Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zlorabi novih tehnologij za manipulacijo in radikalizacijo mladih s sovražnim govorom in protidemokratičnim diskurzom. ”Zgodovina se ponavlja,” je bila glede uničujoče propagandne retorike kritična Joveva.

Uvodoma je poslanka Joveva opozorila na nevaren trend uporabe uničujoče propagandne retorike, ki jo v zadnjih letih vse bolj aktivno uporabljajo skrajne skupine. ”Zgodovina se ponavlja,” je opozorila in poudarila, da namen teh strategij vodi v razdvajanje in destabilizacijo demokratične družbe:

”To isto sovražno ideologijo, z istimi idejami in istim načinom komuniciranja smo – po bolečih lekcijah – nekoč potisnili na skrajni rob. Toda zdaj so se uspešno prikradli nazaj v središče.”

Pri tem, kot je poudarila, poleg uporabe umetne inteligence za širitev svoje ideologije sočasno širijo dezinformacije, s katerimi diskreditirajo vse, ki se ne strinjajo z njimi:

”Gre za usklajeno, dobro financirano nadnacionalno kampanjo za širitev in uveljavitev avtoritarnosti, če ne še česa hujšega, v Evropi,” je dodala.

V zaključku je opozorila na zgodovinske vzporednice: ”V času porasta nacizma so to počeli s prevzemom radijev. Danes to počnejo prek družbenih omrežij. In prav imajo, izbira je res naša. Ali torej res želite, da to spet postane prevladujoča retorika, normalno? Jaz ne.”

Ozadje

V zadnjih letih se je pojavila zaskrbljujoča rast skrajnih ideologij, ki z inovativnimi pristopi na družbenih omrežjih uspešno nagovarjajo mlade po vsej Evropi. Skrajne politične skupine, kot je Alternativa za Nemčijo (AfD), aktivno izkoriščajo različne družbene platforme za širjenje svojih prepričanj, ki vodijo v normalizacijo radikalnih pogledov. Ta izredno nevaren trend ni omejen le na Nemčijo, saj skrajna desnica s ciljno usmerjenimi kampanjami, ki vključujejo tudi glasbene spote in video igre, pomembno prispeva k radikalizaciji mladih tudi v sosednji Avstriji in Franciji. Diskurz na družbenih omrežjih, ki ga sedaj obvladuje skrajna desnica, je rezultat predvsem dolgoletnih in dobro financiranih nadnacionalnih kampanj. Te kampanje uspešno širijo dezinformacije in diskreditacije ter ustvarjajo vzporedni medijski prostor, ki je zelo natančno usmerjen na mlado populacijo, pri čemer takšne prakse postavljajo resna vprašanja o prihodnosti demokratičnih vrednot v Evropi.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede nujno potrebnega premrija v Libanonu in zaščiti misije UNIFIL zaradi nedavnih napadov. ”stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je grozljivo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, pri čemer je izpostavila, da grozljive razmere v regiji zahtevajo takojšnje ukrepanje. Ob tem je postavila ključno vprašanje: ”Kdo je resnično kriv?”

Nadaljevala je z opisom tragičnih posledic vojne, v kateri ne mine dan brez novih smrtonosnih napadov na civilno prebivalstvo ali na zdravstveno infrastrukturo.

”Prisilno razseljeni prebivalke in prebivalci, ki iščejo zatočišče, ostajajo tarče v bombardiranih in požganih zavetiščih. Prebivalstvo Palestine ali Gaze, če želite, prebivalstvo Libanona, celo pripadnice in pripadniki mirovnih sil se nimajo kam skriti pred bombami, uničenjem in kaosom. V tej vojni so ljudje zažgani do smrti, razstreljeni na koščke …” je poslanka nanizala le del grozot, od katerih očitno ni izvzet nihče.

”Že več kot leto dni opazujemo razpad človečnosti, pošiljamo orožje Izraelu in ga podpiramo s trgovinskimi sporazumi.”

Kot je nadalje izpostavila, je predolgo dopuščanje izraelskih dejanj od mednarodne skupnosti le še okrepilo brutalnost te vojne.

”Seveda je kriv Netanjahu. Vendar smo krivi tudi mi. Vi. Želite prekinitev ognja? Prekinimo podporo Izraelu, prekinimo dobavo orožja, prekinimo trgovinske sporazume. To so pogoji za prekinitev ognja,” je zaključila.

Foto: EP – Laurie DIEFFEMBACQ

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 10. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma opozorila na pogosto dojemanje zdravja kot nečesa samoumevnega, še posebej na področju duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo. Ga celo ignoriramo,” je izpostavila, poudarivši, da gre za napako tako politikov kot celotne družbe.

V nadaljevanju je naslovila ključne izzive na področju duševnega zdravja v Evropski uniji, pri čemer je posebej izpostavila pomanjkanje sistematičnega ozaveščanja in izobraževanja o duševnem zdravju ter omejeno dostopnost do zdravstvenih storitev na tem področju.

“Še vedno naši javni zdravstveni sistemi ne zagotavljajo vsem dostopnih zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja,” je opozorila in dodala, da tudi finančna sredstva za te dejavnosti še vedno niso ustrezno zagotovljena.

Poslanka je bila posebej kritična nad vztrajno stigmatizacijo duševnih težav in nad vedno višjim številom samomorov, zlasti med mladimi.

Ob koncu svojega govora je izrazila upanje, da današnja razprava ne bo zgolj simbolična obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja, temveč da bo vodila v oblikovanje celostne evropske strategije, ki bo naslovila vse izzive na tem področju.

“Okej je, če nisi okej. Ni pa okej, če se boriš v tišini … ker ne dobiš potrebne pomoči,” je zaključila s pozivom k večji podpori in dostopnosti pomoči za vse, ki se soočajo z duševnimi stiskami.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 8. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o skrbi za trajnostna, dostojna in cenovno dostopna stanovanja v Evropi. ”Potrebujemo načrt za zagotavljanje socialnih in cenovno dostopnih stanovanj,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost nad trenutnim stanjem na stanovanjskem trgu po vsej Evropski uniji. Kako bomo zagotovili napredno in konkurenčno Evropsko unijo, dokler si naše državljanke in državljani težko – če sploh – privoščijo streho nad glavo, je z vprašanjem izpostavila nujnost reševanja problematike.

Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi trenutnih evropskih pravil, ki v sedanji obliki bolj ščitijo kapitalske interese kot pa ljudi.

Čeprav je v nadaljevanju pozdravila prihajajoče imenovanje komisarja za energijo in stanovanja, je opozorila na dejstvo, da se trenutna politika zgolj osredotoča na energetsko sanacijo zgradb. To ne pomeni, da to ni pomembno, je dodala, vendar to ne bo rešilo stanovanjske problematike:

“Najprej potrebujemo strategijo za spodbujanje javnih in zasebnih investicij, načrt za zagotavljanje socialnih stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj. “

Poslanka je izpostavila še, da bo stanovanjska problematika eden ključnih izzivov prihodnosti, ki ga bo treba reševati s konkretno vizijo in ukrepi. “To in še več bo potrebno, da stanovanja prelevimo iz luksuza nazaj v osnovno, temeljno pravico vsakogar,” je zaključila.

Foto: EP – Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 19. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o sušah in ekstremnih vremenskih pojavih kot grožnji lokalnim skupnostim in kmetijstvu v Evropski uniji v času podnebnih sprememb. “Vsa Evropa, ves svet prazaprav, se sooča z grozovitimi posledicami podnebnih sprememb. In zavedati se moramo, da bo vsako leto samo slabše. Žal,” je ob tem poudarila. 

Poslanka je uvodoma izpostavila vse bolj uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo številne evropske države. Nedavne naravne nesreče, kot so poplave v srednji Evropi, požari na Portugalskem in v Grčiji ter suša v južni Italiji in Španiji, po njenih besedah jasno kažejo, da je nujno ukrepati hitreje in bolj odločno.

Kot je poslanka v nagovoru izpostavila, tudi pomembni koraki, ki jih je Evropski parlament storil v prejšnjem mandatu, še vedno niso zadostni za preprečitev prihodnjih katastrof.

V nadaljevanju je dejala, da je solidarnost temelj Evropske unije, kar se je večkrat izkazalo prav ob naravnih nesrečah, vendar je hkrati dodala, da so odzivi na njihove posledice pogosto prepočasni.

”Težje je nastalo škodo popraviti kot pa se na naravne nesreče pripraviti, da te niso tako uničujoče,” je dejala in ocenila, da je ključ v preventivnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo posledice tovrstnih nesreč.

Ob tem je še kritizirala poskuse zmanjševanja pomena evropskega zelenega dogovora (Green Deal).

”Podnebne spremembe so resnica. Naravne katastrofe kot posledica so resnica. In ni rešitev v tem, da zvodenimo famozni Green Deal, kot trdijo nekateri. Rešitev je v tem, da povečamo namenska sredstva EU in investiramo v to, da države prilagodijo infrastrukturo ter s tem zmanjšajo ogroženost in posledice na lokalni ravni – za tiste, ki jih te nesreče seveda najbolj prizadenejo,” je zaključila.

EP/Foto: Allain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o vojni v Gazi in razmerah na Bližnjem vzhodu. ”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del,” je bila glede sprenevedanja nekaterih evropskih poslank in poslancev v povezavi s poboji v Gazi ogorčena Joveva.

Uvodoma je poslanka pokazala prvih štirinajst strani sicer 649-stranskega seznama, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Na prvih štirinajstih straneh so namreč navedeni podatki mrtvih, umorjenih dojenčkov.

”Do tistih otrok, ki so dočakali vsaj svoj prvi rojstni dan, sploh prišla nisem. Kaj šele odraslih. /…/ In to so podatki samo do konca avgusta. In samo za tiste, ki so jih uspeli identificirati. In to je skupaj 34.344 mrtvih, od tega 11.355 otrok,” je bila o razsežnostih tragedije, genocida, jasna Joveva.

Po njenih besedah je resnična situacija še veliko hujša, saj predstavljeni podatki odražajo le del nevzdržnega stanja.

”V resnici je mrtvih še na tisoče več. In kje so tisti, ki še živijo, a trpijo zaradi hudih posledic? In tisti, ki umirajo zaradi kolapsa zdravstvenega sistema ali pomanjkanja hrane,” je še dejala ob poudarku, da predstavljeni podatki o umorjenih predstavljajo le del zgodbe o trpljenju, ki pogosto ostane prezrto v oboroženih konfliktih.

V nadaljevanju (se) je vprašala, ali Evropski parlament zares misli, da počne dovolj pri odzivu na to humanitarno katastrofo.

”Večina se vas še vedno dela, da dogajanje obžalujete, medtem ko hkrati trdite, da izraelska vlada pač ima to pravico,” je odločno dodala Joveva.

”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del. Čeprav bi v resnici moralo biti sram vse tiste, ki nočete videti genocida. Sram me je zaradi vas, ampak ne bom tiho. Vse dokler ne bomo prišli do točke, ko bom ob nagovoru v tej instituciji namesto seznama umrlih otrok s seboj lahko prinesla seznam sankcij zoper državo Izrael,” je zaključila poslanka.

EP/Foto: Michel CHRISTEN

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Irena Joveva (@ijoveva)

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 23. aprila 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o pobojih humanitarnih delavcev, novinarjev in civilistov v Gazi, ki jih izvajajo izraelske obrambne sile. ”Sram naj bo tiste, ki to omogočate,” je bila glede načrtnih napadov izraelske vojske ogorčena Joveva.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da tokrat ne bo prikazovala grozljivih fotografij iz Gaze, kot jih je v enem od prejšnjih plenarnih nagovorov, ko je govorila o umiranju otrok v Palestini. Razlog, kot je dodala, ni strah pred morebitnimi prekinitvami v Evropskem parlamentu zaradi neupoštevanja pravil, temveč dejstvo, da se kruta realnost lahko opiše tudi s številkami.

Kot je poudarila Joveva, namreč ravno številke razkrivajo resnico, pred katero se ne morejo skriti niti tisti, ki so si nazadnje, tudi ob fotografijah, ki jih je prikazala sama, zatiskali oči:

”Več kot 34. 000 mrtvih Palestink in Palestincev. Več kot 120 mrtvih novinark in novinarjev. Več kot 220 mrtvih humanitark in humanitarcev. To je realnost, ki je vedno hujša.”

Ob tem je opozorila, da država Izrael svoje napade zelo ciljno usmerja v bolnišnice, na območja delovanja humanitarnih delavk in delavcev ter v novinarke in novinarje.

”V obliki usodne in dokončne cenzure. Ker, kaj, če o dejanjih izraelske vlade nihče ne poroča, jih ni? Sram naj bo tiste, ki to omogočate. In sram naj vas bo, ker lahko tako mirno spremljate razpad človečnosti. Ne bom tiho,” je zaključila Joveva.

EP/Foto: Fred Marvaux

 

Evropska poslanka Irena joveva je v sredo, 13. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o neposrednem tveganju množične lakote v Gazi in napadih na dostavo humanitarne pomoči. ”To je Yazan in to je za tiste, ki se sprenevedate,” je uvodoma ob prikazu slike desetletnega dečka, ki je postal tragičen simbol lakote v Gazi, dejala navzočim.

Ob tem je pozvala vse navzoče, naj si ga zapomnijo kot opomin. Še posebej pa je ta poziv namenila vsem, ki bodo prihodnjič znova v Parlamentu glasovali proti takojšnji vzpostavitvi premirja in vsem tistim, ki še vedno nasprotujejo sankcijam zoper Izrael.

Prisotne je opomnila, da je Parlament v svojih resolucijah in pozivih večkrat znova in znova obsodil dejanja Hamasa. Vendar je poudarila, da je bil tudi Izraelu večkrat izražen poziv, naj pravico do samoobrambe uveljavlja v skladu z mednarodnim pravom.

Zbrane je nato vprašala, kaj se je zgodilo s temi pozivi in do česa nas je pripeljala apatičnost. Nadalje je zahtevala pojasnilo, zakaj še niso bile uvedene sankcije proti Benjaminu Netanjahuju in njegovi vladi zaradi kršenja mednarodnega prava in zakaj suspenz pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom še ni bil uveden.

‘’Nehajte se sprenevedati. Več 10.000 Palestink in Palestincev je mrtvih. In Yazan ni edini otrok, ki je umrl zaradi lakote. Žal tudi ni zadnji. Ursuli von der Leyen je lažje reči, da v Gazi potrebujejo takojšen humanitarni premor, ki bo privedel do prekinitve ognja. Kakšen premor? Zahtevam prekinitev ognja takoj.”

Zaključila je s pretresljivo mislijo, da noben otrok na tem svetu ne bi smel gledati v nebo in se spraševati, ali ga čaka smrt ali pa večerja.

Foto: EP –  Brigitte HASE

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 12. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o Evropskem aktu o svobodi medijev. Kot je dejala ”brez svobode medijev demokracije ni”.

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da je nepogrešljiva za ohranjanje demokratičnih načel. Nadalje je opozorila, da je svoboda medijev kot eden izmed temeljnih demokratičnih principov ogrožen na mnogih mestih, vključno z Evropo.

”V najbolj grozljivi obliki smo to videli pri umorih novinarjev Jana Kuciaka ali Daphne Caruana Galizie. Za to namreč gre: za zlorabe moči pri utišanju novinarjev, podrejanju ali političnih prevzemih medijev za manipulacijo javnosti.”

Kot je izpostavila, z uvedbo akta o svobodi medijev nameravamo končno doseči pomemben korak naprej, saj bomo s tem prvič vzpostavili zakon, ki bo veljal na ravni celotne Evropske unije.

Po ocenah poslanke, bo s sprejetjem akta odpravljen vpliv lastnikov na uredniške odločitve. Enako bo veljalo tudi za politično vmešavanje, ki bo od zdaj naprej prepovedano. Medtem ko se bo s poudarjanjem transparentnosti zagotovilo, da bodo informacije o lastništvu medijev in državnem financiranju medijskih projektov v celoti dostopne javnosti.

”Prikritega političnega financiranja medijev je konec. Konec bo podrejanja javnih medijev populistov, kot so še vedno Orban, zdaj še Fico, nekoč Janša.”

Poslanka je trdno prepričana, da bo prihodnji zakon resnično prelomen pri zaščiti svobodi medijev. Kljub temu ostaja previdna in opozarja, da zgolj sprejetje zakona ne bo dovolj. ”Seveda mora zakon zaživeti tudi v praksi tako, kot je zamišljen,” je še dodala.

Sklenila je z upanjem, da bo Komisija imela dovolj političnega poguma in bo po potrebi sprožila ustrezne postopke pred sodišči, saj se v Evropski uniji še vedno srečujemo z mnogimi primeri kršitev, od katerih bi se nekatere morale reševati že zdavnaj.

OZADJE

Evropski akt o svobodi medijev predstavlja pomembno zakonodajno pobudo Evropske komisije, ki prinaša nove standarde za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev v okviru Evropske Unije. Evropska poslanka Irena Joveva je kot poročevalka v senci v imenu politične skupine Renew Europe sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta. Na današnjem plenarnem zasedanju so poslanke in poslanci tako razpravljali o osnutku akta, ki je bil dogovorjen decembra lani. Nov zakon, ki ga bo Evropski parlament predvidoma sprejel v sredo 13. marca 2024, bo države članice zavezal k zagotavljanju neodvisnosti medijev pred vladnim, političnim, gospodarskim ali vmešavanjem zasebnih interesov. Prihajajoči akt bo jasno prepovedal kakršne koli oblike posegov v uredniške odločitve in preprečil zunanje pritiske na novinarje po razkritju njihovih virov.

Foto: EP – Frederic MARVAUX

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 12. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o oceni tveganja sprememb v EU in nujnem ukrepanju za izboljšanje varnosti ter odpornosti v Evropi. ”Grozljivka je bila prva misel” poslanke ob prebiranju objavljenega poročila Evropske agencije za okolje.

Uvodoma je poslanka navzočim predstavila alarmantno sliko trenutnih razmer in zastrašujoče napovedi za prihodnost, kot jih je v svojem poročilu včeraj razkrila Evropska agencija za okolje.

Po znanstveno dokazanih informacijah o poslabšanju razmer v Evropi, ki je vodilni kontinent po hitrosti segrevanja, Joveva poudarja, da je nadaljevanje degradacije okolja nesprejemljivo, nesmotrno in neodgovorno.

V nadaljevanju je opozorila tudi na lanskoletne naravne nesreče katastrofalnih razsežnosti, ki so prizadele več evropskih držav.

”Veliko opozorilo so bile lanskoletne naravne nesreče katastrofalnih razsežnosti, ki so razdejale številne evropske države – ponekod v oblikah ekstremne vročine, suše in požarov, drugje obsežnih padavin in poplav. Slednje so opustošile tudi po moji državi, Sloveniji. Njene posledice bomo odpravljali še kar nekaj časa, odplačevali pa vrsto let.”

Kot je še poudarila, je ključnega pomena nasloviti problem podnebnih sprememb že pri samem izvoru, če želimo zagotoviti trajnostno prihodnost, ki temelji na zdravju, varnosti in stabilnosti. Ob tem je dodala, da je že začetek pomemben korak, toda ključnega pomena bo po njeni oceni vztrajanje in dosledno delovanje v boju proti podnebnim spremembam.

Nagovor je sklenila s pozivom k združenim prizadevanjem in vztrajanju, da se problem naslovi v izvoru.

”Če želimo resnično zagotoviti trajnostno prihodnost s temelji na zagotavljanju zdravja, prehranske in energetske varnosti,  družbene in finančne stabilnosti, moramo problem nasloviti v izvoru. Začeli smo, ključno pa bo vztrajanje, vztrajanje in – vztrajanje.”

Foto: EP – Eric VIDAL