“Uvedba elektronskega potrdila o cepljenju bi v tem trenutku pomenila predvsem diskriminacijo posameznikov.”

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju razpravljal o strategiji cepljenja proti covidu-19 v Evropski uniji ter opozoril na potrebo po večji jasnosti in preglednosti pogodb, ki jih je Evropska komisija v imenu članic sklenila s proizvajalci cepiv.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svoji razpravi poudarila, da cepljenje poteka zelo počasi, zato so pogovori o pogojevanju prehodov meja z digitalnim potrdilom o cepljenju ta hip preuranjeni. Uvedba digitalnega potrdila o cepljenju bi po njenem mnenju v vsakem primeru predstavljala prisilni mehanizem ter diskriminiral posameznike, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti, zato poziva k premisleku pred vpeljevanjem tovrstnih, ta hip nepremišljenih odločitev.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar nas je zadel novi koronavirus. Še vedno je ogromno izzivov, ampak na obzorju je rešilna bilka: cepivo. Evropska komisija je vzpostavila strategijo o skupnem naročilu dobrih dveh milijard cepiv in enakomerni porazdelitvi med državami članicami, kar je z vidika delovanja Unije kot skupnosti seveda izjemnega pomena. Vseeno pa sem razočarana nad dejstvom, da pri podpisu pogodb s proizvajalci cepiv Evropska komisija ni zagotovila popolne transparentnosti. Prav tako je pomembno izpostaviti, da omenjena količina cepiv še ni proizvedena, kar pomeni, da je bil do danes cepljen le majhen odstotek ljudi. Zato je absolutno preuranjeno že govoriti o uvedbi potrdila o cepljenju, ki bi državljanom omogočalo nemotena potovanja. Uvedba takšnega potrdila bi predstavljala prisilni mehanizem za cepljenje, ki mora znotraj EU biti prostovoljno. Še huje pa je, da bi tak mehanizem ta hip diskriminiral tiste, ki bodo na vrsto za cepljenje prišli pozneje, in predvsem tiste, ki iz zdravstvenih razlogov niso in ne bodo primerni za cepljenje. Če že ves čas soočanja s krizo poudarjamo pomen solidarnosti in vključenosti vseh državljanov, potem moramo poskrbeti, da tudi pri razmisleku o vpeljevanju takšnih, trenutno zagotovo še nepremišljenih mehanizmov, nikomur ne bodo kratene temeljne pravice.

Vir fotografije: EPLO Ljubljana

/0 Comments/objavil/a

“Kulturna dediščina je naš skupni vir bogastva.”

Evropski parlament je razpravljal o zagotavljanju uspešne politične zapuščine za evropsko leto kulturne dediščine. Kulturna dediščina je vrednota sama po sebi, zato bi morala Evropska unija nameniti več sredstev za spodbujanje in varstvo kulturne dediščine. 

Kulturna dediščina je naš skupni vir bogastva in je nekaj, kar bi morali vsi bolje negovati in ceniti. Leto 2018 je bilo evropsko leto kulturne dediščine in izkušnje, pridobljene s 23.000 dogodki, ki so se skozi leto odvijali po vsej Evropi, bi morale biti zgled za nadaljnjo nadgradnjo v prihodnjih letih.

Vsi vemo, da je bil zdaj kulturni sektor resnično močno prizadet zaradi pandemije. Res moramo okrepiti skupna prizadevanja,  da skupaj s civilno družbo ustvarimo stalne platforme za boljše sodelovanje in za boljše politike kulturne dediščine na ravni EU, izpostavimo digitalno kulturno dediščino, vzpostavimo enotni portal za financiranje kulturne dediščine ter ugotovimo, kje obstajajo načini za izboljšanje promocije, boljše sodelovanje in konec koncev sinergije z drugimi programi.

Nenazadnje pa je naša ključna naloga zagotoviti več sredstev in boljši dostop do financiranja kulturne dediščine. Ker s tem ji bomo namreč izkazali priznanje, ki si ga zasluži.

 

/0 Comments/objavil/a

“Ni več skrivnost, da poskuša slovenska vlada Slovenijo predrugačiti v iliberalno družbo.”

Evropski parlament je razpravljal o madžarskemu vmešavanju v medijski prostor v Sloveniji in Severni Makedoniji. Na razpravi, ki je bila prvotno načrtovana v marcu, je v imenu Evropske komisije sodelovala Věra Jourová.

Vseh 42 minut, kolikor je namenjenih tej razpravi, je žal premalo, da bi lahko povedali, kaj vse je narobe na tem področju. Ravno včeraj smo tu razpravljali, da se je stanje svobode medijev v Uniji poslabšalo. In ravno večino včeraj izpostavljenih problematik lahko nazorno vidimo pri madžarskem vmešavanju v medije v Severni Makedoniji in Sloveniji.

Poleg tega niti ni več skrivnost, da poskuša slovenska vlada – brez mandata javnosti – Slovenijo predrugačiti v iliberalno družbo. Po vzoru Orbana, kakopak. Napadi na javne medije, ogrožanje njihovega financiranja in vodenje paralelne strankarske medijske krajine, ki se za povrh očitno financira iz Orbanovega kroga, so le eni od mnogih poskusov uzurpiranja oblasti z metodami, ki kršijo temeljne vrednote Unije.

Komisija bi zato po mojem morala spremljati tudi marsikatere preostale poteze naše vlade, saj dejanja največje stranke preraščajo v problem celotne Unije. Jaz sicer mislim, da se tega zavedamo vsi tu. Kot se zavedamo tudi, da je Unija v preteklosti predolgo naivno odlašala z ukrepanjem, dokler ni en tak problem ušel izpod nadzora. Tukaj dejansko že uhaja izpod nadzora. Orodja imamo pa na voljo, saj veste. A veste tudi, kaj potrebujemo, da se zoperstavimo takemu razkroju naših demokracij. Pogum in politično voljo. Zato tokrat res ne želim splošnih odgovorov, ampak konkretno opredelitev do tega problema. In predvsem želim dejanja. 

/0 Comments/objavil/a

“Bomo pustili tehnološkim podjetjem, da odločajo, kaj ostane na spletu in kaj ne?”

Digitalne storitve, med njimi tudi digitalne platforme in trgovine, so hitro rastoč sektor. Evropski poslanci v novem aktu o digitalnih storitvah želijo jasne predpise, ki bodo varovali zasebnost državljanov in pravice potrošnikov. Vztrajajo, da morajo velike platforme prevzeti odgovornost, malim pa je treba omogočiti rast. Na plenarnem zasedanju bodo glasovali o treh poročilih, s katerimi bodo orisali svoje prioritete.

Saj poznate tisto “povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si”? No, zdaj veliko bolj velja “pokaži mi svoj ‘feed’ in povem ti, kdo si”. Internetni svet prikazuje točno tako, kot nam ga ponujajo algoritmi. Vsakemu izmed nas drugače, in to na podlagi naših osebnih podatkov, ki se prodajajo tistemu, ki je zanje pripravljen odšteti največ denarja. Produkt smo mi, algoritmi pa točno vedo, komu kaj ponuditi. Žal vedo tudi to, kdo je bolj dovzeten za teorije zarot, dezinformacije in manipulacije. S tem sistemom se torej enostavno manipulira ljudi, brez večjih težav se organizirano širi dezinformacije in teorije zarot, prodaja nelegalne, škodljive izdelke, brezsramno se uporablja sovražni govor, celo spodbuja se k nasilju in žal pogosto dejansko do nasilja tudi pride. S tem sistemom se torej okoriščajo tisti politiki, ki zlorabljajo strah, razočaranje in jezo ljudi za svoje partikularne interese, ki bijejo kulturno vojno z mediji in duhovi preteklosti. S tem sistemom se torej spodkopava zaupanje ljudi v stroko in avtoritete, znižuje se kakovost javne debate ter splošne kulture in posledično se – kar je najhuje – onemogoča reševanje tistih resnično perečih težav ljudi.

Akt o digitalnih storitvah je eden od nujnih odgovorov na ta sistem. Odgovor z zahtevami za transparentnost algoritmov, z označevanjem izvora oglaševanj, predvsem političnih, in zavajajočih informacij ter s postavljanjem jasnih pravil moderiranja vsebin na spletu. Bomo pustili tehnološkim podjetjem, da odločajo, kaj ostane na spletu in kaj ne? Ne, ker samoregulacija pač ni dovolj, zasebne korporacije s svojimi algoritmi na čelu preprosto ne morejo in ne smejo imeti monopola nad javnim prostorom, za svojo vlogo pa morajo prevzeti odgovornost! Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor mi.
/0 Comments/objavil/a

Evropski načrt za oživitev kulture po pandemiji Covid-19

Pandemija Covid-19 je prizadela vse in mnoga področja gospodarstva so v resnih težavah. Področje kulture je med najbolj prizadetimi, saj gre za panogo, ki bo kot zadnja ponovno zaživela. Širom Evrope so bili odpovedani nastopi in festivali, srečanja in razstave so prestavljena, kina, gledališča in muzeji so zaprti, televizijska in filmska produkcija pa zaustavljeni, zato so ustvarjalci brez prihodkov. 

Pandemija Covid-19 ne bo imela dolgotrajnih resnih učinkov na kulturne in ustvarjalne industrije, ki so strateški sektorji za državljane Evrope in njeno gospodarstvo, temveč tudi na kulturno raznolikost v Evropi, je opozorila skupina Renew Europe v Evropskem parlamentu. Irena Joveva: “V Renew Europe smo pripravili predlog celovitega evropskega načrta za oživitev kulture, ki med drugim predlaga finančno pomoč sektorju, korake za trajnostno oživitev turizma in ki poziva k ambiciozni evropski kultuni politiki.“

Več si lahko ogledate spodaj.

 

/0 Comments/objavil/a

EU krepi svoje dejavnosti v boju proti dezinformacijam

Pandemija koronavirusa je poleg posledic na javno zdravje in gospodarstvo sprožila še en nevaren val – dezinformacije, ki so lahko tudi škodljive za zdravje, ovirajo poskuse omejevanja epidemije ali so celo del kriminalnih dejavnosti. EU krepi svoje dejavnosti v boju proti tej “infodemiji”, hkrati pa ščiti svobodo izražanja.

Razprava je zajemala negativne posledice dezinformacij in potrebo po več dejavnosti za njihovo premagovanje na eni strani ter tveganje, da vlade uporabijo pandemijo kot izgovor za omejevanje temeljnih pravic in svobode izražanja na drugi. EU potrebuje strožjo zakonodajo na tem področju.

Parlament je izglasoval ustanovitev posebnega odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, ki bo obravnaval zakonodajne in nezakonodajne ukrepi v zvezi z dejavnostmi na platformah družbenih medijev, predlagali bodo usklajeno ukrepanje na ravni EU za boj proti hibridnim grožnjam ter za boj proti informacijskim akcijam in strateškemu sporočanju tretjih držav, ki škodijo EU.

Evropska poslanka Irena Joveva: “Pozdravljam konkreten evropski korak v spopadu z dezinformacijami … Upam, da bo pandemija ‘kriva’, da se bomo končno zares spopadli z dezinformacijsko propagando.”

Več si lahko ogledate spodaj.

/0 Comments/objavil/a

“Kljub trenutnemu družbenemu oddaljevanju moramo za doseganje želenih rezultatov stopiti skupaj.”

Evropske poslanke in poslanci so sprejeli dodatne ukrepe, ki omogočajo, da se sredstva EU dodelijo takoj in z izredno prožnostjo v boju proti pandemiji COVID-19. Želijo pa si tudi obsežnega svežnja za oživitev in pomoč evropskemu gospodarstvu po krizi COVID-19, vključno z obveznicami za obnovo, ki naj jih zagotavlja proračun EU.

Poleg že storjenega Evropa potrebuje obsežen sveženj za obnovo in oživitev gospodarstva, ki naj se financira iz povečanega večletnega finančnega okvira (MFF), že obstoječih skladov in finančnih instrumentov EU kot tudi ‘obveznic za obnovo’, ki naj jih zagotavlja evropski proračun. Vendar pa sveženj ne bi smel zahtevati vzajemnega prevzemanja aktualnega dolga, pač pa bi moral biti usmerjen v prihodnje naložbe.

Evropska poslanka Irena Joveva: “Prizadevamo si za usklajeno delovanje Unije pri varovanju državljanov, za sprejetje izhodne strategije in načrtov za vrnitev v predkrizno stanje z ambicioznim proračunom.”

Več si lahko ogledate spodaj.

/0 Comments/objavil/a

Ukrepi za reševanje pandemije Covid-19

Poslanke in poslanci so na četrtkovem izrednem plenarnem zasedanju, ki je prvič v zgodovini Unije potekalo na daljavo, izkazali podporo ukrepom EU v boju proti pandemiji COVID-19 in se zavzeli za močno solidarnost pri pomoči državljanov. Pozvali so k sodelovanju in ohranitvi odprtih notranjih meja, da bi lahko nemoteno dostavljali medicinsko opremo, osnovno blago in storitve.

Ob robu zasedanja je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da je “glavna naloga Unije skrb za državljanke in državljane. Ne le z zagotavljanjem ukrepov za preprečevanje širitve virusa, ampak tudi z zagotavljanjem sredstev za ustrezno opremo, zdravstveno opremo.” Nadaljevala je, da sprejetje ukrepov zaradi katerih so se poslanci zbrali virtualno ne bo dovolj, zato pričakuje, da bodo v kratkem sledili še drugi ukrepi.

Celotno izjavo se lahko ogledate spodaj.

Na plenarnem zasedanju so bili sprejeti naslednji trije ukrepi: 

  • Naložbena pobuda v odziv na koronavirus – ukrep bo preusmerili 37 milijard evrov razpoložljivih sredstev EU iz kohezijskih politik v zdravstvene sisteme, mala in srednja podjetja, trge dela in druge ranljive dele gospodarstev držav članic.
  • Razširitev Solidarnostnega sklada EU – ukrep bo zagotovil, da se bo področje delovanja Solidarnostnega sklada EU razširilo tudi na nujne primere v javnem zdravju, kot so medicinska pomoč, preprečevanje, spremljanje in nadzor širjenja bolezni. Tako bo evropskim državam v letu 2020 na voljo do 800 milijonov evrov.
  • Začasna ukinitev EU pravil glede letaliških slotov – ukrep, ki bo odpravil prakso praznih letov v času izbruha novega koronavirusa. Začasna prekinitev pomeni, da letalske družbe ne bodo obvezane, da izvedejo vsaj 80 % letov, kar jim po EU pravilih zagotavlja, da v naslednji sezoni (od oktobra 2020) ne izgubijo svojih letaliških slotov. Začasna ukinitev bo veljala za celotno letošnjo poletno sezono od 29. marca do 24. oktobra.
/0 Comments/objavil/a
,

“Bi vam bilo še vedno vseeno, če bi se okužil kdo od vaših staršev, babic, dedkov?”

O izbruhu novega koronavirusa, ki se hitro širi po Evropi in svetu, ter odzivu Evropske unije nanj, so v okviru marčevskega skrajšanega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju razpravljali tudi evropski poslanci.

Ob epidemiji koronavirusne bolezni, ki se je razširila v vseh članicah EU, v Sloveniji je zabeleženih že več kot 30 okuženih, sta v Evropi ključna solidarnost in sodelovanje, so izpostavili številni sodelujoči v razpravi o koronavirusu. V parlamentu je bilo slišati tudi nekatere kritike na račun nekaterih držav in dosedanjih ukrepov Evropske unije.

Irena Joveva je opozorila, da v resnih razmerah ob epidemiji ne potrebujemo panike, ne smemo biti brezbrižni ter ne smemo zaupati samooklicanim strokovnjakom.

Več si lahko ogledate spodaj.

Foto: © European Union 2020 – Source : EP/Mathieu CUGNOT

/0 Comments/objavil/a
,

“Če bo treba, bom šla osebno na teren”

“Tko k nas ne morte metat vseh v isti koš, tko tud teh ljudi ne morte! Pridte na teren. Med njih. Pa da vas vidim.”

To je (nelektoriran😬) del ene moje Facebook objave. Bil je oktober 2015. Čas hude humanitarne, begunske, migrantske krize.

V prejšnjem življenju, kot običajno rečem, je bil teren moja ljubezen. Med številnimi so izstopali točno ti, zlasti čustveno daleč najbolj naporni, a tudi najbolj vredni. Naučili so me daleč največ.

Štiri leta in štiri mesece po tej moji objavi, včeraj, smo na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu razpravljali o (ne)humanitarnih razmerah na zunanjih mejah EU.

V spodnjem videoposnetku je moj del razprave, na kateri sem si ‘prislužila’ prvi karton. Pa ne rumenega, ampak modrega. Namenjenega postavitvi vprašanja, na katerega potem lahko odgovoriš – če ne zavrneš kartona. Jaz sem ga sprejela. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da mi ga je dal hrvaški kolega. Kakopak. Ker sem govorila o tem, kako nekateri vztrajno ponavljajo, da ni dokazov za nikakršno kratenje človekovih pravic komurkoli na meji Hrvaška-BiH. Da tisti, ki na to glasno opozarjamo, ne govorimo resnice. In ker bo zato očitno treba spet na teren. Šla sem kot novinarka, kot političarka bom šla še raje, če bo treba. Ker, ko mi bodo naslednjič spet rekli, da ni dokazov, jim bom pač lahko pokazala SVOJE.

P. S.: Poslanca, ki mi je dal karton, sem v odzivu povabila na kavo, da si skupaj pogledava tiste slike, posnetke in poročila o dogajanju na meji, ki že obstajajo. Menda greva naslednji teden. 

/0 Comments/objavil/a