O meni

Sem Irena Joveva, v Ljubljani živeča Jeseničanka, rojena 26. februarja 1989 v Kranju. Staršema, ki sta se – v iskanju boljših pogojev za življenje – že več kot desetletje pred tem v Slovenijo preselila iz (zdaj Severne) Makedonije. Odraščala sem v tipični delavski družini, ki je z enako vnemo negovala obe kulturi; slovensko in makedonsko, toda ob hkratnem zavedanju, da je naša, moja domovina: Slovenija.

Nikoli ne bi zamenjala otroštva. Bili smo sosedje, človek človeku. Ne glede na to, od kod je kdo prišel. Zato nikoli ne bom izgubila vere v to, da je sobivanje kljub razlikam mogoče. To je izkušnja, ki je mnogi nimajo. Ali pa nočejo imeti.

Med odraščanjem se je hitro izkazalo, da je moja strast predvsem branje, kar se je z leti nadgradilo še s strastjo do pisanja. Z novinarstvom sem se srečala že v osnovni šoli, ko sem sodelovala pri ustvarjanju časopisa makedonskega kulturnega društva, Detelina. Takrat sem začela tudi nabirati izkušnje v javnem nastopanju z vodenjem programov različnih kulturnih prireditev društva.

Po zaključku ekonomske gimnazije v Radovljici sem se vpisala na Fakulteto za družbene vede. Diplomirala sem iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa z nalogo Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja zaključila še magistrski študij, smer Svetovne študije. Začetek študija je mnogim polet v svobodo. To obdobje je pri meni zaznamovano z izkušnjo bolezni v družini. Dala mi je veliko, kajti spoznala sem, da je lastne ambicije včasih vredno prestaviti za kakšno leto, da si lahko v pomoč najdražjim. A žal mi je še več vzela. Z očetom sva, ravno ko sem dopolnila 20 let, ostala sama.

Študij mi je dal teoretično znanje, poznavanje domačega in mednarodnega političnega sistema. Novinarstvo pa me je prestavilo v realnost. Osem let sem kot novinarka spoznavala in preverjala ustroj našega političnega sistema od blizu.

Splet okoliščin je leta 2011 poskrbel za to, da sem pristala v notranjepolitičnem uredništvu Slovenske tiskovne agencije. Pokrivala sem predvsem področji notranje politike in javnega sektorja, za svoje delo pa konec leta 2014 prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije čuvaj/Watchdog za debitantko leta. V takratni obrazložitvi so me opisali kot iznajdljivo in pronicljivo dekle, ki poroča strokovno in celovito ter razumljivo tudi tistim, ki kompleksnih vsebin ne spremljajo vsakodnevno.

Prav nagrada je odigrala pomembno vlogo pri povabilu v uredništvo 24 ur na POP TV, kjer sem začela delati februarja 2015. Nekaj mesecev je bilo dovolj, da sem postala ena od ključnih v ekip. Poročala sem o zunanjepolitičnih, evropskih temah, o migracijah, o arbitraži, o protestih po Evropi… In teme, o katerih poročaš, moraš tudi poznati. Verjamem v poslanstvo poklica, ki sem ga opravljala. Zanimalo me je predvsem, kako dogajanje v družbi vpliva na življenje ljudi.

Verjemite mi, da odločitev za kandidaturo na evropskih volitvah ni bila lahka. Še manj je bila lahka kampanja…. A vse to je zgodovina. Ljudem znam prisluhniti in vem, kaj ljudje od politike pričakujejo. Ta pričakovanja ostajajo moje vodilo.

V prostem času – pa tudi sicer – sem dekle širokih nasmehov, ki dan najraje začnem s kavo. Sebe bi opisala kot občutljivo, vendar analitično in odgovorno altruistko, hkrati pa ravno zato toliko bolj pogumno perfekcionistko, z realnim pogledom na svet. Najbolje delujem pod pritiskom in grem – ko se nečesa lotim – do konca.