Večletni finančni okvir je dolgoročni proračun EU. Določa omejitve za porabo EU – kot celoto in tudi za različna področja dejavnosti – v obdobju najmanj petih let. Večletni finančni okviri običajno zajema obdobje sedmih let. Ravno zato so pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru za vse države članice in za celotno Evropsko unijo bistvena stvar. Prihajajoči proračun ne bo učinkoval samo v naslednjih sedmih letih, temveč bo določil desetletja prihodnjega razvoja evropskega projekta. V luči izstopa Združenega kraljestva, ki je bila ena največjih neto plačnic, je toliko bolj pomembno doseči uravnotežen dogovor. Brez zadostnega proračuna ne bo mogoče financirati ambicioznih in potrebnih načrtov Komisije za varno, digitalno in zeleno Evropo, niti ne bo mogoče ohranjati sedajne ravni kohezijskih sredstev in sredstev za kmetijske politike.

 

Evropska komisija je 22. januarja predstavila svoje zamisli za pripravo konference o prihodnosti Evrope, ki naj bi se začela na dan Evrope, 9. maja 2020, in potekala dve leti. S konferenco o prihodnosti Evrope želi Unija dati Evropejcem in Evropejkam več besede pri tem, kaj Evropska unija počne ter kako deluje v njihovo korist. Konferenca naj bi gradila na preteklih izkušnjah, kot so dialogi z državljani, in hkrati uvedla številne nove elemente, da bi se povečal njen doseg in ljudje dobili več možnosti, da sooblikujejo prihodnje ukrepe EU. Poslanka Joveva, si resnično želi, da bi na tej Konferenci sodelovali vse državljanke in državljani, predvsem pa mladi, da bi bil njihov glas uslišan s strani vseh odločevalcev na EU ravni.

Največji izziv in priložnost našega časa je do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina na svetu. V ta namen je Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor – najbolj ambiciozen sveženj ukrepov, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo. Ukrepi, ki jih spremlja časovni načrt ključnih politik, zajemajo ambiciozno zmanjšanje izpustov, naložbe v vrhunske raziskave in inovacije ter ohranjanje evropskega naravnega okolja.

Evropski zeleni dogovor utira pot poštenemu in socialno pravičnemu prehodu. Oblikovan je namreč tako, da v tej pomembni preobrazbi ne bo nihče prezrt in nobena regija zapostavljena.

Problem čebel je pritegnil veliko pozornost javnosti, saj opraševalci igrajo ključno vlogo pri ohranjanju ekosistemov in biološke raznolikosti. Ker so opraševalci potrebni za razmnoževanje rastlin, zmanjševanje njihovega števila hkrati pomeni tudi zmanjševanje števila rastlinskih vrst. Zaradi tega lahko številne rastline, ki jih sicer tradicionalno srečujemo v ekosistemih po vsej Evropi, izginejo – skupaj z njimi pa izginejo tudi živali, ki živijo v sožitju z njimi. Vse manjše število opraševalcev pušča posledice tudi v proizvodnji hrane, saj je zaradi tega izkupiček iz poljedelstva vse manjši.

Da bi zaustavili upadanje števila opraševalcev je Evropska komisija predstavila t.i. Evropsko pobudo za opraševalce. Ta predstavlja prvi celovit zakonodajni okvir na področju kmetijstva, varovanja okolja in javnega zdravja, ki si prizadeva za zaščito čebel ter drugih divjih opraševalcev ter odpravo vzrokov za njihovo izumiranje.

Evropski poslanci so decemra razpravljali ter na koncu tudi sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo k še strožjim in konkretnejšim ukrepom za zaščito opraševalcev. V njej se med drugim zavzemajo za nadaljnjo omejevanje uporabe škodljivih pesticidov in za več sredstev, namenjenim raziskavam.

Na novemberskem plenarnem zasedanu Evropskega parlamenta v Strasbourgu, so poslanci med drugim razpravljali tudi o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah. Pred konferenco Združenih Narodov (ZN) o podnebnih spremembah COP25, ki bo potekala v Madridu med 2. in 13. decembrom, je Parlament razpravljal o resoluciji o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Evropski poslanci so od Evropske komisije zahtevali zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

EU naj čim prej in najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor (Green Deal) vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.