Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

15.1.2020

Zahodni Balkan je še vedno strateška regija za Evropsko unijo. Proces širitve je pokazal, da širitev EU pomaga državam s socialno-ekonomskimi reformami in demokratizacijo, kar prinaša koristi tako za EU kot za državo kandidatko.

Možnost širitve bi Zahodni Balkan ohranila na poti reform in napredka.

Komisija je nedavno predlagala novo metodologijo, saj dosedanji proces ni bil učinkovit in ni prinesel pričakovanih rezultatov.

Kako namerava Komisija reformirati proces širitve, da bo učinkovitejši, da bo imel večji preobrazbeni vpliv na regijo in da bo zagotovil konkretne rezultate?

Odgovor komisarja Olivérja Várhelyija v imenu Evropske komisije

1.4.2020

Evropska komisija je 5. februarja 2020 sprejela sporočilo z naslovom Krepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan[1]. Namen predlogov Komisije je spodbuditi proces pristopa k EU, da bi bil verodostojnejši, bolj politično usmerjen, bolj dinamičen in predvidljiv.

Komisija v letu 2020 deluje na treh področjih. Prvič, nadaljuje delo v zvezi s svojimi predlogi za izboljšanje pristopnega procesa in povečanje njegove učinkovitosti, navedenimi v sporočilu z dne 5. februarja 2020.

Drugič, Komisija hkrati vztraja pri svojih priporočilih za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki jih je 2. marca 2020 glede na njun nadaljnji konkreten napredek pri izvajanju reform potrdila z najnovejšimi informacijami[2].

Tretjič, Komisija bo v okviru priprav na vrh EU-Zahodni Balkan v Zagrebu maja 2020 predlagala načrt gospodarskega razvoja za Zahodni Balkan.

Podpora Zahodnemu Balkanu pri izpolnjevanju zahtev za članstvo v EU je prednostna naloga Komisije. Komisija si prizadeva izboljšati orodja, ki jih ima na voljo, da bi podprla in spodbudila proces reform. Napredek na poti približevanja EU bo odvisen od zmožnosti držav kandidatk, da izvedeta reforme in zagotovita konkretne rezultate ob izpolnitvi vseh zahtev.

[1] https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/sites/near/files/enlargement-methodology_en.pdf

[2] https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/news_corner/news/commission-reports-progress-made-albania-and-north-macedonia_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

17.12.2019

Evropska unija je s šesto direktivo o DDV sprejela enotno podlago za oceno blaga in storitev. Na podlagi te direktive lahko države članice znižajo stopnje DDV za blago, proizvode ali storitve s socialnim ali kulturnim namenom, vendar morajo te stopnje znašati najmanj 5 %. Izjeme so dovoljene v nekaterih državah članicah, ki so 1. januarja 1991 že imele ničelno ali izredno nizko stopnjo (manj kot 5 %). Ničelno stopnjo za različno blago, tudi za dobavo tiskanih knjig, knjižic, časopisov, periodičnih publikacij, brošur, katalogov in podobnih proizvodov, že imajo Belgija, Danska, Irska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo. Ničelna stopnja DDV za tiskane knjige se uporablja tudi v drugih državah po svetu, na primer v Mehiki, Ukrajini, Albaniji, Indiji, Južni Koreji, na Tajskem, v Maleziji, večini južnoameriških držav in v nekaterih afriških državah.

Ničelna stopnja davka na dodano vrednost za tiskane in elektronske knjige, knjižice, časopise ipd. bi morala biti v velikem interesu držav članic, ki bi tako podprle pisce in novinarje. Bi bila Komisija pripravljena spremeniti direktivo in vanjo vključiti izjemo, na podlagi katere bi lahko države članice sprejele ničelno stopnjo davka na dodano vrednost, če bi tako želele?

Odgovor Paola Gentilonija v imenu Evropske komisije

17.3.2020

Svet je leta 2018 sprejel predlog Komisije[1], ki državam članicam omogoča, da stopnje DDV, ki jih uporabljajo za elektronske/spletne publikacije, uskladijo z nižjimi, zelo nizkimi ali ničelnimi stopnjami DDV, ki se v posamezni državi že uporabljajo za tiskane publikacije (zlasti knjige, časopise in periodične publikacije). Vendar lahko zgolj države članice, ki za tiskane publikacije že uporabljajo preteklo[2] zelo nizko stopnjo (manj kot 5 %) ali ničelno stopnjo, takšno stopnjo uporabljajo za enakovredne publikacije v elektronski obliki.

Ta nova pravila so rezultat kompromisa, sklenjenega med pogajanji držav članic, ki je omejil prvotni predlog Komisije[3], s katerim bi se vsem državam članicam omogočilo, da uporabljajo zelo nizke stopnje in ničelne stopnje DDV za elektronske publikacije.

Nova pravila se bodo začasno uporabljala do sprejetja splošne reforme pravil, ki urejajo stopnje DDV, predlagane s strani Komisije[4]. Zakonodajni predlog bi vsem državam članicam omogočil, da uporabljajo ničelne stopnje za tiskane in elektronske publikacije. Za uzakonitev te reforme je potrebna soglasna odločitev držav članic EU.

[1] Direktiva Sveta (EU) 2018/1713 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije (UL L 286, 14.11.2018, str. 20).

[2] Te stopnje so del začasnih odstopanj, ki so bila nekaterim državam članicam odobrena na podlagi veljavnosti tovrstnih stopenj pred 1. januarjem 1991, in so še naprej omejene na dobave, za katere so se uporabljale takrat.

[3] Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije (COM(2016)0758 final).

[4] Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost (COM(2018)0020).

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

13.12.2019

Leta 2016 je v EU-28 za rakom umrlo 1,3 milijona ljudi, kar je več kot četrtina (26,0 %) vseh smrti. Napovedi kažejo, da bi se lahko pojavnost raka do leta 2035 podvojila.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo predlagala nov zakonodajni okvir za boj proti raku.

Podlaga za načrt EU za boj proti raku bodo podatki iz držav članic, kar naj bi zagotovilo pravilno določitev prednostnih nalog.

Kako bo Komisija zagotovila, da se bodo od vseh držav članic zbirali točni podatki in da bodo uporabljeni na najboljši možni način, da se bo omogočila vzpostavitev celovite in podrobne zbirke podatkov za boj proti raku po vsej EU?

Odgovor Stelle Kyriakides v imenu Evropske komisije

24.2.2020

Države članice Eurostatu predložijo podatke v kontekstu okvirne uredbe (št. 1338/2008) o zdravstvenih statističnih podatkih EU in izvedbene uredbe (št. 328/2011)[1] o statističnih podatkih o vzrokih smrti, vključno z rakom. Ta letna upravna statistika[2] je razčlenjena po spolu, starostni skupini in vrsti raka ter je na voljo na nacionalni in regionalni ravni[3]. Navedena je v absolutnih številkah kot bruto stopnje umrljivosti in standardizirane stopnje umrljivosti v skladu z evropsko standardno populacijo[4].

Statistični podatki o presejalnih pregledih za odkrivanje raka glede na različni socialno-ekonomski položaj se pridobijo od državljanov na podlagi izvedbene uredbe (št. 2018/255) o evropski anketi o zdravju (EHIS)[5]. Te dopolnjuje letna upravna statistika o presejalnih pregledih za odkrivanje raka dojke in materničnega vratu[6]. Dodatni podatki in informacije o presejalnih pregledih za odkrivanje raka so vključeni v drugo poročilo o priporočilu Sveta o izvajanju presejalnih pregledov za odkrivanje raka dojke, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke[7].

Poleg tega Skupno raziskovalno središče Komisije upravlja evropski informacijski sistem o raku (v nadaljnjem besedilu: ECIS)[8]. ECIS zagotavlja najnovejše informacije o kazalnikih, ki kvantificirajo breme, ki ga rak povzroča v Evropi. Omogoča raziskovanje geografskih vzorcev in časovnih trendov pojavnosti in preživetja raka ter umrljivosti zaradi njega v Evropi za najpomembnejše vrste raka. Statistika v ECIS vključuje zgodovinske časovne trende in nacionalne napovedi, razčlenjene glede na spol, starostno skupino, leto in vrsto raka. Navedena je v absolutnih številkah kot bruto standardizirane stopnje v skladu z evropsko in svetovno standardno populacijo ter se lahko upodobi z interaktivnimi zemljevidi, grafi in preglednicami.

Vsi ti viri podatkov se bodo uporabili pri pripravi evropskega načrta za boj proti raku.

[1] https://ec.europa.eu/eurostat/web/health/overview

[2] https://ec.europa.eu/eurostat/data/database?node_code=hlth_cd_gmor

[3] https://ec.europa.eu/eurostat/data/database?node_code=reg_hlth_cdeath

[4] https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/hlth_cdeath_esms.htm

[5] https://ec.europa.eu/eurostat/data/database?node_code=hlth_prev

[6] https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=hlth_ps_scre&lang=en

[7]  https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/major_chronic_diseases/docs/2017_cancerscreening_2ndreportimplementation_en.pdf

[8] https://ecis.jrc.ec.europa.eu/

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

13.12.2019

Evropske šole so lahko in bi morale biti ideal evropskega izobraževanja, pri tem pa bi jim lahko koristile najboljše in najbolj inovativne zamisli GD EAC. Žal te šole trenutno zaostajajo pri številnih od osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje iz priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 (UL C 189, 4.6.2018, str. 1), tudi pri digitalni kompetenci, državljanski kompetenci, podjetnostni kompetenci, osebnostni, družbeni in učni kompetenci ter pri tehnološkem in inženirskem sklopu matematične, naravoslovne, tehniške in inženirske kompetence. Zaradi tega šole še nimajo koristi od tesne povezave s Komisijo. GD EAC bi lahko veliko bolj sodeloval z evropskimi šolami, saj je zmožnost institucij EU za privabljanje sposobnih uradnikov tesno povezana s kakovostjo izobrazbe, ki jo nudijo evropske šole.

GD HR še naprej zastopa Komisijo v upravnih organih evropskih šol, zagotavlja izobraževalni nadzor nad denarjem, ki ga Komisija porabi za evropske šole, ter zagotavlja gospodarnost pedagoškega procesa.

Kako namerava Komisija zagotoviti, da bo imel GD EAC „pedagoški nadzor“ nad evropskimi šolami, glede na to, da so evropske šole vizija prihodnjega izobraževanja?

Odgovor komisarja Johannesa Hahna v imenu Evropske komisije

23.3.2020

Generalni direktorat za človeške vire in varnost zagotavlja finančni prispevek sistemu Evropskih šol ter v imenu Evropske unije zastopa Komisijo v šolskih organih odločanja. Pri tem glede pedagoških vidikov tesno sodeluje z Generalnim direktoratom za izobraževanje, mladino, šport in kulturo (GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo). Organi odločanja, zlasti skupni pedagoški odbor in svet guvernerjev, izvajajo pedagoški nadzor.

GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo skrbi za obveščenost generalnega sekretarja Evropskih šol in njegovega osebja o vseh izobraževalnih zadevah, povezanih z učnim načrtom in spričevali šol. Zlasti so vabljeni k sodelovanju na evropskih vrhovih o izobraževanju in različnih dogodkih, povezanih na primer z osmimi ključnimi kompetencami za vseživljenjsko učenje, priznavanjem diplom in spričeval ter rezultati raziskave PISA, ki jo pripravlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Poleg tega je GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo priporočil strokovnjake za delovno skupino za pedagoško reformo, ki je bila ustanovljena znotraj sistema Evropskih šol, da bi zlasti oblikovala predloge za razvoj standardov za učni načrt na podlagi osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. Vključitev teh osmih ključnih kompetenc v učni načrt je ena glavnih prednostnih nalog španskega predsedstva Evropskih šol (2019/2020). Hkrati napreduje delo v zvezi z okvirom digitalnih in podjetnostnih kompetenc. Sodelovanje zadevnih služb je potrebno pri razvoju različnih kompetenc.

/0 Comments/objavil/a