,

Med prebijanjem skozi pandemijo smo ogrožali duševno zdravje in o tem molčali

Danes, 27. januarja 2022, je na Odboru za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta potekala razprava o poročilu, ki ga člani odbora pripravljajo na temo vpliva zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti zaradi pandemije COVID-19 na otroke in mlade v EU. Evropska poslanka Irena Joveva, ki bo v imenu Renew Europe sodelovala pri pripravi poročila, je zaskrbljena zaradi naraščanja duševnih stisk med mladimi ter povečanja socialnih razlik, ki se odražajo tudi pri neenakih možnostih dostopa do izobraževanja na daljavo. Po njenih besedah smo med prebijanjem skozi zdravstveni vidiik pandemije ogrožali duševno zdravje in o tem, kako ironično, molčali.

Poslanka je uvodoma poudarila, da se bo odstotek otrok, ki imajo težave z duševnimi boleznimi, zaradi pandemije zvišal iz sedanjih 10 do 20 % na 20 do 25 %. Izolacija, negotovost in pomanjkanje varnosti so doprinesli k višji ravni stresa, tesnobe in depresije. Zapiranje izobraževalnih ustanov, športnih in kulturnih centrov pa je za nekatere mlade pomenilo tudi izgubo dostopa do vsakodnevnih toplih obrokov, neželeno vrnitev v prenatrpane domove in tudi večjo izpostavljenost nasilju v družini. »Mladi s podeželja ali tisti iz ranljivih skupin velikokrat niso imeli dostopa do spletnega izobraževanja, kar je še dodatno obremenilo njihove že tako preobremenjene družine. Pandemija je enostavno še poslabšala položaj tistih, ki so bili v družbi že prej zapostavljeni ali marginalizirani, to je bistvo, ki ga želim povedati« je dejala in izpostavila številna bremena mladih, ki jih je pandemija dodatno obtežila: »Zaskrbljenost je naraščala, medtem ko so se šport, izobraževanje in kultura, torej stebri moderne družbe, počasi rušili. Mladi so se počutili zapuščene in pozabljene. In v času, ko smo se poskušali prebiti skozi zdravstveni vidik pandemije, smo, kako ironično, ogrožali duševno zdravje in o tem molčali!«

Joveva je povedala, da mora poročilo v evropskem letu mladih jasno pokazati, da nam je resnično mar za vse mlade in da ne puščamo niti enega mladega človeka za sabo: »Pogovarjati se moramo o duševnem zdravju in delati na odporni vključujoči družbi, ki bo zagotavljala oporo in varnost za vse. Odpornosti se je mogoče naučiti in ravno to bi morale naše izobraževalne, kulturne in športne ustanove učiti, preden mladi naletijo na neke resne težave,« je dodala in zaključila: »Upam, da v prihodnjih mesecih nobena ustanova ne bo več prisiljena zapirati svojih vrat in da bomo našli način, kako mladim zagotoviti funkcionalne in dostopne ustanove, ki so odporne, dobro financirane, mladim pa nudijo možnost za razvoj fizičnega in duševnega zdravja.«

Posnetek celotne razprave:

/0 Comments/objavil/a

Državljanska vzgoja za aktivno državljanstvo, vključevanje mladih in boj proti rasizmu

Izobraževanje o državljanstvu daje ljudem znanje in veščine za razumevanje, izzivanje in sodelovanje z demokratično družbo, vključno s politiko, mediji, civilno družbo, gospodarstvom in zakonom. Pomen in potreba po aktivnem izobraževanju o evropskem državljanstvu je bila v središču razprav med javno obravnavo 27. maja, ki jo je organiziral odbor CULT z naslovom „Stanje izobraževanja evropskih državljanov in možne poti za krepitev državljanske in demokratične vzgoje“.

Strokovnjaki iz akademskih krogov, civilne družbe in javnih institucij so s člani CULT razpravljali o tem, kako lahko izobraževalni sistemi pripravijo aktivne, informirane in odgovorne državljane – državljane, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti odgovornost zase in za svoje skupnosti ter prispevati k političnemu procesu in zagotoviti stabilnost naših demokracij. V Evropi se v zadnjih letih povečujejo nasilna dejanja, nestrpnost, sovražni govor in nezaupanje v demokratične procese, ki ogrožajo varnost evropskih državljanov in temeljne vrednote svobode, demokracije, enakosti in spoštovanja pravne države, človekovih pravic in dostojanstva.

Evropska poslanka Irena Joveva je svoje vprašanje naslovila Tomášu Habartu, članu upravnega odbora organizacije Ljudje v stiski, največji humanitarni nevladni organizaciji v srednji Evropi. Vprašanje si lahko ogledate spodaj:

/0 Comments/objavil/a

“Ste neizmerna sila, ki prikazuje svojo nesebičnost in solidarnost. Poklon.”

Poslanci Evropskega parlamenta so na plenarnem zasedanju v torek, 18. maja 2021, razpravljali o programu Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021-2027, ki bo prvič samostojni program prostovoljstva z lastnim proračunom. Program podpira prostovoljne dejavnosti za mlade v Evropski uniji in zunaj nje. Osebe med 18. in 30. letom se bodo lahko prijavile za prostovoljstvo v katerikoli državi EU, pa tudi na Islandiji, v Severni Makedoniji, Turčiji in Lihtenštajnu, ki prav tako sodelujejo v programu.

Evropska solidarnostna enota 2021–2027 (program, vreden več kot milijardo EUR) bo v primerjavi s prejšnjim obdobjem znatno povečala finance. Novi program je bolj vključujoč in mladim v Evropi ponuja veliko več. Program odlikujejo izboljšave na področju zdravstvenih in varnostnih jamstev, dodatna finančna podpora in podporni ukrepi, kot so splošno in jezikovno usposabljanje, zavarovanje za prostovoljce …

Evropska poslanka Irena Joveva, poročevalka v senci za Evropsko solidarnostno enoto, je v svoji razpravi izrazila zadovoljstvo, da so program naredili bolj dostopen in vključujoč. »Skupaj s kolegicami in kolegi iz odbora za razvoj smo vanj uspeli dodati sklop, namenjen humanitarni pomoči, ki bo služil za nadaljnje spodbujanje prostovoljstva na tem področju. Vendar delo s tem še ni končano, šele začenja se. Evropski solidarnostni enoti moramo zagotoviti zadostno stopnjo promocije, s čimer bomo dosegli in privabili mlade – čim več njih, ki bodo lahko izkoristili vse priložnosti, ki jih program ponuja. Prav tako moramo nadzirati vidik izvajanja programa in postaviti visoke standarde, ki bodo mladim omogočili odlično, varno in dobro strukturirano življenjsko izkušnjo,« je dejala. Kljub zamudam poslanka Joveva vrjame, da program za sabo ne bo pustil nobenega mladega, ki bi se mu rad pridružil. Za konec se je v luči slovenskega tedna prostovoljstva iskreno zahvalila vsem prostovoljkam prostovoljcem. »Globoko vas spoštujem in cenim. Tudi v času epidemije, ali pa predvsem zdaj, ste neizmerna sila, ki prikazuje svojo nesebičnost in solidarnost. Poklon.«

/0 Comments/objavil/a

“Kakšno sporočilo oblasti Malte s tem dajejo preiskovalnim novinarjem po Evropi? “

Poslanci Evropskega parlamenta so na plenarnem zasedanju v četrtek, 25. marca 2021, razpravljali o najnovejših dogodkih v zvezi z umorom preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia oziroma najnovejših dogodkih in pravni državi na Malti. Med drugim so izrazili zaskrbljenost zaradi organiziranega kriminala, korupcije in pomanjkanja medijske svobode na Malti.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svoji razpravi poudarila, da so minila že skoraj štiri leta, odkar je bila novinarka Caruana Galizia brutalno umorjena zgolj zaradi opravljanja svoje službe v interesu javnega dobrega in zaradi razkrivanja korupcije. »Štiri leta, pa se še vedno zdi, da se celoten proces iskanja krivcev in pravice izmika vedno bolj. Kakšno sporočilo oblasti Malte s tem dajejo preiskovalnim novinarjem po Evropi? Kdaj bomo dosegli epilog te grozne zgodbe in razrešili sistemske napake, ki so nas pripeljale do te točke? Zaenkrat je pet od sedmih moških, ki so vpleteni v ta umor, poskušalo skleniti dogovor z državo,« je nanizala Joveva. Zaskrbljena je tudi zato, ker je bil zaenkrat obsojen le morilec, ki je sam priznal umor in si je v zameno za sodelovanje s tožilci izpogajal zmanjšano kazen. »In zdaj bi se dva še dodatno pogajala za imuniteto s tem, da razkrijeta svoja pretekla kriminalna dejanja? Resno? Vsi, ki so vpleteni, morajo dobiti pravične kazni. Nihče ne sme biti pomiloščen. Razčistiti pa se mora tudi korupcija in vse politične povezave. Pika.«

Fotografija: EP/VAN DE VEL

/0 Comments/objavil/a
,

“Za odločnejše naslavljanje teh težav ne bodo dovolj samo besede.”

V Evropskem parlamentu je danes, 10. marca 2021, tekla razprava o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem ter v Sloveniji. V njej je sodelovala tudi evropska poslanka Irena Joveva, ki je med drugim izpostavila potrebo po odločnejšem odzivu Evropske komisije.

»Domala na predvečer predsedovanja Svetu EU se je Slovenija znašla v žalostni družbi držav, ki z mediji ravnajo enako brezkompromisno. V družbi dveh držav, ki sta neodvisne medije že popolnoma zatrli, državne preoblikovali v svoja propagandna glasila, državljankam in državljanom pa nasilno kratita pravico do obveščenosti. Enake metode podrejanja ne le medijev, pač pa vseh družbenih podsistemov namreč zdaj uporablja slovenska vlada. Celo evropska javnost že opaža, da so slovenski mediji in novinarji tarča vladnih laži, manipulacij, žaljenja, blatenja. Ogrožanje svobode medijev predstavlja novo resno preizkušnjo za EU, ki zaenkrat ni uspela zbrati dovolj politične volje, da bi uporabila obstoječa orodja za obrambo pravne države pred avtoritarno vladavino. A EU si ne zasluži še ene države, postavljene ob bok Madžarski in Poljski, še manj pa si to zasluži Slovenija,« je dopoldne, še pred začetkom razprave, na svoji Facebook strani zapisala poslanka Joveva.

V svoji razpravi se je Joveva distancirala od retorike nekaterih kolegov. »Ne gre za nacionalno politiko. Gre za to, da se pravkar pogovarjamo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev v treh državah. Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja. Žal. Unija si ne sme privoščiti še tretjega v klubu iliberalcev, ki vse vzvode oblasti brezsramno izkoriščajo za grajenje avtokracije. Počasno, a vztrajno utišanje kritičnih medijev vodi v družbo enoumja alternativne realnosti, prilagojene seveda ‘enemu in edinemu’. Unija si tega ne zasluži. Še manj si to zasluži Slovenija,« je dejala poslanka, ki je prepričana, da je glavni razlog, da je Slovenija del predmetne razprave Evropskega parlamenta, predvsem v politikih, ki ta hip vodijo državo. Pri tem je kot najbolj škodljivega izpostavila premierja: »Zaradi njegovih dejanj, poskusov podrejanja javnih medijev, v prvi vrsti Slovenske tiskovne agencije, smo tu, kjer smo. In zaradi ‘nojevske politike’ njegovih partnerjev v vladi smo tu, kjer smo.« Ob koncu razprave je izzvala tudi komisarko Jourovo: »So dosedanje izkušnje dovolj, spoštovana komisarka? Za odločnejše naslavljanje teh težav? Samo besede namreč niso dovolj.«

Fotografija: EP/ Alain Rolland

/0 Comments/objavil/a

“Gre za prvi mejnik vzpostavitve Evropske zdravstvene unije.”

Poslanci Evropskega parlamenta so danes razpravljali o programu EU za zdravje, ki predstavlja odziv Evropske unije na virus COVID-19, ki je močno vplival na zdravstveno in medicinsko osebje, paciente in zdravstvene sisteme v Evropi. Program bo državam članicam, zdravstvenim organizacijam in nevladnim organizacijam zagotovil dodatna naložbena sredstva. Evropska poslanka Irena Joveva je izpostavila, da gre za prvi mejnik vzpostavitve Evropske zdravstvene unije.

Kot je v svoji razpravi poudarila poslanka Joveva, smo v soočanju s pandemijo odkrili številne pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic, zato se je jasno pokazala potreba po skupnem delovanju. Četudi nam je pandemija prinesla ogromno težav in bo imela veliko negativnih dolgoročnih posledic, je ‘Program EU za zdravje’ nedvomno ena izmed pozitivnih strani. »Dejstvo je, da kljub temu, da je z vidika državljanov Evropske unije zdravstveno varstvo daleč najpomembnejše za prihodnost Evrope, brez pandemije tako kakovostnega programa še ne bi imeli na dnevnem redu,« je dejala Joveva. Veseli jo, da bo zahvaljujoč pogajalski skupini Evropskega parlamenta programu namenjenih dobrih pet milijard evrov, ki bodo služile zagotavljanju celovitega pristopa k zdravju in zmanjševanju neenakosti na področju zdravja vsem državam in državljanom Unije. »Ta program ne bo služil le kot orodje Unije za skupno obvladovanje prihodnjih zdravstvenih kriz, temveč bo z ustvarjanjem močnih temeljev čezmejnega sodelovanja med članicami, promocijo zdravja in preprečevanja bolezni dodana vrednost zdravstvenim politikam posameznih držav članic. Gre za prvi mejnik vzpostavitve Evropske zdravstvene unije, s čimer med glavne prioritete delovanja postavljamo zaščito zdravja  državljanov in zagotavljanje zdravstvene varnosti vsem, pod enakimi pogoji,« je še dodala poslanka in izrazila željo, da se program zdaj prične tudi pravočasno in uspešno izvajati.

/0 Comments/objavil/a

“Paradoksalno je, da se nasprotniki splava pri svojem prepričanju o varovanju pravice do življenja ne ozirajo na pravice do življenja žensk.”

Evropski parlamenta je na februarskem plenarnem zasedanju ponovno razpravljal o prepovedi splava na Poljskem. Poljsko ustavno sodišče je že oktobra 2020 sprejelo sodbo, ki je privedla do skoraj popolne prepovedi splavov. Že tako omejeni zakoni o splavu so tokrat uvedli prepoved splava tudi v primerih hude okvare ploda. To je še en primer kršitev človekovih pravic na Poljskem. 

Evropski poslanci obsojajo zelo restriktivno zakonodajo, ki dejansko prepoveduje splav na Poljskem, kot napad na temeljne človekove pravice, pravno državo in temeljne vrednote EU. Poslanka Joveva je v svojem video nagovoru izrazila podporo in solidarnost s protestniki: »V 21. stoletju se sredi Evrope ukvarjamo s posegi v temeljne človekove pravice. To, kar so storili na Poljskem, s praktično popolno prepovedjo splava, tudi v primeru okvar ploda, je… Sramotno, nizkotno, podlo. Nazadnjaško. In spet smo to dejanje v Evropskem parlamentu ta teden ostro obsodili. Odvzem pravice do splava je odvzem osnovnih človekovih pravic. Paradoksalno je, da se nasprotniki splava pri svojem prepričanju o varovanju pravice do življenja ne ozirajo na pravice do življenja žensk, ki jih ta prepoved postavlja v – včasih tudi življenjsko – nevarnost. Gre za povsem sprevržen ideološki boj, ki v nobeni družbi nima mesta, še manj pa v skupnosti, kot je Evropska unija, kjer različne narodnosti, družbe in kulture skupaj vežejo vrednote, ki se jih ne bi smelo kršiti.«

/0 Comments/objavil/a

“Komisija mora odkrito in jasno predstaviti vse informacije o cepivih.”

Evropski parlamenta je na februarskem plenarnem zasedanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljal o trenutnem stanju na področju strategije EU za cepljenje proti covidu-19. Številni poslanci so poudarili, da je EU sprejela pravilne temeljne odločitve, zlasti glede skupnega evropskega pristopa k cepljenju. Evropska poslanka Irena Joveva je opozorila na napake, ki so bile storjene že pri sklepanju pogodb s proizvajalci, ter na netransparentno komunikacijo Komisije z državljani EU.

Danes, 10. februarja 2021, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poslancem predstavilatrenutno stanje strategije EU za cepljenje proti Covid-19, saj se države članice in državljani EU soočajo z zamudami dobav cepiv ter ponovnimi izbruhi okužb z novimi sevi covida-19. Poslanka Joveva je v svoji razpravi izpostavila razkorak med teoretično dobro zastavljeno strategijo in njenim neučinkovitim izvajanjem v praksi: »Počasi dobivamo občutek, da sage spopadanja s pandemijo koronavirusa nikoli ne bo konec. Imamo težko pričakovano cepivo in imamo zastavljeno strategijo cepljenja, ki je v teoriji dobra, toda žal ne tako učinkovita, kot bi si želeli. Odločitev Komisije za skupno naročilo je bila dobra in nas je navdajala z optimizmom, tudi zadovoljstvom, ki pa ga je danes vedno manj. Zakaj? Zato, ker so bile pri sklepanju pogodb s proizvajalci cepiv storjene napake. In zato, ker to žal ni edini razlog. Še bolj pomemben razlog – morda najpomembnejši – je predvsem pomanjkanje transparentnosti. Če bomo nadaljevali s skrivnostmi in ohlapnimi obrazložitvami, bomo v celoti izgubili zaupanje državljanov, kar lahko negativno vpliva na njihove odločitve za cepljenje in posledično na doseganje skupnega cilja: izhoda iz pandemije. Zato mora Komisija prevzeti odgovornost in evropskim državljanom odkrito in jasno predstaviti vse informacije, povezane s cepivi, ter s tem preprečiti dodatno ustvarjanje zmede in širjenje dvomov.«

/0 Comments/objavil/a

“Eno je omogočiti, drugo pa uresničiti. Odličen okvir, samo na papirju, ne bo dovolj.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v razpravi o Instrumentu za okrevanje in odpornost, s pomočjo katerega se bodo članice EU spopadle z učinki in posledicami pandemije covida-19, poudarila pomen nacionalnih načrtov, ki jih (nekatere) države članice pripravljajo brez vključitve širše javnosti in brez jasne vizije.

Po mnenju poslanke Joveve smo lahko ponosni, da se danes z glasovanjem zaključujejo dolgotrajna prizadevanja za vzpostavitev zgodovinskega sklada za Obnovo in odpornost. Nedavno, manj kot leto dni nazaj, je bil takšen sklad s skupnim zadolževanjem Unije nepredstavljiv. Omogočil bo prepotrebno gospodarsko prenovo Evrope s poudarki na zeleni in digitalni preobrazbi in je najvišja oblika evropske solidarnosti in enotnosti, ki bo z novimi oblikami financiranja in mehanizmom vladavine prava dolgoročno spremenil ustroj Unije. Zakonodajni okvir je dopolnjen s programskimi prioritetami, pogojenostjo črpanja in zaščito pred korupcijo ter prilagojen ciljem Unije, ki jih je sedaj dejansko mogoče tudi doseči.

»Okvir je odličen, predvsem po zaslugi pogajalcev Evropskega parlamenta. A eno je omogočiti, drugo pa uresničiti. Zapleta se namreč drugje: pri izvedbi. Vse stoji ali pade na nacionalnih načrtih, ki jih seveda pripravljajo države članice. Je torej logično in prav, da v te načrte ne vključujejo širše javnosti? V načrte za porabo javnega denarja, ki naj bi bil namenjen prihodnjim generacijam? Mi si moramo prizadevati za hitro implementacijo novih lastnih virov in narediti ta sklad stalen, države pa morajo projekte izpeljati smotrno. Ne na pamet in ne brez jasne vizije. Tu morate pa v Komisiji res odločno prevzeti svojo vlogo, ker bo ključna izvedba v praksi. In odličen okvir, samo na papirju, pač ne bo dovolj,« je v svoji razpravi poudarila Joveva.

Arbitrarni projekti brez jasne vizije okolju prijazne, socialno pravične preobrazbe in prilagajanja gospodarstva novi industrijski realnosti za razvojni potencial družbe bi bili zamujena zgodovinska priložnost, države članice pa bi se lahko neenakomerno razvijale. Komisija mora zato v prihodnjih mesecih odločno prevzeti svojo vlogo, da države članice smotrno porabijo ta sredstva. Navsezadnje gre za dolg Evropske unije, ki ga bomo odplačevali do leta 2058. EU je s tem mehanizmom pokazala, da je mogoče doseči nepredstavljivo. Sedaj si moramo v EU prizadevati za hitro implementacijo novih lastnih virov in narediti ta sklad stalen, države članice pa morajo izpeljati projekte tako, kot je to zamišljeno.

Fotografija: Evropski parlament Slovenija

/0 Comments/objavil/a

Nov načrt za boj proti raku

Na svetovni dan boja proti raku ter dan po predstavitvi prvega evropskega načrta za boj proti raku, je posebni odbor za boj proti raku (BECA) o načrtu razpravljal z zdravstvenimi strokovnjaki ter komisarko za zdravje, Stello Kyriakides. 

Pandemija Covid-19 je huje prizadela nekatere skupine, globalno in po Evropi. Bolniki z rakom sodijo med bolj ranljive skupine prebivalstva, oskrba pa trpi zaradi vpliva pandemije na delovanje zdravstvenih sistemov. Čeprav je Covid-19 svetovna zdravstvena kriza brez primere, morda ni zadnja pandemija. Vsekakor je opozorila na slabosti zdravstvenih sistemov in jasno pokazal, da se bo zdravstveni šok ob novi pandemiji, ki jih povzročajo nastajajoči ali že znani patogeni  ter druge grozeče krize, zopet ponovil, če ne bo strukturnih sprememb. Komisarka za zdravje in strokovnjaki so poslancem odgovarjali na vprašanja ter jih obvestili o učinkih pandemije na zdravstvene sisteme in zdravljenje raka. Poleg je beseda tekla tudi o vprašanju protimikrobne odpornosti in morebitne uporabe tehnologije mRNA za zdravljenje raka.

Evropska poslanka Irena Joveva je svoje vprašanje naslovila dr. Andreasu Kuhnu, ki trenutno dela na Inštitutu za mikrobiologijo Univerze v Hohenheimu in preučuje celično biologijo ter molekularno biologijo. Vprašanje skupaj z odgovorom si lahko ogledate spodaj:

/0 Comments/objavil/a