Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu imela plenarni nagovor na razpravi o čezmejnih posvojitvah otrok iz tretjih držav. Med drugim je izpostavila, da bodo ceno pomanjkanja enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma glede čezmejnih posvojitev plačali otroci, česar si nihče ne bi smel želeti: “Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo.”

“Otroci so naša prihodnost. Vem, sliši se klišejsko, a tako preprosto je,” je začela Joveva in poudarila, da so hkrati ti otroci, kot najranljivejši del družbe, “prepuščeni našim odločitvam sprejemanja ukrepov za zagotavljanje njihove varnosti.” Po njenih besedah je treba za meddržavne posvojitve ustvariti ustrezne pogoje, sicer se dopuščajo možnosti za nezakonitosti, kratenje številnih človekovih pravic ter huda kazniva dejanja z uničujočimi posledicami v življenjih žrtev.

V nagovoru se je Joveva osredotočila predvsem na pomanjkanje enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma, ki bi naslavljal preprečevanje potencialnega trgovanja z ljudmi pri meddržavnih posvojitvah. Pri tem je opozorila, da se je takih primerov zagotovo zgodilo že veliko, vendar so žal ostali neopaženi:

“Medtem (Evropska) komisija že leta pomanjkanje zakonodajne ureditve prenaša na države članice. Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo. Če ne … ne bomo mi plačali cene. Plačali jo bodo otroci. Naša prihodnost. Se še vedno sliši klišejsko? Tako preprosto je.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse države članice imajo nacionalne določbe, ki urejajo področje posvojitev, vendar se pravni postopki po EU precej razlikujejo, saj je materialno družinsko pravo v nacionalni pristojnosti. Evropski parlament se že od leta 2009, ko je sprejel Resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ki je pozvala k razmisleku o usklajenih strategijah na evropski ravni in medsebojnem pravnem priznavanju dokumentov, potrebnih za posvojitev, trudi urediti področje družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

Leta 2017 je Evropski parlament sprejel resolucijo o čezmejnem priznavanju posvojitev s posebnimi priporočili Komisiji. Takrat je Direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost (EAVA) ocenil, da poleg socialnih in zdravstvenih posledic ter posledic za temeljne pravice posameznic in posameznikov stroški pomanjkanja pravil EU o samodejnem priznavanju odločb o posvojitvi znašajo približno 1,65 milijona EUR na leto. Zakonodaja na ravni EU bi zmanjšala upravne in pravne stroške ter omogočila boljšo zaščito interesov otroka in temeljnih pravic posvojiteljev.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda) je v sredo, 18. januarja  2023, med plenarno razpravo o položaju novinarjev v Maroku nagovorila Evropski parlament. Izpostavila je razmere na področju novinarstva v Maroku, kjer maroška vlada krni poročanje novinarjem in tiša glasove, ki poročajo o vladni korupciji. “Če nihče ne poroča o vladni korupciji, ta zagotovo ne obstaja, kajne,” je bila ostra.

Po besedah evropske poslanke vlada v Maroku zgolj navidezno prikazuje pluralizem medijev, medtem ko je stanje na področju novinarstva v državi precej drugačno. Poudarila je, da se kljub dejstvu, da sta pravici do informacij in svobode izražanja zapisani v ustavi, ne spoštujeta.

“Novinarke in novinarji so v svojem delovanju izjemno omejeni, prisiljeni v samocenzuro, pravica do poročanja o korupciji, statusu monarhije in statusu Zahodne Sahare je – milo rečeno – izredno okrnjena.”

Kot je dodala Joveva, v Maroku obstaja samo še en neodvisni medij, novinarji slednjega pa so redno tarče nadlegovanj, preganjanj, neupravičenih aretacij ali celo zapornih kazni na podlagi lažnih obtožb o nezakoniti prekinitvi nosečnosti in spolnih napadih.

“Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih, in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.”

OZADJE

Na razpravi na plenarnem zasedanju je bil izpostavljen predvsem primer Omarja Radija, maroškega preiskovalnega novinarja in borca za človekove pravice, ki je poročal o korupciji v vladi. Vse od 29. julija 2020 je priprt, obsojen je na šest let zapora. Kazen je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Po mnenju Organizacije za človekove pravice (Human Rights Organisations) je postopek proti Omarju Radiju vključeval resne kršitve mednarodnih standardov poštenega sojenja.

Celoten plenarni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 14. decembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila kolegice, kolege in javnost o položaju novinarjev in posledicah za stanje pravne države. Prepričana je, da je skrajni čas, da postavimo tudi standarde določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica.

Joveva je v svojem nagovoru poudarila, da ne more biti kar vsakdo novinar samo zato, ker, na primer, želi nastopati na televiziji, kaj šele zaradi tega, da bi s tem izpolnjeval cilje in želje dela neke politike. Zato je kot ključno izpostavila, da se morajo postaviti tudi standardi določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica. Po njenem mnenju bi bil primerna priložnost za to lahko prihajajoči Akt o svobodi medijev.

Poslanka je govorila tudi o področju zagotavljanja varnosti novinark in novinarjev:

“Zagotavljanje varnosti novinark in novinarjev je predpogoj učinkovite medijske svobode, ki je eden od temeljev vladavine prava.”

Ob tem se je Joveva dotaknila še kakovosti poročanja novinark in novinarjev:

“Pogosto omenjamo tudi kakovost poročanja, ki vpliva na verodostojnost posredovanih informacij. Kakovost, ki pa se s porastom dezinformacij, poseganjem v uredniško politiko in (samo)cenzuro vztrajno niža.”

Nagovor evropske poslanke Joveve v celoti najdete TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zapuščine evropskega leta mladih 2022. Pri tem je poudarila, da moramo del(ov)ati z mladimi in za mlade.

Poslanka Joveva jenagovor začela z mislijo: “Evropsko leto mladih se bliža koncu. Ali drugače, če želite: evropskega leta mladih še ni konec.”

Prav zato je po njenem mnenju težko že zdaj oceniti končni uspeh in dediščino evropskega leta mladih. Namesto tega, tako poslanka, bi lahko govorili o konkretnih idejah za izboljšanje življenjskih razmer mladih, saj da je veliko področij, ki jih je treba urediti.

Dodala je, da na žalost Evropski uniji letos to ni uspelo, čeprav so uspeli izpeljati številne dogodke. Poslanka takšne dogodke in iniciative podpira, a je ob tem opomnila, da niso dovolj in da se s takšnimi aktivnostmi ne more nadomestiti vsega za nazaj ali za naprej.

Svoj nagovor je zaključila z besedami:

“Na žalost je tako, da mladi nimajo enega krovnega zakona, direktive ali akta, ki bi bil namenjen zgolj njim. Zato moramo poskrbeti, da jih vedno postavimo v ospredje. Jaz jih. Z mladimi in za mlade. Najmanj to smo jim dolžni.”

O evropskem letu mladih

Evropska komisija vsako leto vse od leta 1983 izbere tematiko, na katero veže kampanjo ozaveščanja, spodbujeno z razpravo in dialogom v Evropski uniji.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji napovedala evropsko leto mladih in poudarila, kako pomembni so mladi Evropejci za gradnjo boljše prihodnosti in da jih je treba postaviti v središče pozornosti po pandemiji. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, med drugim je bila tretjina udeležencev Konference o prihodnosti Evrope mladih med 16 in 25 letom starosti, v začetku decembra pa bo zaključna medinstitucionalna konferenca Zahtevajte prihodnost, ki jo bodo soorganizirali mladi. Evropski parlament poudarja, da vse okoliščine okoli evropskega leta mladih niso bile optimalne (zamude pri financiranju, pozne objave Komisije, splošna draginja).

Predsednica Komisije je v letošnjem govoru dejala, da bo leto 2023 evropsko leto veščin, s poudarki na izobraževanju in usposabljanju.