Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Bruslju nagovorila Evropski parlament, kjer so razpravljali o humanitarni krizi v Gazi ter potrebi po humanitarni pavzi. Kot je dejala poslanka, je čas za takojšnje premirje in  – v primeru neuresničitve slednjega – pozvala k sankcijam ter se vprašala “kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon?”

Objavljamo nagovor v celoti:

“V naslednji minuti bom večinsko kritizirala državo Izrael. In ne bom dovolila, da povedano kdorkoli enači z antisemitizmom. Še manj bom dovolila izenačevanje s podporo Hamasu.

Obsojam vse, kar ti teroristi počnejo. Obsojam vsa pobijanja nedolžnih. Obsojam kršenje mednarodnega prava.

Obsojam našo večno zaskrbljenost … in večna dvojna merila. Kje je odločen pritisk? Kje so konkretni ukrepi?

Seveda ima Izrael pravico do obrambe. A ta pravica ni bianco menica. Za pobijanje Palestink in Palestincev. Otrok. Otrok! Ni pravica do bombardiranja vsepovprek.

Veste, kaj bi štelo?

Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo nedolžnim žrtvam. Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo zavzemanju za takojšnje premirje ter – v primeru neuresničitve slednjega – za sankcije. Na primer, za začetek, prepoved trgovanja in sodelovanja z nezakonitimi izraelskimi naselbinami. Ki se, mimogrede, dogajajo precej dlje od aktualne vojne.

Kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon?

To bi štelo. Zdaj.”

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 4. oktobra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o dostojnih stanovanjih za vse. Med drugim je poudarila, da si milijone zaposlenih mladih svojega stanovnaja sploh ne more privoščiti.  ”Zaposlenih mladih,” je poudarila in dodala, da bi moral biti dom osnovna pravica za dostojno življenje vsakega izmed nas. 

”700.000 brezdomk in brezdomcev je na evropskih ulicah,” je v uvodu izpostavila evropska poslanka. Čeprav smo si na ravni Unije zastavili cilj, da bo ta težava odpravljena do leta 2030, je vse skupaj samo še slabše, saj se stopnja brezdomnosti drastično viša.

Poleg tega si, kot je dejala, na milijone zaposlenih mladih svojega stanovanja sploh ne more privoščiti. ”Poudarjam: zaposlenih mladih,” je bila jasna. Za povrh vsega pa so se razmere zaradi vseh kriz – zdravstvene, ekonomske, energetske – v zadnjih letih izrazito poslabšale.

”Kar 34 milijonov Evropejk in Evropejcev je takih, ki si ne morejo privoščiti zadostnega  ogrevanja. Vse to so dejstva. Žal.”

Kot je nadaljevala poslanka, je ukrepanje nujno, saj so trenutni premiki pri reševanju bivanjskih težav prepočasni. Meni, da bo ključno ciljano ukrepanje držav članic, s posebnim poudarkom na najranljivejših.

”Dom bi moral biti osnovna pravica za dostojno življenje vsakega izmed nas, ne glede na socialni in ekonomski status,” je sklenila poslanka.

Njen plenarni nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

V Evropskem parlamentu je bila januarja 2021 sprejeta resolucija o dostojnih in cenovno dostopnih stanovanjih za vse v Evropi. Parlament je Komisijo in države članice pozval, naj stanovanjsko področje postane eden od temeljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic in naj izboljšajo svoje ukrepe za vključitev vseh ravni oblasti v celovito in sistematično izvajanje pravice do dostojnega stanovanja za vse. Pozdravil je vključitev dostopnosti do cenovno dostopnih stanovanj v evropski semester. Parlament je poudaril, da vrzel v naložbah v cenovno dostopna stanovanja znaša 57 milijard EUR na leto, zato je pozval Komisijo in države članice, naj v EU še povečajo naložbe v socialna, javna, energetsko učinkovita, primerna in cenovno ugodna stanovanja.

Foto: EP – Christian Creutz

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede prihodnosti knjižnega sektorja. Kot je dejala, “brez knjig ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, danes dveh velikih groženj knjižnemu sektorju,” vendar ne zaradi digitalnih knjig temveč dostopnosti video vsebin, ki zatirajo bralno kulturo. 

Uvodoma je poslanka dejala, da brez knjig ne bi poznali zgodovine, ne bi bilo družbenega napredka, revolucij, raziskav in inovacij. Ironično, brez njih prav tako ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, ki knjižnem sektorju danes predstavlja največjo grožnjo.

“Ne zgolj z vidika obstoja novih knjižnih formatov, ki bodo morda v prihodnosti popolnoma zamenjali tiskane knjige – upam sicer, da ne, temveč predvsem z vidika nenehne dostopnosti video vsebin, ki v zadnjem času zatirajo bralno kulturo, zlasti mladih.”

Kot je nadaljevala poslanka, moramo poskrbeti, da bo branje bolj privlačno in preusmeriti pozornost z ekranov (nazaj) na knjige. “Dejstvo je, da je večja nevarnost od ekonomskih in tehnoloških groženj knjižnemu sektorju upad bralk in bralcev,” je razložila poslanka in dodala, da bo brez slednjih vsakršna pomoč in zagotavljanje trajnostnega razvoja sektorja žal brezpredmetna.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 10. julija 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki – strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti (t. i. SLAPP tožbe). Med drugim je pozvala odgovorne in pristojne, naj najdejo rešitev tudi za novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije, ki se soočajo s takšnimi tožbami (zgolj) v svoji državi, saj ta direktiva nanje očitno ne bo vplivala, kot bi v smislu zaščite morala. ”Tisti, ki nam je zares mar, smo storili vse, kar smo lahko,” je dodala. 

Uvodoma je Joveva pojasnila, da so novinarji, civilna družba in nevladne organizacije tri skupine, ki so za zdravo in demokratično družbo neprecenljive:

” In to so tri skupine, ki so, zaradi iskanja resnice in opozarjanja vladajočih na nepravilnosti, neprestano pod pritiskom strateških tožb. Najbolj podlim mehanizmom represivnih politikov, mimogrede.”

Kot je nadaljevala, jo veseli, da predlagana direktiva vključuje pravne varovalke za zaščito žrtev, mehanizme za zgodnje zavrnitve takšnih tožb in pozive k zbiranju podatkov. Toda hkrati je poslanka opozorila, da sicer dobra zakonska osnova varuje žrtve zgolj v primeru čezmejnih sodb, ki jih zagotovo ni tako veliko, kot jih je znotraj nekaterih držav.

”Nanje žal ta direktiva očitno ne bo vplivala, čeprav bi prav tam – na začetku omenjene tri skupine – takšno zaščito najbolj potrebovale. Zato pozivam odgovorne in pristojne, naj najdejo rešitev tudi zanje. Mi v tej hiši – tisti, ki nam je zares mar – smo storili vse, kar smo lahko.”

Celotno izjavo si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse od atentata na malteško raziskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia, proti kateri je v času njene smrti potekalo vsaj 47 sodnih postopkov, ki so bili posredno ali neposredno povezani z njenim poročanjem, se pojavlja izraz ‘SLAPP’. SLAPP oziroma strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti so očitno neutemeljene in pretirane tožbe in druge pravne oblike ustrahovanja. Njihov glavni namen sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov v družbi in posledično omejevanje udeležbe civilne družbe pri vprašanjih javnega interesa.

V Evropskem parlamentu so poslanke in poslanci večkrat pozvali k ukrepanju Unije proti pravnemu nadlegovanju novinarjev, medijskih hiš in aktivistov. Komisija je predlog predstavila aprila 2022, vključno z mnogimi ukrepi, ki so jih poslanci predlagali v resoluciji iz leta 2021. Po podatkih koalicije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti v Evropi (CASE) ima Malta največje število primerov na 100.000 prebivalcev, Slovenija pa se uvršča med 10 držav z največjim številom tovrstnih tožb tako v absolutnem merilu kot na število prebivalcev.

FOTO: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 10. maja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o posodobitvi protikorupcijskega zakonodajnega okvira Evropske unije. Med drugim je poudarila, da so izvoljeni v Evropskem parlamentu tam zato, da delujejo za skupno dobro vseh ljudi, ne pa, da ustvarjajo lažjo pot “posameznikom z globokimi denarnicami” na račun lastnega okoriščanja.

Nagovor je poslanka začela z naštevanjem najodmevnejših korupcijskih afer, ki so pretresle državljanke in državljane, države članice ter evropsko in svetovno javnost. Med njimi je izpostavila tudi najbolj aktualno afero, tako imenovano “Qatargate”, ob tem pa spomnila še na afere “LuxLeaks”, “Galvinovo poročilo”, “denar za vpliv” in najbolj razvpito “Cresson”, po kateri je celo odstopila takratna celotna Evropska komisija.

Gre samo za nekaj izmed odmevnih korupcijskih škandalov na evropski ravni, na ravni držav članic pa jih je še več, je opozorila Joveva in dodala, da gre za izredno veliko problematiko, s katero se spodkopavajo le demokratične vrednote, temveč tudi vsakič znova spodjeda že tako krhko zaupanje v politiko, političarke in politike:

“Tukaj smo zato, da delamo za skupno dobro vseh ljudi in ne zato, da ustvarjamo lažjo pot podjetjem, državam, posameznikom z globokimi denarnicami, na račun lastnega okoriščanja. Resda imamo nekaj protikorupcijskih varovalk in mehanizmov, a več kot očitno ne dovolj.”

Po poslankinem mnenju bi takšno direktivo sicer potrebovali že zdavnaj, a je s predlogom Komisije zdaj ta končno vsaj tukaj:

“Vendarle nam predlog končno prinaša enotno nadnacionalno zakonodajo s sankcijami proti kriminalnim dejanjem korupcije. Tako bodo tisti, ki se bodo želeli okoriščevati, končali skupaj z ostalimi kršitelji – za zapahi.”

OZADJE

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med svojo razpravo o stanju Evropske unije septembra 2022 obljubila, da bo Komisija podala predloge za boj proti korupciji. To področje so dodatno razburkala zadnja razkritja o domnevnih koruptivnih dejanjih v Evropskem parlamentu, Komisija pa je nato 3. maja 2023 razkrila predlog za boj proti korupciji.

Evropski parlament je kot sozakonodajalec udeležen v procesu obravnave predlogov, da se zagotovi optimalno izvajanje pravil, politični nadzor in odgovornost izvoljenih. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta tako na plenarnem zasedanju obravnavajo protikorupcijske predloge Evropske komisije. Z njimi želi Evropska unija razširiti obstoječe okvire, se aktivno soočati s korupcijo v politiki, podpreti države članice pri teh prizadevanjih in podpreti letno poročilo o vladavini prava. Poleg tega predlog predvideva dodatna pravila za kazniva dejanja, uskladitev kazni v državah članicah in poseben režim za boj proti korupciji po vsem svetu.

Poleg zadnje afere Qatargate so bile med odmevnejšimi aferami v Evropski uniji še afera Cresson, afera »denar za vpliv«, LuxLeaks in Galvinovo poročilo.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.