Čeprav je zunanja meja republike Hrvaške, najmlajše članice Evropske unije, precej prepustna, je Jean-Claude Juncker  nadavno napovedal, da bo Hrvaški omogočil prižig t.i. zelene luči za vstop v Schengensko območje. Dokončna ocena pripravljenosti Hrvaše, ki jo preučuje Evropska komisija, do tega trenutka še ni bila izdana. Pojavlja pa se vprašnje, ali je Hrvaška resnično uposobljena in brezhibna za zavarovanje zunanje meje Unije.

Irena Joveva v zapisu na socialnem omrežju:

Govorila sem o svojevrstnem  maneveru ene države. Članice EU. Žal, ampak nekdo pač mora te zadeve tudi tu povedati na glas.

Minuta seveda ni dovolj za konkretnejšo razlago o dajanju prednosti politični pripadnosti določenih pred vsem ostalim… Povedala sem bistvo. Nisem pa špekulirala in ne bom. Za razliko od nekaterih. Tudi odločitev pristojnih napovedati vnaprej ne morem. Za razliko od nekaterih.

Še enkrat: Stališče Slovenije glede širitve schengenskega območja je popolnoma jasno že ves čas. Podpira, vendar le ob za to izpolnjenih pogojih. Namesto, da se (že) zdaj nekateri sprašujejo o tem, kdo in zakaj naj bi blokiral vstop Hrvaške v schengen, še preden se o tem sploh odloča, naj se raje vprašajo, ali so dejansko dovolj usposobljeni za varovanje zunanje meje? To je v tem trenutku upravičeno vprašanje. Zelo upravičeno. Da o tem, da nimajo urejenih meja z večino od svojih sosed, sploh ne govorim. Naj spomnim, meja s Slovenijo je urejena in določena. Z arbitražo. To že nekaj časa ni več nobeno odprto bilateralno vprašanje, četudi si nekateri želijo, da bi bilo. Pika.

Amazonski pragozd ima ključen vpliv na zemeljsko podnebje, saj absorbira ogljikov dioksid, enega od toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, in ga predeluje v kisik. Največji pragozd na svetu poskrbi za pretvorbo kar četrtine količine ogljikovega dioksida, ki ga svetovni gozdovi iz atmosfere odstranijo vsako leto, zato ga imenujejo tudi pljuča sveta. Amazonski gozdovi so v plamenih. Nja gledamo kako gorijo pljuča sveta, ki absorbirajo kar četrtino na svetu proizvedenega ogljikovega dioksida, toplogrednega plina z velikim vplivom na globalno segrevanje. O tej temi so razpravljali tudi evropski poslanci v okviru septemberskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta.