Ob začetku vzpona socialnih omrežij so številni govorili o novi fazi demokratizacije. Družbena omrežja naj bi omogočila, da bodo slišani glasovi manjšin, da bodo olajšala samoorganiziranje državljanov in okrepila civilno družbo. Toda kmalu so se pokazale številne temne plati družbenih omrežij. Raziskave kažejo, da jih skoraj vsi njihovi uporabniki uporabljajo tudi kot vir novic. To še zlasti velja za mlade, ki vedno manj posegajo po tradicionalnih medijih. Ker družbena omrežja niso regulirana, je na njih mogoče objaviti praktično karkoli, vključno z nepreverjenimi, lažnimi ali zavajajočimi informacijami ter teorijami zarote. Pogled na realnost je vse bolj razdrobljen in celo izkrivljen.
Evropa je kot prva celina na svetu začela reformo digitalnega sveta z decembra lani predstavljenima aktoma o digitalnih storitvah in digitalnem trgu, ki temeljita na načelu, da je to, kar je nezakonito v realnem življenju, nezakonito tudi na spletu. Nedavna blokada profilov zdaj že nekdanjega predsednika ZDA Trumpa na socialnih omrežjih je še dodatno pospešila razpravo o nujnosti regulacije spletnih platform.
O tem kako lahko EU – kot de facto edini regulator Silicijeve doline v zadnjih štirih letih – določi pravila igre in organizira digitalni svet, bodo spregovorili evropski poslanci na spletnem pogovoru v petek, 29. januarja, ob 11.uri na Facebook strani.
