Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 12. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o Evropskem aktu o svobodi medijev. Kot je dejala ”brez svobode medijev demokracije ni”.

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da je nepogrešljiva za ohranjanje demokratičnih načel. Nadalje je opozorila, da je svoboda medijev kot eden izmed temeljnih demokratičnih principov ogrožen na mnogih mestih, vključno z Evropo.

”V najbolj grozljivi obliki smo to videli pri umorih novinarjev Jana Kuciaka ali Daphne Caruana Galizie. Za to namreč gre: za zlorabe moči pri utišanju novinarjev, podrejanju ali političnih prevzemih medijev za manipulacijo javnosti.”

Kot je izpostavila, z uvedbo akta o svobodi medijev nameravamo končno doseči pomemben korak naprej, saj bomo s tem prvič vzpostavili zakon, ki bo veljal na ravni celotne Evropske unije.

Po ocenah poslanke, bo s sprejetjem akta odpravljen vpliv lastnikov na uredniške odločitve. Enako bo veljalo tudi za politično vmešavanje, ki bo od zdaj naprej prepovedano. Medtem ko se bo s poudarjanjem transparentnosti zagotovilo, da bodo informacije o lastništvu medijev in državnem financiranju medijskih projektov v celoti dostopne javnosti.

”Prikritega političnega financiranja medijev je konec. Konec bo podrejanja javnih medijev populistov, kot so še vedno Orban, zdaj še Fico, nekoč Janša.”

Poslanka je trdno prepričana, da bo prihodnji zakon resnično prelomen pri zaščiti svobodi medijev. Kljub temu ostaja previdna in opozarja, da zgolj sprejetje zakona ne bo dovolj. ”Seveda mora zakon zaživeti tudi v praksi tako, kot je zamišljen,” je še dodala.

Sklenila je z upanjem, da bo Komisija imela dovolj političnega poguma in bo po potrebi sprožila ustrezne postopke pred sodišči, saj se v Evropski uniji še vedno srečujemo z mnogimi primeri kršitev, od katerih bi se nekatere morale reševati že zdavnaj.

OZADJE

Evropski akt o svobodi medijev predstavlja pomembno zakonodajno pobudo Evropske komisije, ki prinaša nove standarde za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev v okviru Evropske Unije. Evropska poslanka Irena Joveva je kot poročevalka v senci v imenu politične skupine Renew Europe sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta. Na današnjem plenarnem zasedanju so poslanke in poslanci tako razpravljali o osnutku akta, ki je bil dogovorjen decembra lani. Nov zakon, ki ga bo Evropski parlament predvidoma sprejel v sredo 13. marca 2024, bo države članice zavezal k zagotavljanju neodvisnosti medijev pred vladnim, političnim, gospodarskim ali vmešavanjem zasebnih interesov. Prihajajoči akt bo jasno prepovedal kakršne koli oblike posegov v uredniške odločitve in preprečil zunanje pritiske na novinarje po razkritju njihovih virov.

Foto: EP – Frederic MARVAUX

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 28. februarja 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o povezovanju Evropske unije glede na prihodnjo širitev. Med drugim je poudarila, da imajo ”države članice škarje in platno v svojih rokah, ko gre za širitev EU.”

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da bi morali procesi integracije in širitve Evropske unije potekati sočasno, ne pa biti pogojeni ena z drugo. Kljub temu, da pozdravlja dejstvo, da je v zadnjem času v Evropskem parlamentu veliko razprav o širitvi EU, žal ugotavlja, da še vedno obstaja velik razkorak med stališči Parlamenta in pozicijami držav članic, ko gre za širitev. Po njenem mnenju so ravno države članice tiste, ki imajo ključno vlogo pri odločanju o tem vprašanju.

”V tem mandatu smo sicer naredili veliko, ampak naše ambicije se ne smejo zmanjšati. Pri širitvi bi si morali prizadevati za več. Gledamo pa blokade določenih držav, pogosto popolnoma neupravičeno. S tem se zapravlja ogromno kredibilnosti v državah Zahodnega Balkana. Seveda morajo v regiji storiti več pri reformah, a si mi z neuresničenimi obljubami delimo del te odgovornosti.”

Nadalje je za primerjavo citirala znameniti Monnetov stavek, da bo Unija izoblikovana v krizah, ob katerem je izrazila željo, da se to ne bi dogajalo zgolj med krizami in zaradi gole nujnosti.

Poslanka je zaključila s poudarkom na reformah same Evropske unije, ki bi po njenem mnenju morale vključevati spremembe temeljnih pogodb Unije. Te spremembe bi morale omogočiti demokratizacijo delovanja EU in večjo fleksibilnost pri naslavljanju skupnih izzivov.

Njen plenarni nagovor si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je 7. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na tematski razpravi o boju proti sovražnemu govoru in odgovornosti družbenih platform v okviru akta o digitalnih storitvah. ”Spletne platforme se še niso prilagodile”, je poudarila poslanka in izrazila upanje, da se bo do spomladi, ko zakonodaja začne delovati v celoti, to spremenilo.

Med drugim je Joveva izpostavila pomemben prispevek številnih poslank in poslancev Evropskega parlamenta, ki so se aktivno zavzemali za sprejetje te zakonodaje pravil na spletu. Med njimi je bila kot ena od parlamentarnih pogajalk tudi sama. Kljub temu, da so ustvarili “res dobro, zgodovinsko zakonodajo”, pa ta trenutek stanje v praksi ni tako optimistično, je opozorila poslanka.

”Ampak kako je v praksi zdaj? Zdi se, da se na spletnih platformah še vedno odstranjujejo tiste vsebine, ki bi morale ostati … tiste, ki bi jih pa res morali umakniti, pa ostanejo.”

Joveva je opozorila tudi na težavo diskriminacije med uradnimi jeziki Evropske unije. Moderiranje vsebin na spletnih platformah namreč kolikor toliko učinkovito deluje le v angleščini.

”Za mojo slovenščino, recimo, pa so nadzor, procesiranje zahtev in izpolnjevanje te zakonodaje pomanjkljivi. Tudi na tem mestu zato prosim komisijo, naj takšne diskriminacije spletnim platformam ne dovoli.”

V nadaljevanju je poslanka spregovorila še o negativnih posledicah vpliva spletnih platform. Po njeni oceni se vdori v zasebnost prek ciljnega oglaševanja, depresija med mladimi in širjenje sovraštva ter dezinformacij samo še stopnjujejo.

”Zdi se, da so socialna omrežja postala anti-socialna. Namesto soočenja s temi težavami pa se platforme odgovornosti raje izognejo. V času, ko je – hočemo, nočemo – splet vedno večji del našega sveta, se moramo vprašati: kakšen svet si želimo?”

Joveva je nagovor sklenila z jasnim stališčem, da si sama ne želi sveta, v katerem so ljudje zmanipulirani in depresivni, zgolj zato, da imajo spletni velikani dobičke iz oglaševanj.

Nagovor si lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Fred MARVAUX

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je 6. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji. ”Ne moremo se pretvarjati, da vmešavanja tujih držav v naše demokratične procese ni”, je v nagovoru izpostavila poslanka.

Med drugim je poslanka izrazila globoko zaskrbljenost nad poročanji o vohunjenju ene od evropskih poslank. Joveva je poudarila nujnost, da Evropski parlament zadevo obravnava skrajno resno in izrazila upanje, da bodo temeljiti preiskavi sledili tudi konkretni ukrepi pristojnih institucij.

Kljub temu je opozorila, da se poslanke in poslanci ne smejo zanikati dejstva, da so vmešavanja tujih držav v demokratične procese v Evropski uniji resnična.

”In metode za to so vedno bolj sofisticirane. Današnja debata je sicer posledica informacij o vplivu ruskih tajnih služb na eno od naših kolegic, a problem je bistveno večji.”

Joveva je prisotne spomnila na afere Ibiza, ko je bil skrivoma posnet takratni voditelj avstrijskih svobodnjakov. Med podobne primere je poslanka izpostavila tudi ruska posojila francoski Nacionalni fronti Marine Le Pen, kot tudi poročila ameriških obveščevalcev, ki navajajo, da je Rusija porabila vsaj 300 milijonov dolarjev za financiranje različnih političnih strank po vsem svetu.

Po mnenju poslanke se te sporne prakse še vedno dogajajo, a ne izvirajo samo iz Rusije. Za poslanko je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da so za te prakse najbolj dovzetne ravno skrajno desne stranke. Kot je poslanka poudarila, so ironično, ravno najbolj nacionalistične stranke pripravljene delovati tudi proti lastnim nacionalnim interesom.

Poslanka je svoj govor sklenila s pozivom k razčiščevanju in postavljanju vsaj minimalnih standardov za preprečevanje takšnega početja.

OZADJE

Ruski preiskovalni časnik ”The Insider” je 29. januarja razkril, da naj bi evropska poslanka iz Latvije, Tatjana Ždanoka, sodelovala z rusko obveščevalno službo FSB že dve desetletji. Častnik se v svojih navedbah sklicuje na elektronska sporočila med Ždanoko in dvema ruskima uradnikoma, ki naj bi vsebovala izčrpna poročila o njenem delu v Evropskem parlamentu, zlasti glede spodbujanja proruskega razpoloženja v baltski regiji. Ždanoka, ki je trenutno nepovezana evroposlanka, trditve časnika o sodelovanju z obveščevalno službo odločno zanika. Preiskavo v povezavi z navedbami na račun Ždanoke je uvedla tudi njena nekdanja politična skupina Zeleni/EFA. Ždanoka je bila sicer tudi med 13 poslanci Evropskega parlamenta, ki so marca 2022 glasovali proti resoluciji, ki obsoja rusko invazijo v Ukrajino.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj:

Foto: EP –  Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 21. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe nagovorila Evropski parlament o ustvarjanju delovnih mest in s tem povezanim pravičnim prehodom ter naložbami z učinkom.  Med drugim se je zavzela za zeleni dogovor, doseganje podnebne nevtralnosti ter zavezala k trajnostnemu in pravičnemu prehodu: ”Vse to sledi doseganju enega samega cilja: zagotavljanju dolge in brezskrbne prihodnosti naslednjim generacijam.”

Ob tem je Joveva poudarila, da so na ravni Evropske unije sprejeli številne zakonodajne akte, s katerimi bodo ohranili okolje, a je po njenih besedah treba ohraniti oziroma ščititi in ustvarjati tudi delovna mesta. Po mnenju poslanke je pri zelenem prehodu veliko potenciala za to, bo pa potrebna tudi usklajena podpora vsem delavkam in delavcem, da bodo izkoristili priložnosti pravičnega prehoda z ”ustreznim izobraževanjem, usposabljanjem in pridobivanjem novih veščin”.

”Predvsem pa ne smemo pozabiti na regije, ki temeljijo na težki industriji in bodo v času prehoda najbolj na udaru, kar številnim Evropejkam in Evropejcem prinaša negotovost. Ljudem želim na tem mestu povedati, da s tem poročilom postavljamo temelj za zamenjavo obstoječih razmer z boljšimi delovnimi razmerami, čistejšim okoljem in nenazadnje boljšim življenjem.”

Video v celoti si poglejte tukaj.

OZADJE:

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ponuja tako velik potencial kot tudi izzive za ustvarjanje novih delovnih mest, vendar je za to potrebna usklajena politika. Glede na široko področje uporabe in medsebojnih povezav ta ne zajema le socialne in politike zaposlovanja, temveč se dotika tudi industrije ter energetske, gospodarske in okoljske politike. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta opozarjajo, da je treba podpreti delavke in delavce v sektorjih, katerih delovna mesta se morajo nujno spremeniti, da bi dosegli podnebno nevtralnost, in upravljati prehod na način, ki bo izboljšal življenjske in delovne pogoje brez povečanja obstoječih neenakosti.