Na novemberskem plenarnem zasedanu Evropskega parlamenta v Strasbourgu, so poslanci med drugim razpravljali tudi o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah. Pred konferenco Združenih Narodov (ZN) o podnebnih spremembah COP25, ki bo potekala v Madridu med 2. in 13. decembrom, je Parlament razpravljal o resoluciji o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Evropski poslanci so od Evropske komisije zahtevali zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

EU naj čim prej in najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor (Green Deal) vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Evropska unija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da se preprečijo nove tragedije v Sredozemlju na morju. Evropska poslanka Irena Joveva, je v nagovoru izpostavila, da je pomembno, da ne ostanemo pri besedah, ampak naredimo konkretne korake v smeri reševanja problematike.

Vidimo, da je v Sredozemlju življenje izgubilo ogromno ljudi, o katerih je bilo že govora tudi na plenarnih zasedanjih Evropskega palramenta. Vsakič, ko se je zgodila tradegija na Sredozemlju, je EP izglasoval resolucijo kot neke vrste ritual. Vedno obžalujemo tovrstne tragedije, sedaj pa je potrebno vpeljati spremembe na področju reševanja in izkrcavanja beguncev in migrantov v Sredozemlju. Evropski parlament se zaveda, da gre v tem primeru tudi za vprašanje varnosti, ampak pomembno se je hkrati zavedati tudi vprašanja solidarnosti.

Čeprav je zunanja meja republike Hrvaške, najmlajše članice Evropske unije, precej prepustna, je Jean-Claude Juncker  nadavno napovedal, da bo Hrvaški omogočil prižig t.i. zelene luči za vstop v Schengensko območje. Dokončna ocena pripravljenosti Hrvaše, ki jo preučuje Evropska komisija, do tega trenutka še ni bila izdana. Pojavlja pa se vprašnje, ali je Hrvaška resnično uposobljena in brezhibna za zavarovanje zunanje meje Unije.

Irena Joveva v zapisu na socialnem omrežju:

Govorila sem o svojevrstnem  maneveru ene države. Članice EU. Žal, ampak nekdo pač mora te zadeve tudi tu povedati na glas.

Minuta seveda ni dovolj za konkretnejšo razlago o dajanju prednosti politični pripadnosti določenih pred vsem ostalim… Povedala sem bistvo. Nisem pa špekulirala in ne bom. Za razliko od nekaterih. Tudi odločitev pristojnih napovedati vnaprej ne morem. Za razliko od nekaterih.