V nagovoru je Evropsko unijo opomnila, da že leta državam Zahodnega Balkana obljublja članstvo v Uniji, a se projekt širitve v praksi ne udejanja.

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede Konference Organizacije združenih narodov (OZN) o podnebnih spremembah 2022 (znano tudi pod kratico COP27) v Šarm el Šejku v Egiptu. Govor je pričela s sloganom ‘Zmanjkuje nam časa‘, pod katerim trenutno poteka klimatska štafeta od škotskega Glasgowa (lanskoletnega gostitelja COP26) vse do Šarm el Šejka v Egiptu, ki bo gostitelj COP27 v novembru.

Poslanka Joveva je dodala, da pri soočanju s podnebnimi spremembami potrebujemo vse posameznice in posamezne, na vseh ravneh. V govoru je opozorila, da kljub Pariškemu sporazumu nismo blizu zavezam, ki smo jih dali, in da morajo države sprejeti nove zaveze za zmanjšanje emisij ter se držati že sprejetih. Povedala je tudi, da smo doživeli že dovolj naravnih katastrof, da bi se že lahko prebudili.

Svoj govor je končala z mislijo, da bi se prav tako že res lahko zavedali, da nam zmanjkuje časa.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zdravstvene unije. V njem je omenila, da je zdravje temelj, brez katerega si ne moremo predstavljati ničesar, in da kakovost zdravljenja ter dostopnost do zdravil ne bi smeli biti odvisni od države, iz katere nekdo prihaja. Dodala je, da se mora okrepiti mandat Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in poudarila, da je je pomembno uspešno obvladovanje čezmejnih groženj ter nevarnosti javnemu zdravju.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 13. maja 2022, sodelovala na dogodku “Mental health in Europe: where do we stand? – Youth in the Spotlight” v organizaciji politične skupine Renew Europe, kjer so sodelujoči naslovili akutno problematiko duševnih stisk med mladimi ter predstavili nekatere ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja. Poslanka je med drugim poudarila, da je treba normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.

Duševne bolezni, anksioznost in stiske so tako v Evropi kot po svetu že desetletja v porastu. Že pred epidemijo COVID-19 je bilo samo v EU 84 milijonov ljudi (to je kar eden od šestih) diagnosticiranih s težavami v duševnem zdravju. Po podatkih OECD bo vsaka druga oseba v svojem življenju doživela težave v duševnem zdravjem in mnogi med njimi ne bodo prejeli oskrbe, ki jo potrebujejo. Joveva je v svojem govoru izpostavila skrb glede naraščajočih negativnih trendov in pozvala k bolj odločnim korakom na tem področju:

“Čeprav je epidemija stanje na področju duševnega zdravja še dodatno poslabšala, je problem v naši sredini opazen že desetletja. Nadaljuje pa se prav zaradi ohranjanja stigme v zvezi s težavami v duševnem zdravju. Sprejeti moramo potrebne ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja ter normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.”

Pojavnost težav z duševnim zdravjem pri ljudeh, starih od 15 do 24 let, se je med epidemijo v večini držav podvojila. Resnost situacije ponazarja tudi dejstvo, da je samomor drugi vzrok smrti mladih v Evropi.

Poslanka je dejala, da dokler bo področje duševnega zdravja tako stigmatizirano, si mladi ne bodo upali  poiskati pomoči, kar bo posledično vodilo k še večjemu porastu duševnih stisk. Joveva verjame, da sta za premagovanje stigme potrebna izobraževanje in zagotavljanje pravih informacij ljudem, začenši z vključevanjem pomena duševnega zdravja v šolske sisteme. Iskren pogovor o duševnem zdravju pa je treba nadaljevati z vsemi člani naše družbe (vrstniki, starši, zdravniki, učitelji, vplivneži …).

Sama bo kot poročevalka v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri poročilu o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti v času epidemije COVID-19 na otroke in mladostnike v EU, kjer bo po njenih besedah glavna prioriteta strmenje k dostopni, brezplačni in pravočasni pomoči za vse mlade z duševnimi stiskami, da bi se slednji lahko uspešno spopadli s svojimi težavami ter jih odpravili.

“Poročilo se bo osredotočilo na posledice epidemije in zaprtja družbe, zaradi katerega so mlajše generacije zamudile pomeben čas socializacije, navezovanja stikov in druženja z vrstniki. Težave bomo obravnavali z vidika dejstva, da je mladostništvo edinstven čas oblikovanja posameznika ter z vidika, da svet okoli nas močno vpliva na naše duševno zdravje.”

Joveva je v nadaljevanju pojasnila še, da na duševno zdravje otrok in mladostnikov močno vplivajo okoliščine njihovega življenja – njihove izkušnje s starši in skrbniki, njihovi odnosi s prijatelji ter njihove možnosti za igro, učenje in rast.

Ob koncu je poslanka pozvala k sklenitvi vseevropskega načrta za boj proti težavam z duševnim zdravjem v vsej EU. “Omogočiti moramo dialog in dobro sodelovanje med vsemi državami članicami, lokalnimi predstavniki, mladinskimi organizacijami, izobraževalnim sistemom in zasebnim sektorjem, da ustvarimo celovito strategijo, ki bo prinesla želene rezultate.”