Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 12. februarja 2025, sodelovala na razpravi o počastitvi spomina na Jana Kuciaka in Martino Kušnirovo: spodbujanje svobode medijev, krepitev pravne države in zaščita novinarjev po vsej EU. ”Tudi danes se bom poklonila, tokrat Janu Kuciaku in Martini Kušnirovi,” je ob tem dejala.

Od umora omenjenega preiskovalnega novinarja in njegove zaročenke na Slovaškem namreč mineva sedem let. Poslanka Joveva se je v svojem govoru v današnji razpravi poklonila preminulima:

”Tudi danes se bom poklonila, tokrat Janu Kuciaku in Martini Kušnirovi, ker si to absolutno zaslužita. Pred sedmimi leti sta plačala najvišjo ceno, ceno življenja, zaradi izključno ene stvari: razkrivanja korupcije s preiskovalnem novinarstvom. Žal nista edina. Deluješ v javnem interesu, umreš zaradi ozkih osebnih interesov koruptivno in moralno sprevrženih ljudi.“

Po umorih so na Slovaškem odjeknili splošni protesti, po katerih je padla vlada takratnega predsednika vlade Roberta Fica, ki pa je zdaj spet “na oblasti, zaznamovani z brutalnim rušenjem neodvisnih medijev, tožilstva in civilne družbe”. “Natanko tistega dela sistemov, ki korupcijo razkrivajo,” je dodala Joveva.

Ob tem se je navezala na nedaven ukrep Trumpove administracije, ki je z ukinitvijo programa USAID do nadaljnjega za leto 2025 zamrznila tudi 268 milijonov dolarjev vredno pomoč za neodvisno novinarstvo ter prost pretok informacij po svetu, ki je dolga leta finančno podpiral vedno bolj redke od oblasti neodvisne medije, kot so Meduza ali Moskow Times v Rusiji, vsaj šest beloruskih medijev (vsi delujejo v izgnanstvu) in mnogo drugih v preostalih državah znotraj orbite bivše Sovjetske zveze, pa tudi širše po svetu.

“Tistim, ki se v ideološkem zanosu nad tem navdušujete, naj povem, da bo to katastrofalno za dostop do informacij v avtokratskih režimih/…/, informacijski vakum bodo zapolnili razni portali Voice of Europe, sanje o demokratični prihodnosti pa bodo umrle”.

V zaključku nagovora je poslanka pozvala, naj bo obletnica umorov “opomin, za kakšne vrednote naj se EU zavzema, naj dosledno izvaja sprejeto zakonodajo na področju svobode medijev in naj zapolni vrzel ZDA pri spodbujanju neodvisnega novinarstva po svetu, ki se bori proti koruptivnim oblastem”.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o celoviti strategiji Evropske unije za Bližnji vzhod. ”Ne smemo pristajati na etnično čiščenje in na trajno razseljevanje ljudi iz njihovih domov,” je glede stališča Evropske unije odločno poudarila.

Joveva je v svojem nagovoru najprej ostro obsodila nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter izpostavila potrebo po jasni in pokončni drži Evropske unije.

”Ni besed, ki bi zadostno izrazile, kako zgrožena sem nad njegovimi izjavami,” je dejala in spomnila, da so ravno ameriško vmešavanje in vojaška posredovanja na Bližnjem vzhodu vselej le še podaljševali in zaostrovali konflikte.

Po njenem prepričanju je nujno, da Evropska unija prevzame odgovornost in se odločno postavi proti politikam, ki vodijo v humanitarne katastrofe:

”Dovolj. Tokrat mora Evropska unija zavzeti jasno stališče in ne pustiti, da jo svetovni dogodki pahnejo v anemičnost. Ne smemo pristajati na etnično čiščenje in na trajno razseljevanje ljudi iz njihovih domov, samo zato, da bi ustvarili nov poligon za Združene države.”

Kot je še dodala, bi namesto ustvarjanja in dopuščanja novih konfliktov Unija morala aktivno prispevati k stabilnosti v regiji in spodbujati oblikovanja regionalnih zavezništev.

Ob koncu nagovora je Joveva opozorila tudi na širše posledice nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki ne bodo prizadele le regije, temveč tudi Evropo:

”Medtem ko mnogi od vas obračate pogled stran – ali, še huje, to celo odobravate – boste morda bolj razumeli naslednje: če ‘so vse možnosti odprte, pravila ne obstajajo več in izbruhne pekel’, bodo njegovi udarni valovi dosegli tudi Evropsko unijo. Tu ne gre le za vprašanje ene regije, temveč za osnovno vprašanje samega bistva človečnosti.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o politični krizi v Srbiji. ”Mladi so gonilna sila sprememb. In v Srbiji niso več sami. Štafeto so od njih prevzeli mlajši in starejši, vsi združeni v želji po celoviti spremembi sistema, do temeljev prepojenega s korupcijo in klientelizmom,” je ob tem poudarila.

”Ljudje v Srbiji – s študentkami in študenti na čelu – so, morda celo prvič doslej, sedanjo oblast Aleksandra Vučića postavili pred velik izziv. Ta jih namreč tokrat ne more diskreditirati in razdeliti po sicer ustaljenem vzorcu. Tisto, kar študente in civilno družbo zdaj najbolj povezuje, je globoko nezadovoljstvo nad stanjem v družbi, vseprisotna korupcija in občutek, če ne celo zavedanje, da Srbija ni pravna država, temveč sistem, v katerem je vse podrejeno klientelizmu enega človeka in njegove klike.

Nedavne poteze Vučića kažejo, da te proteste dojema kot resno grožnjo. V nasprotnem primeru ne bi čutil potrebe po njihovi nevtralizaciji z mobilizacijo lastnih privržencev. Enako lahko razumemo tudi njegove napovedi o brezkompromisnem boju proti korupciji, vendar jih težko jemljemo kot kredibilne. Vučić je na oblasti (čeprav v različnih vlogah) že več kot desetletje in če bi želel obračunati s sistemsko korupcijo, je imel za to več kot dovolj priložnosti. Namesto tega so se v tem obdobju institucije le še dodatno oslabile, medtem ko o transparentnosti težko govorimo, če se infrastrukturni projekti sprejemajo brez javnih razpisov, klientelizem pa se je zažrl v vse pore družbe.

Zato današnja razprava v Evropskem parlamentu ni zgolj priložnost za izražanje solidarnosti z mladino Srbije, temveč tudi za jasno sporočilo, da lahko Srbija napreduje proti EU samo ob resničnih demokratičnih reformah. Evropske vrednote temeljijo na pravni državi, svobodnih in poštenih volitvah ter odgovornosti oblasti do državljank in državljanov. In prav ti protesti kažejo, da srbska družba te vrednote ne le razume, temveč se je zanje pripravljena aktivno boriti.

Želim pa ob tem izraziti globoko razočaranje nad politiko EU in držav članic, ki so očitno zaradi (geopolitičnih) interesov po “stabilnosti Srbije” pozabile na to, o čemer velikokrat rade pridigajo. Tovrstni cinizem škodi tako EU kot državam, ki so v procesu pridruževanja EU. Sama se že vseskozi pridružujem klicem po zaščiti in vezavi EU sredstev na stanje vladavine prava, torej vsaj tistih sredstev, ki jih za pomoč državam (kandidatkam) namenja EU. To bi lahko recimo storili s pogojevanjem sredstev z razširitvijo pristojnosti evropskega tožilstva (EPPO) tudi na države kandidatke in z razširitvijo regulacije o pogojenosti sredstev z vladavino prava.

Da ne bo nesporazuma: trdno verjamem, da morajo državljanke in državljani Srbije sami organizirati delovanje svoje države, toda EU bi bila lahko vsaj deklarativno in z omejenimi ukrepi, seveda znotraj svojih pristojnosti, bolj pozitiven element pri prizadevanjih k povrnitvi pravne države v Srbiji. Vsem, ki odkrito podpirajo Vučićev režim, pa sporočam, da ne gre le za (vsaj) moralno napačno presojo, pač pa dejstvo, da to v praksi koristi zgolj tistim silam v EU, ki bi po zgledu Vučićevega režima tudi same ugrabile svoje države za parcialne interese, ob tem pa zrušile sisteme, nujne za delovanje demokratične družbe. Hkrati ne pozabimo dejstva, da je Vučićeva stranka v evropskem prostoru del Evropske ljudske stranke, torej EPP, ki ji pripadata obe opozicijski stranki iz Slovenije.”

Poslanka Joveva je imela v zaključku svojega plenarnega nagovora na to temo tudi posebno sporočilo za ljudi na ulicah Srbije: “Naj gospod Vučić napiše napovedani učbenik o boju proti – kot je sam rekel – barvnim revolucijam. Vi medtem pišete učbenik o zmagi. Dobro zmeraj premaga zlo. Zato ne odnehajte.”

Foto: EP – Brigitte HASE

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 22. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev.”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni,” je ob tem poudarila.

Uvodoma je dejala, da je moč in neodvisnost Evropske unije mogoča le z enotnim delovanjem. ”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni. In delujemo kot eno,” je izpostavila.

Nadalje je opozorila, da obramba Unije ne pomeni samo povečanja vojaških izdatkov. Čeprav sicer do neke mere razume potrebo tudi po teh zmogljivostih, je vendarle izrazila zaskrbljenost nad prekomernim osredotočanjem razprave na vojaške teme, medtem ko ostajajo druga, (še bolj) ključna področja, zapostavljena. ”O skupnem dolgu govorimo samo še v kontekstu obrambe. A kje so potrebne investicije v infrastrukturo, energetsko neodvisnost, prilagajanje podnebnim spremembam, krepitev konkurenčnosti in izboljšanje življenjskih pogojev za ljudi?”

Zato je v luči vsega, kar se dogaja po svetu, pozvala k zares končnemu poenotenju in sprejetju odločnih ukrepov, o katerih se razpravlja že desetletja. ”Dovolj je narcisizma majhnih razlik. Dovolj izmotavanj. In dovolj ideologije. Pri zadnjem mislim predvsem na tiste glasne, samooklicane patriote, ki bi zaradi ideologije raje zastopali interese drugih kot EU. Vrhunski nacionalisti, res,” je jasno sklenila nagovor.

Foto: EP – Emilie GOMEZ

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 21. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna smernica,” je bila glede pomena prve zakonodaje na tem področju jasna Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna,” je glede prve sprejete zakonodaje na tem področju na svetu bila jasna Joveva.

Uvodoma je izrazila presenečenje in hkrati zaskrbljenost nad tem, da je Evropski parlament sploh prisiljen razpravljati o izvrševanju zakonov, ki jih je sprejel z veliko večino:

”Akt o digitalnih storitvah (DSA) ni zgolj neobvezna smernica, temveč nosi polno težo demokratične legitimnosti. Zakon je bil skrbno oblikovan na način, da je uravnotežil interese vseh, in je dobil široko podporo tako v Parlamentu kot v Svetu EU.”

Ob tem je opozorila na nevarnost prepuščanja izvajanja evropske zakonodaje volji tehnoloških korporacij: ”Kje je naša suverenost, če dovolimo, da o skladnosti z zakonodajo odločajo tuji velikani glede na svoje interese,” je vprašala navzoče.

V nadaljevanju je odločno zavrnila napačne interpretacije, da DSA omejuje svobodo govora, saj je njegova naloga ravno nasprotna: DSA ne nasprotuje svobodi govora, temveč jo ščiti. Tako kot drugi zakoni EU tudi ta zagotavlja, da svoboda govora uspeva znotraj meja zakonitosti.” Ob tem je izpostavila nezakonita dejanja, ki jih zavrača vsa družba, kot so otroška pornografija, teroristične vsebine, kršitve avtorskih pravic in sovražni govor, ki poziva k nasilju. ”Upam, da se vsi lahko strinjamo, da je to upravičeno nezakonito. Meje so določene z razlogom.”

V zaključku je odgovorila tudi tistim, ki širijo dezinformacije o domnevni cenzuri Evropske unije, in opozorila na nevarnost političnih manipulacij: ”Še vedno boste lahko (zakonito) lagali in širili dezinformacije, vendar se zavedajte, da je današnja laž za politično korist lahko jutrišnja tragedija.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 20. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o možnem premirju v Gazi in potrebi po izpustitvi preostalih talcev ter končanju humanitarne krize. ”Predolgo smo čakali, a zdaj je tukaj – žarek upanja,” je ob tem dejala.

Uvodoma je poslanka obsodila katastrofalne, nepojmljive posledice uničujočega konflikta in izpostavila izjemno trpljenje predvsem prebivalstva Gaze:

”Bilo je dolgih, mučnih, neznosnih in uničujočih 471 dni. Dolgo je trajalo, a je tu – žarek upanja. Čeprav je to še največ upanja, kar sem ga do zdaj premogla, pa ostajam zaskrbljena,” je bila glede doseženega dogovora jasna Joveva.

V nadaljevanju je izrazila resno zaskrbljenost zlasti zaradi nedavnih izjav izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja:

”Netanjahu nenehno poudarja, da je premirje začasno, obenem pa izraža pripravljenost, da znova sproži spopade z novimi, še bolj uničujočimi sredstvi. Vse to nakazuje, da želi dokončati genocid, ki ga je začel.”

Joveva je opozorila tudi na težke razmere, v katerih so Palestinke in Palestinci ob vračanju “domov, kolikor ga je sploh še ostalo”, torej na uničena območja, ki so povsem neprimerna za življenje. Kot je nadalje poudarila, bo pokonfliktna obnova zahteven proces, zato bo ključno doseči rešitev, ki bo temeljila na pravičnem in vzajemnem miru:

”Potrebujemo trajnostno rešitev – rešitev dveh držav, ki pa ne bo vključevala nezakonito izraelske okupacije. Poleg tega moramo zagotoviti znatno in zadostno humanitarno pomoč. To je najmanj, kar moramo storiti.”

Poslanka je svoj govor sklenila z odločnim pozivom:

”In ne smemo, ne smemo pozabiti. Več deset tisoč ljudi, ki so bili ubiti v tej vojni – si zasluži pravico. Tisti, ki so za to odgovorni, morajo – in bodo – odgovarjali. Pokažite enako raven skrbi, kolegice in kolegi.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o boju proti zlorabam pri sklepanju pogodb s podizvajalci in proti nepoštenim posrednikom na trgu dela. ”Kaj imajo – najpogosteje – skupnega kratenja delavskih pravic, socialni dumping in nelojalna konkurenca?” je navzoče vprašala poslanka.

Poslanka je uvodoma opozorila na povezavo med kratenjem delavskih pravic, socialnim dumpingom in nelojalno konkurenco, pri čemer je izpostavila zlorabe podizvajalskih praks, ki se odvijajo prek zapletenih in nepreglednih podizvajalskih verig.

”Si lahko predstavljate svoja življenja brez gradbeništva, kmetijstva, transporta, turizma? Namreč ravno to so tisti sektorji, v katerih se zlorabe delovnih praks najpogosteje dogajajo in znotraj katerih je vse bolj razširjen ta izkoriščevalski poslovni model,” je dejala Joveva.

Čeprav naj bi Evropski steber socialnih pravic prek svojih mehanizmov preprečeval kratenja delavskih pravic, so po njenem mnenju zlorabe v Uniji še vedno preveč razširjene prav zaradi pomanjkanja minimalnih standardov za posrednike na trgu dela.

”In to jim omogoča, da se poslužujejo zavajajočih zaposlovanj, nezakonitih odtegljajev plač, novačenja delavcev v izkoriščevalske namene in prekomerne uporabe prekarnih oblik zaposlitev,” je ob tem dodala.

V zaključku je Evropsko komisijo pozvala k pripravi evropske zakonodaje, ki bo zagotovila zaščito delavskih pravic in povečala preglednost delovanja posrednikov na trgu dela.

”Hkrati pa mora zagotoviti, da bo tisto, kar bo najpogsteje skupno vsem v uniji: socialna varnost, pravičnost, dostojno življenje.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o napačnih informacijah in dezinformacijah na platformah družbenih medijev ter s tem povezana tveganja za integriteto volitev v Evropi. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna razločiti,” je poudarila poslanka v luči širjenja lažnih novic po družbenih omrežjih.

Poslanka je uvodoma izpostavila zaskrbljujoč premik od tradicionalnih orodij političnih kampanj k novim digitalnim pristopom, kjer imajo družbena omrežja vse večjo, če ne že osrednjo vlogo.

”Podcenjevanje, kolegice in kolegi. Dogaja se nam podcenjevanje nevarnosti vpliva družbenih omrežij na rezultate volitev. Z dovolj oglaševalskega denarja lahko dosežeš marsikoga, ki ga sicer ne bi. Vse več ljudi novice – takšne in drugačne – dobiva prek družbenih omrežij, žal ne več prek profesionalnih medijev,” je poudarila Joveva.

Kot najbolj izrazit, vendar nikakor ne osamljen primer, je izpostavila nedavne dogodke v Romuniji ter opozorila na zlorabo odprtosti evropske družbe s strani tujih avtokratskih režimov, ki v sodelovanju z domačimi populisti destabilizirajo demokratične procese.

”Avtokratski režimi tujih držav zlorabljajo odprtost naše družbe in to obračajo proti nam samim,” je bila kritična glede tovrstnih nevarnih praks in ob tem spomnila na številne domače populiste, ki so za lastno korist pripravljeni trgovati celo z državnimi interesi.

V nadaljevanju je izpostavila, da se Evropska komisija ne more sprenevedati, ker obstaja zakonodaja, ki med drugim ureja spletno oglaševanje in delovanje algoritmov, a očitno ne deluje. Hkrati je pozvala k vzpostavitvi večje preglednosti na tem področju, saj da ne gre za cenzuro, pač pa za jasno razkritje, kdo je v ozadju neke objave.

Zaključila je z mislijo, da lahko demokratična družba deluje le z informiranimi državljankami in državljani. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna ločiti od resnice. Ne podcenjujmo še tega. Resnica je tista, ki potrebuje zagovornike.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 26. novembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in o nalogih za aretacijo, ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). ”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to,” je o dvojnih merilih izrazila razočaranje poslanka.

Poslanka je v uvodu izrazila razočaranje nad neskladjem med vrednotami, ki jih Evropska unija deklarativno zagovarja, in njenim delovanjem v praksi:

”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to?”

S tem je opozorila na neodzivnost in molčečnost Unije ob hudih kršitvah mednarodnega prava in zločinih proti človeštvu, ki se dogajajo v Gazi.

Še posebej je izpostavila, da so izraelske sile izvedle smrtonosne napade na osebje in objekte Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), nato pa delovanje te agencije še dodatno omejile.

Kot je poudarila, Evropska unija s svojo neodzivnostjo in nezmožnostjo obsodbe teh dejanj dejansko legitimira takšna ravnanja. ”Molk in neuspeh Unije, ko gre za obsodbo izraelskih dejanj, pomenita, da jih de facto podpiramo,” je dodala.

V nadaljevanju je izrazila veliko razočaranje nad neenotnim odzivom Evropske unije na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo naloge za aretacijo visokih predstavnikov izraelskih oblasti in Hamasa:

”Kot Unija se radi predstavljamo kot zagovorniki vladavine prava, a ponovno so prevladala globoko zakoreninjena dvojna merila. To je sramotno,” je bila ogorčena poslanka.

Ob koncu je poslanka svoje kolegice in kolege v poslanskih klopeh pozvala k doslednosti pri spoštovanju vrednot Evropske unije in k odločnejšemu ukrepanju.

”Za vse, ki še vedno izbirate, od primera do primera, kdaj boste zagovarjali naše vrednote, je odločitev preprosta. Bodite boljši, kolegice in kolegi. Bodite tiho, ko otroci spijo. Ne pa takrat, ko jih ubijajo,” je zaključila Joveva.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zlorabi novih tehnologij za manipulacijo in radikalizacijo mladih s sovražnim govorom in protidemokratičnim diskurzom. ”Zgodovina se ponavlja,” je bila glede uničujoče propagandne retorike kritična Joveva.

Uvodoma je poslanka Joveva opozorila na nevaren trend uporabe uničujoče propagandne retorike, ki jo v zadnjih letih vse bolj aktivno uporabljajo skrajne skupine. ”Zgodovina se ponavlja,” je opozorila in poudarila, da namen teh strategij vodi v razdvajanje in destabilizacijo demokratične družbe:

”To isto sovražno ideologijo, z istimi idejami in istim načinom komuniciranja smo – po bolečih lekcijah – nekoč potisnili na skrajni rob. Toda zdaj so se uspešno prikradli nazaj v središče.”

Pri tem, kot je poudarila, poleg uporabe umetne inteligence za širitev svoje ideologije sočasno širijo dezinformacije, s katerimi diskreditirajo vse, ki se ne strinjajo z njimi:

”Gre za usklajeno, dobro financirano nadnacionalno kampanjo za širitev in uveljavitev avtoritarnosti, če ne še česa hujšega, v Evropi,” je dodala.

V zaključku je opozorila na zgodovinske vzporednice: ”V času porasta nacizma so to počeli s prevzemom radijev. Danes to počnejo prek družbenih omrežij. In prav imajo, izbira je res naša. Ali torej res želite, da to spet postane prevladujoča retorika, normalno? Jaz ne.”

Ozadje

V zadnjih letih se je pojavila zaskrbljujoča rast skrajnih ideologij, ki z inovativnimi pristopi na družbenih omrežjih uspešno nagovarjajo mlade po vsej Evropi. Skrajne politične skupine, kot je Alternativa za Nemčijo (AfD), aktivno izkoriščajo različne družbene platforme za širjenje svojih prepričanj, ki vodijo v normalizacijo radikalnih pogledov. Ta izredno nevaren trend ni omejen le na Nemčijo, saj skrajna desnica s ciljno usmerjenimi kampanjami, ki vključujejo tudi glasbene spote in video igre, pomembno prispeva k radikalizaciji mladih tudi v sosednji Avstriji in Franciji. Diskurz na družbenih omrežjih, ki ga sedaj obvladuje skrajna desnica, je rezultat predvsem dolgoletnih in dobro financiranih nadnacionalnih kampanj. Te kampanje uspešno širijo dezinformacije in diskreditacije ter ustvarjajo vzporedni medijski prostor, ki je zelo natančno usmerjen na mlado populacijo, pri čemer takšne prakse postavljajo resna vprašanja o prihodnosti demokratičnih vrednot v Evropi.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT