Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

8.5.2020

V okviru sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19 je bila industrija srečanj (sejmi, kongresna dejavnost itd.) med prvimi prisiljena ustaviti svoje dejavnosti in bo zaradi narave dela med zadnjimi, ki bo ponovno začela delovati.

Gre za dejavnost, ki je delovno intenzivna in kjer je ključno človeško znanje. S propadom podjetij v teh dejavnostih bi izgubili številna delovna mesta in dragoceno znanje. Upoštevaje multiplikativno naravo dejavnosti te industrije bi njen propad povzročil tudi dodatno širšo gospodarsko, socialno in družbeno škodo (sejemska dejavnost vpliva na razvoj podjetij in prodajo njihovih izdelkov, kongresna dejavnost generira dodaten prihodek v turizmu in omogoča izmenjavo znanj in vedenj v mnogih dejavnostih itd.). V Sloveniji ta dejavnost zagotavlja skupaj okoli 15.000 delovnih mest, v evropskem prostoru pa še bistveno več. Zato naju, glede na navedeno, zanima naslednje:

1. Ali Komisija, glede na specifični položaj industrije srečanj v krizi zaradi pandemije covid-19 pripravlja tudi njej prilagojene ukrepe za blažitev posledic in hitrejše okrevanje?

2. Ali Komisija, skupaj z državami članicami, pripravlja smernice za izhod iz krize za industrijo srečanj?

Odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

22.7.2020

Segment MICE (sestanki, spodbude, poslovna srečanja, razstave in sejmi) je med sektorji, upravičenimi do številnih nujnih ukrepov, ki jih je Komisija sprejela, da bi olajšala neposredno breme za podjetja, ki jih je prizadel COVID-19[1]. Prav tako bi moral imeti koristi od novega evropskega instrumenta za okrevanje „Next Generation EU“, vrednega 750 milijard EUR, in ciljno usmerjenih okrepitev proračuna EU za obdobje 2021–2027, ki jih je Komisija predlagala 27. maja 2020[2]. Komisija v svojem predlogu turizem, vključno s segmentom MICE, uvršča med najbolj prizadete sektorje. Čeprav bodo o prednostnih nalogah in naložbenih potrebah v zvezi z okrevanjem dokončno odločile države članice, bi se moral turizem podpirati v okviru tega ambicioznega instrumenta za okrevanje, hkrati pa ostati še naprej upravičen do finančne pomoči iz več programov EU.

Komisija ponovni zagon industrije srečanj v okviru širšega zagona turističnega sektorja spodbuja s celovitim svežnjem[3] pobud za varen ponovni zagon prometa in turizma, ki ga je sprejela 13. maja 2020. Jeseni 2020 bo organizirala konvencijo o turizmu za skupni dialog o dolgoročni viziji turizma v EU in njegovi preobrazbi s ciljem trajnostnega okrevanja ter zelenega in digitalnega prehoda. Ta dolgoročna vizija bo zajemala celotni turistični ekosistem, vključno s segmentom MICE.

[1] https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/health/coronavirus-response_sl

[2] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_940

[3] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_854

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

6.5.2020

Organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, se zaradi nedoslednosti pri tem, kako evropske nacionalne agencije razlagajo pravila in smernice ter jih izvajajo, srečujejo s težavami, kot sta upravno breme in različno obravnavanje prostovoljcev. Zaradi aktualne krize so se povečali stroški projektov evropske solidarnostne enote, s katerimi se izpolnjujejo potrebe družbe, spodbuja dobro počutje prostovoljcev in zagotavlja trajnost organizacij. Ali lahko Komisija pojasni, kako bo program prilagodila situaciji, nastali zaradi pandemije?

1. Ali bo sprejela usklajene smernice za nacionalne agencije o tem, kako se odzivati na pandemijo, in od njih zahtevala, da ustrezno obvestijo vse deležnike ter enako izvajajo nova pravila in postopke?

2. Ali bo priznala, da so dodatni stroški, povezani z ukrepi v zvezi s pandemijo koronavirusa, upravičeni, in v skladu s tem povečala proračun projektov ter ali bo zagotovila, da bodo organizacije prejele prvotni znesek, namenjen za upravne stroške in organizacijsko podporo, kljub temu, da so bile dejavnosti zaradi pandemije prekinjene?

3. Ali bo dovolila spletno prostovoljstvo in povečala število prostovoljcev znotraj držav, da se bodo lahko izvajali novi projekti, dokler bodo veljale omejitve glede potovanja in druženja, da bo lahko evropska solidarnostna enota služila sedanjim in prihodnjim potrebam skupnosti?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

8.7.2020

Komisija je nacionalnim agencijam ter Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) zagotovila podroben sklop smernic, v  katerih so pojasnjeni izredni ukrepi, ki jih upravičenci projektov lahko sprejmejo za ublažitev učinkov pandemije COVID-19 . Komisija je v tesnem stiku z nacionalnimi agencijami in EACEA, tudi prek spletnih seminarjev, da bi zagotovila najboljše možno izvajanje izdanih smernic. V zvezi s tem mora Komisija najti pravo ravnovesje med potrebno stopnjo doslednosti v vseh državah in nujno potrebo po spoštovanju različnih ukrepov zaradi COVID-19 v posameznih državah, ki so jih uvedle nacionalne vlade.

Komisija uporablja največjo možno prožnost pri izvajanju programa v mejah veljavnih pravnih okvirov. Izdala je smernice, da se bo finančna podpora, dodeljena v okviru evropske solidarnostne enote, še naprej zagotavljala v vseh primerih, ko so bile aktivnosti zaradi pandemije COVID-19 začasno prekinjene, predčasno zaključene ali preklicane. Ta zelo prožen pristop omogoča podporo za dodatne stroške do najvišjih zneskov, odobrenih za projekte.

Da bi v celoti izkoristili evropsko solidarnostno enoto v trenutnih kriznih časih, Komisija spodbuja koordinatorje projektov, naj izvajajo aktivnosti znotraj države, pod pogojem, da to ostaja v mejah pravne podlage, ki za takšne aktivnosti določa največ 20 % razpoložljivih proračunskih sredstev. Komisija je nedavno izdala tudi smernice, ki udeleženkam in udeležencem evropske solidarnostne enote omogočajo, da svoje aktivnosti začnejo z virtualnimi sredstvi.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

4.5.2020

Evropski sektor novičarskih medijev je pandemija COVID-19 hudo prizadela. To je še posebej zaskrbljujoče zaradi bistvene vloge teh medijev za družbo in demokracijo. Na nekaterih trgih se je zaradi gospodarskih obetov oglaševanje zmanjšalo za 80 %, zaradi česar so propadli zlasti nekateri manjši in lokalni časopisi. Druge medijske hiše so bile prisiljene v odpuščanja in zmanjševanje plač.

Kako namerava Komisija obvarovati raznoliko in pluralno novičarsko medijsko okolje v Evropi?

Odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

16.9.2020

Komisija se zaveda resnih posledic koronavirusne krize za sektor novičarskih medijev in je v svojem sporočilu z naslovom „Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne“ pozvala države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi novinarjem zagotovile varno delo v ustreznih razmerah in priznale novičarske medije kot bistveno storitev.

Komisija bo še naprej sofinancirala neodvisne projekte na področju novinarstva, medijske svobode in pluralizma, hkrati pa je predlagala obsežen načrt okrevanja, ki ga sestavljata novi instrument za okrevanje Next Generation EU in prenovljen večletni finančni okvir.

Novičarski sektor se lahko podpre z več instrumenti iz tega svežnja, med katerimi so zlasti program Ustvarjalna Evropa z namenskim proračunom v okviru medsektorskega sklopa za medijsko svobodo, pluralizem in sodelovalno novinarstvo, program za digitalno Evropo, program InvestEU ter mehanizem za okrevanje in odpornost, prihodnji skladi kohezijske politike in REACT-EU.

Poleg tega je Komisija v okviru svojega kratkoročnega odziva skupaj z Evropskim investicijskim skladom povečala prožnost obstoječega jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, da bi še dodatno spodbudila finančne institucije k posojanju denarja novičarskim medijem. Te nove možnosti podpore so na trgu na voljo od avgusta 2020 in se bodo za posojila, zapadla od 1. aprila 2020, uporabljale retroaktivno.

Nazadnje bo Komisija do konca leta 2020 sprejela akcijski načrt za evropsko demokracijo ter namenski akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor, ki bosta vključevala ciljno usmerjene ukrepe za podpiranje sektorja novičarskih medijev ter svobode in pluralnosti medijev.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.4.2020

Komisija in Evropska centralna banka (ECB) sta 22. aprila 2020 začeli izvajati pilotni instrument za financiranje pobud za razvoj izobraževanja ter znanja in spretnosti s proračunom 50 milijonov EUR.

V izjavi Komisije za javnost in v razpisu za prijavo interesa ECB lahko preberemo, da je novi instrument za dolžniško financiranje namenjen trem kategorijam končnih prejemnikov: študentom in drugim, ki se izobražujejo, podjetjem, ki vlagajo v znanje in spretnosti ter njihovo uporabo na delovnem mestu, in organizacijam, ki izvajajo izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje znanj in spretnosti ter sorodne storitve.

1. Kako nameravata Komisija in ECB uskladiti te popolnoma različne cilje, s katerimi se želi financirati podjetja, pomoč šolam (vključno z vrtci) ter pomoč za študente pri plačilu šolnine in mobilnosti?

2. Kako bosta zagotovili, da posojil finančnih posrednikov ne bo prejela zgolj ena kategorija končnih prejemnikov, z drugimi besedami, ali bo vsaki kategoriji namenjen fiksen delež?

3. Ali bo pomoč za mobilnost v visokem šolstvu kombinirana s štipendijami Erasmus+?

Odgovor komisarja Paola Gentilonija v imenu Evropske komisije

11.7.2020

Pilotno jamstveno shemo za spretnosti in izobraževanje bo upravljal Evropski investicijski sklad, izvajala pa se bo prek neodvisnih finančnih posrednikov. Usmerjena bo v eno ali več ciljnih skupin končnih upravičencev prek posojilnih portfeljev ali enakovrednih finančnih produktov. Kritje različnih skupin se bo tako doseglo z razporejanjem in ne z enotnim pristopom. Uvedena pilotna jamstvena shema za spretnosti in izobraževanje bo podpirala možnosti izobraževanja in usposabljanja, saj bodo lahko ponudniki takšnih storitev pridobili finančna sredstva za izboljšanje in razvoj svojih ponudb. Osnovni cilj treh kategorij končnih upravičencev, ki jim je namenjena pilotna jamstvena shema za spretnosti in izobraževanje, je spodbuditi več naložb v usposabljanje in izobraževanje. Pilotna jamstvena shema za spretnosti in izobraževanje je bila zasnovana celostno, in sicer z upoštevanjem tako strani povpraševanja (študentje, udeleženci izobraževanj in podjetja, ki vlagajo v spretnosti) kot strani ponudbe (institucije, ki izvajajo storitve, povezane s spretnostmi in izobraževanjem) v enem finančnem produktu. Deluje na podlagi povpraševanja in izbrani finančni posredniki bodo ponujali (prilagojene) dolžniške instrumente glede na potrebe ciljnih trgov.

V skladu s pristopom Evropskega sklada za strateške naložbe, ki temelji na povpraševanju, v pilotni jamstveni shemi za spretnosti in izobraževanje ni predvidena vnaprejšnja porazdelitev med tremi kategorijami. Fiksni delež bi lahko imel v tem kontekstu celo nasprotni učinek od želenega. Kljub temu si bosta Evropski investicijski sklad in Komisija pri upravljanju in nadzoru instrumenta prizadevala zagotoviti uravnoteženo porazdelitev kritja končnih prejemnikov. Poleg tega nenehno sodelujeta z ustreznimi deležniki, ki zastopajo končne upravičence, da bi povečala zanimanje za pilotno jamstveno shemo za spretnosti in izobraževanje ter njeno prepoznavnost.

V pilotni jamstveni shemi za spretnosti in izobraževanje ni določbe o nezdružljivosti z dotacijami Erasmus+, kar pomeni, da lahko končni prejemnik prejema tako dotacijo Erasmus+ kot tudi financiranje v okviru pilotne jamstvene sheme za spretnosti in izobraževanje.

Pilotna jamstvena shema za spretnosti in izobraževanje se z jamstveno shemo za študentska posojila Erasmus+ ne prekriva, temveč dopolnjuje. Instrument, ki bo nasledil pilotno jamstveno shemo za spretnosti in izobraževanje, bo za namene prihodnjega programa InvestEU nadomestil in razširil obstoječo jamstveno shemo za študentska posojila Erasmus+.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.4.2020

Pred evropskim dnem medgeneracijske solidarnosti, ki ga obeležujemo 29. aprila, je izredni odziv na pandemijo COVID-19 upravičeno postal osrednja točka evropske agende. Različno in pogosto neustrezno obravnavanje ranljivih skupin (starejši, invalidi, otroci, ženske itd.) je razkrilo že obstoječe pomanjkljivosti pri soočanju z demografskimi spremembami. Poleg tega sta pandemija in odziv držav članic nanjo izpostavila potrebo po boljšem usklajevanju na ravni EU in skupnem delovanju na področju zdravstva in socialne varnosti.

Zato morajo biti demografske spremembe in medgeneracijska solidarnost osrednja točka razprav v EU v trenutku, ko se družba in gospodarstvo pomikata v popandemični čas in bo treba najti ustrezne rešitve za problematiko starajoče se družbe ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic vsakega posameznika.

Komisija je v svoj delovni program za leto 2020 vključila poročilo o posledicah demografskih sprememb in zeleno knjigo o staranju, a je zaradi pandemije COVID-19 prestavila objavo poročila.

1. Katere ukrepe namerava sprejeti Komisija, da bi začeli razpravo, ki je nujno potrebna kot odgovor na demografske izzive EU v okviru krize, nastale zaradi pandemije COVID-19, in po njej?

2. Kakšne posledice bo imela preložitev objave poročila za zeleno knjigo o staranju?

Odgovor podpredsednice in komisarke Dubravke Šuica v imenu Evropske komisije

29.7.2020

1. Poleg nadaljnjih prizadevanj za zaščito življenj in možnosti preživljanja ter utiranje poti za okrevanje v Evropi si Komisija še naprej prizadeva za obravnavanje več strukturnih sprememb, vključno z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom ter vplivom demografskih sprememb. Demografija je prednostna naloga Komisije in prvič je obravnavanju teh vprašanj namenjen poseben portfelj. Demografske spremembe odražajo dolgoročne izzive, ki se razkrivajo in povečujejo že več desetletij. Za oblikovanje končnih zaključkov o morebitnem vplivu COVID-19 na dolgoročne demografske napovedi v Evropi je še prezgodaj. Vendar je samoumevno, da bo moral vsak prihodnji odziv politike upoštevati demografske dejavnike in spoznanja iz krize zaradi COVID-19. V tem duhu načrt za okrevanje, ki ga je Komisija sprejela 27. maja 2020, izrecno poziva k medgeneracijski solidarnosti in poudarja, da je treba v okviru poštenega in vključujočega okrevanja podpirati ranljive skupine.

2. Poročilo o vplivu demografskih sprememb je bilo sprejeto 17. junija 2020. Kot je bilo potrjeno v prilagojenem delovnem programu Komisije za leto 2020, bo služilo kot podlaga za vrsto pobud o demografiji, vključno z zeleno knjigo o staranju in dolgoročno vizijo za podeželska območja, ki sta načrtovani za leto 2021.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

20.4.2020

Komisija je 8. aprila 2020 oddala družbi BlackRock naročilo za nadzor nad izdelavo smernic o upoštevanju okoljske trajnosti v bančnem sektorju EU in o naložbenih politikah za gospodarske družbe.

Družba BlackRock je ena največjih svetovnih upraviteljev naložb v bančnem sektorju in sektorju ogljično intenzivne proizvodnje energije, vrednost njenih sredstev pa trenutno znaša 87,3 milijard USD. Že večkrat je nasprotovala načrtom Komisije, da bi preučila vpliv podjetij na okolje in podnebne spremembe. Veliko možnosti je, da bo upravljala tudi sredstva, povezana z okrevanjem po covidu-19.

Naročilo je bil oddano, potem ko so Združene države izbrale družbo BlackRock za svetovanje o nakupu obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev. Odločitev Komisije vzbuja v času sedanje krize resne pomisleke o njeni želji, da postavi suverenost EU na prvo mesto. Zato bi morala razmisliti, da povabilo k oddaji ponudb ponovi.

Ali se Komisija zaveda, da njena odločitev oddati naročilo družbi BlackRock

1. vodi v finančni konflikt interesov, saj bo družba sama določila sektorske smernice, ki jih bo morala spoštovati,

2. daje družbi ZDA izjemen vpliv na pravne predpise EU in

3. ogroža pravično izvajanje zelenega dogovora v finančnem sektorju?

Skupni odgovor izvršnega podpredsednika in komisarja Valdisa Dombrovskisa v imenu Evropske komisije

16.6.2020

Komisija od leta 2016 podpira agendo za trajnostno financiranje. To je prispevalo k temu, da je Evropska unija postala vodilna v svetu na tem področju. Komisija bo to agendo še naprej spodbujala v Evropi in po svetu. EU si prizadeva za hiter, vendar tudi verodostojen napredek. Politike EU morajo zato temeljiti na trdnem znanstvenem delu in študijah. Med številnimi poročili, ki jih je Komisija naročila za proučitev nadaljnjega postopanja v zvezi s trajnostnim financiranjem, je študija, ki je bila dodeljena družbi BlackRock.

Odbor petih članov iz različnih generalnih direktoratov Komisije je ocenil devet prejetih ponudb za zadevno študijo. V skladu s pravili o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za institucije EU[1], Komisija ne more razkriti imen in drugih osebnih podatkov članov odbora za ocenjevanje.

V skladu s pravili finančne uredbe je bilo merilo za oddajo naročila „najboljše razmerje med ceno in kakovostjo“. V preglednicah v prilogi so navedene podrobne ocene sedmih ponudb, za katere je bilo ugotovljeno, da so skladne z minimalnimi zahtevami iz razpisnih zahtev, pri čemer so bila imena neuspešnih ponudnikov zaščitena iz komercialnih razlogov.

Ker je bila ponujena cena družbe BlackRock precej nižja od najvišje vrednosti študije, ki jo je določila Komisija, je Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki se nanašajo na cene, ki se zdijo neobičajno nizke, družbo BlackRock zaprosila za dodatne informacije v zvezi z njihovo ponujeno ceno. Odredbodajalec v predloženih pojasnilih ni videl nobenega elementa, ki bi lahko privedel do tega, da bi bila ponudba družbe BlackRock ocenjena kot neobičajno nizka, niti se ni pojavil dvom glede zmožnosti ponudnika, da zagotovi predlagane kakovostne storitve.

Odbor za ocenjevanje je bil pri priporočanju oddaje naročila družbi BlackRock posebej pozoren na morebitne nasprotujoče si poklicne interese in je dosledno uporabil ustrezne določbe finančne uredbe. Glede na posebne naloge, ki jih je treba opraviti v okviru zadevne študije, odbor za ocenjevanje ni odkril nobenih nasprotujočih si poklicnih interesov med nalogami izvajalca in njegovimi trenutnimi naložbenimi praksami.

Naloga Komisije je, da po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi razvije orodja in mehanizme za vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v bonitetni okvir bank EU ter v podjetniške strategije in naložbene politike bank. Namen študije, dodeljene družbi BlackRock, je opredeliti sedanje stanje in težave, kar je prvi korak v razvoju prihodnjih orodij in mehanizmov.

Komisija ni imela utemeljenih razlogov za preklic zadevnega razpisnega postopka (na primer, odkritje napake, nepravilnosti ali goljufije v razpisnem postopku). Če ponudnik upošteva vsa merila za izključitev, izbor in oddajo naročila (kot je to storila družba BlackRock), v finančni uredbi ni pravne podlage, na podlagi katere bi Komisija lahko zavrnila podpis pogodbe z izbranim ponudnikom, razen če bi se odločila preklicati celoten razpisni postopek .

Kljub temu bo Komisija še naprej pozorno spremljala napredek študije. Pripravljena je prekiniti pogodbo z izvajalcem, če se ta ne bi strogo držal pogodbenih določil. Komisija bo sprejela končno poročilo družbe BlackRock le, če bo skladno z vsemi pogodbenimi pogoji. Končno poročilo bo objavljeno in bo predmet javnega nadzora.

Za dodatne informacije o postopku, ki je bil uporabljen pri oddaji pogodbe družbi BlackRock, Komisija spoštovane poslance vabi, naj proučijo podrobno razlago, ki so jo pripravile službe Komisije[2].

Glej prilogo : Priloga

[1] Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018.

[2] https://ec.europa.eu/info/files/information-awarding-contract-carry-out-study-integrating-environmental-social-and-governance-esg-objectives-eu-banking-rules_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

6.4.2020

Evropska solidarnostna enota daje priložnost mladim, da sodelujejo v solidarnostnih dejavnostih po Evropi in svetu. Ker je večina dejavnosti v tujini, je pandemija COVID-19 povzročila odpoved ali začasno ustavitev številnih projektov, zaradi česar je veliko mladih v težkem položaju.

Kako Komisija ocenjuje vpliv pandemije na Evropsko solidarnostno enoto in kakšne ukrepe je treba sprejeti v prihodnosti, da bi izboljšali odpornost in prilagodljivost programov?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

10.6.2020

Kot je navedeno v odgovoru na pisno vprašanje P-1819/20, sta za Komisijo na prvem mestu varnost in zaščita prostovoljcev, napotenih v okviru Evropske solidarnostne enote. Kljub temu si Komisija prizadeva, da bi med krizo zaradi COVID-19 olajšala uporabo te pobude, kadar je to mogoče. Prostovoljci bi na primer lahko sodelovali v aktivnostih za pomoč ljudem pri spopadanju z osamljenostjo z organiziranjem t. i. telefonskih verig ali v aktivnostih, ki ljudem pomagajo pri nakupovanju hrane ali zdravil, če so te aktivnosti združljive z nacionalnimi ukrepi med pandemijo.

Da bi Komisija ocenila učinek pandemije COVID-19 na program Evropska solidarnostna enota, je v stalnem stiku s ključnimi sogovorniki pri njegovem izvajanju, zlasti z nacionalnimi agencijami, pristojnimi za ta program, in odborom programa. Istočasno tudi zbira informacije (med drugim z anketami) od nacionalnih agencij, udeležencev in upravičencev o tem, kako je pandemija vplivala na redno izvajanje ukrepov Evropske solidarnostne enote.

Po zaslugi natančnega spremljanja razmer na terenu se je Komisija lahko učinkovito in pravočasno odzvala na neposredne učinke krize, tako da je tekočim projektom omogočila največjo možno prožnost in ohranila podporo v obliki nepovratnih sredstev v mejah veljavnega pravnega okvira.

Poleg tega Komisija skupaj z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami držav programa zbira spoznanja, pridobljena v trenutnih razmerah. To med drugim vključuje preučevanje možnosti, kako najbolje podpreti organizacije in napotene mlade za njihovo polno mobilizacijo v podporo skupnostim, ki bi potrebovale pomoč med okrevanjem po krizi zaradi COVID-19.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

6.4.2020

Erasmus + je ključni program, ki študentom omogoča, da izkoristijo možnosti izobraževanja v tujini. Pandemija covida-19 je privedla do ukinitve ali začasnega mirovanja številnih študijskih programov, zaradi česar so se dijaki znašli v težkem položaju. Nekateri so se vrnili domov, drugi pa so študij nadaljevali na spletu, odvisno od države članice, v kateri so vpisani v študijski program.

Kako Komisija ocenjuje učinek covida-19 na program Erasmus+? Katere ukrepe bi bilo treba v prihodnosti sprejeti za izboljšanje odpornosti in prilagodljivosti programa ter za zagotovitev večje stabilnosti in gotovosti za študente v času krize?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

18.6.2020

Za Komisijo sta na prvem mestu varnost in zaščita vseh dijakov, študentov, mladih in drugih udeležencev programa mobilnosti Erasmus+, pri čemer v celoti spoštuje ukrepe, sprejete na nacionalni ravni. Komisija sprejema vse možne ukrepe za odpravo težav, s katerimi se zaradi pandemije COVID-19 in povezanih zajezitvenih ukrepov srečujejo udeleženci programa.

Prva raziskava med nacionalnimi agencijami Erasmus+ je pokazala, da je pri dolgoročni mobilnosti (večinoma študenti) okoli 60 % udeležencev mobilnost odpovedalo, 40 % pa nadaljevalo, pri čemer je večina teh imela dostop do e-učenja. Pri kratkoročni mobilnosti (običajno mladinske izmenjave) je to razmerje 70 % proti 30 %; od tistih, ki so mobilnost nadaljevali, jih ima tretjina dostop do spletnih aktivnosti.

Komisija je organizacijam upravičenkam omogočila največjo možno prožnost v mejah veljavnega pravnega okvira, da so lahko prilagodile svoje aktivnosti, vključno z alternativnimi rešitvami spletnega učenja in usposabljanja. Roki za prijavo so bili podaljšani, da imajo kandidati na voljo več časa za pripravo predlogov v teh težkih razmerah.

Poleg tega Komisija skupaj z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami držav programa zbira spoznanja, pridobljena v trenutnih razmerah. To med drugim vključuje preučevanje možnosti za podporo izobraževalcem pri prehodu na spletno učenje in učenje na daljavo, odpravljanje socialnih neenakosti v učnem procesu ter preučevanje ukrepov, ki bodo omogočili večjo prožnost pri aktivnostih mobilnosti, vključno s kombiniranimi in digitalnimi rešitvami in rešitvami na daljavo.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

6.4.2020

Kulturne in ustvarjalne sektorje, nevladne organizacije in druge samozaposlene po vsej Evropi je pandemija COVID-19 hudo prizadela. Prireditve in predstave v živo je bilo treba odpovedati in večina kulturnih prizorišč je bila prisiljena zapreti vrata. V teh sektorjih, za katere so značilni samozaposlenost, samostojno delo in prožnost delovnih mest ter le majhen dostop do socialnih prejemkov, če sploh, izpad dohodka, ki je posledica pandemije, neposredno ogroža preživetje avtorjev, izvajalcev in vseh kulturnih delavcev, saj so se številni že dosti pred sedanjimi izrednimi razmerami borili za preživetje. Evropska unija bi morala zagotoviti dostop do nadomestila za brezposelnost in drugih socialnih prejemkov za vse kulturne delavce, zlasti samostojne delavce, samozaposlene in druge v netipičnih oblikah dela. Države članice so sicer sprejele različne ukrepe, s katerimi poskušajo nadomestiti izpad dohodka podjetij in zaposlenih, a so spregledale tiste v netipičnih oblikah dela.

Kakšne ukrepe bo sprejela Komisija, da bi rešila ta položaj ter zagotovila nadomestilo za izpad dohodka, s katerim se soočajo samozaposleni, kulturni delavci in drugi v netipičnih oblikah dela, in to, da bodo prejeli pravičen delež financiranja, ki je že bilo sproščeno iz kohezijskih skladov, pa tudi iz prihajajočega spremenjenega večletnega finančnega okvira, ki bo bržkone spodbudil oživitev gospodarstva EU?

Odgovor komisarja Nicolasa Schmita v imenu Evropske komisije

24.6.2020

Komisija na podlagi priporočila Sveta o dostopu do socialne zaščite[1] države članice podpira pri razširjanju zaščite na nestandardne oblike zaposlitve in samozaposlitve, ki prevladujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII)[2] in naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus (CRII+)[3] državam članicam omogočata, da preusmerijo sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za zajezitev širjenja pandemije in ublažitev njenih socialno-ekonomskih posledic, tako da pomagajo zdravstvenim sistemom, malim in srednjim podjetjem in drugim ranljivim delom gospodarstev, odvisno od prednostnih nalog, določenih na nacionalni ravni.

Komisija je predlagala tudi nov instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE). Ta predlog je Svet 19. maja 2020 sprejel kot Uredbo (EU) 2020/672, ki državam članicam omogoča posojila v skupni vrednosti do 100 milijard EUR za zaščito zaposlenih in samozaposlenih pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka[4].

Poleg tega je Komisija 27. maja 2020 predstavila instrument za okrevanje „Next Generation EU“ in spremenjeni predlog za naslednji večletni finančni okvir, da bi se gospodarstvo EU vrnilo na pot trajnostne in vključujoče rasti. Predlogi, zlasti REACT-EU[5], državam članicam omogočajo, da še naprej podpirajo samozaposlene.

Komisija v okviru delovnega načrta Sveta za področje kulture 2019–2022[6] sodeluje z državami članicami za obravnavanje statusa in delovnih pogojev umetnikov in delavcev na področju kulture. Na to temo se zaključuje študija, naslednje leto pa naj bi z delom začela skupina strokovnjakov pod vodstvom Komisije.

[1] 2019/C 387/01.

[2] Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

[3] Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

[4] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_20_572; https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/health/coronavirus-response/jobs-and-economy-during-coronavirus-pandemic_sl

[5] COM(2020)0451 final.

[6] http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13948-2018-INIT/sl/pdf

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.1.2020

Septembra 2018 je revija Der Spiegel objavila članek o mnenju pravne službe Komisije o mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo. To pravno mnenje določa, da mora Komisija upoštevati obstoj arbitražnega sporazuma, zato mora EU spoštovati izid arbitražnega postopka, določbe prava Unije pa je treba razlagati v tem smislu. Zdi se, da je Junckerjeva Komisija zavestno prezrla mnenje lastne pravne službe, zato so se pojavila resna vprašanja o tem, ali je bilo njeno ravnanje politično motivirano. Ursula von der Leyen je dejala, da se mora EU zavzemati za pravičnost in vrednote, in dodala, da je to še bolj pomembno, ko gre za spoštovanje načel pravne države. Prav tako je opisala krepitev pravne države kot skupno odgovornost vseh institucij EU in držav članice.

Ali bo glede na besede predsednice von der Leyen novo imenovani kolegij komisarjev ponovno preučil zgoraj navedeno pravno mnenje in ga tudi objavil, da bi odpravil vse mogoče sume, da so ali so bili kateri koli ukrepi politično motivirani, kar bi pomenilo, da Komisija ne podpira pravne države?

Odgovor predsednice von der Leyen v imenu Evropske komisije

5.6.2020

Pravna služba izreče svoja mnenja v določenem trenutku med postopkom, ki vodi do sklepa Komisije, ali na posebno zahtevo kolegija komisarjev ali predsednika Komisije. Sodišče je poleg tega že izreklo sodbo v zadevi, ki jo je Slovenija vložila proti Hrvaški[1]. Zato ni treba, da Komisija ponovno prouči pravno mnenje, ki ga omenja spoštovana poslanka.

Komisija ne izdaja javno mnenj svoje pravne službe, saj so ta notranji dokumenti. Celo v primeru posebne zahteve za dostop do dokumentov so predmet posebne zaščite v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[2]. V skladu s to določbo je treba dostop do dokumenta zavrniti, kadar bi razkritje med drugim oslabilo pravne nasvete, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Komisija je v skladu s to določbo že sprejela sklepe o zavrnitvi dostopa do zadevnega pravnega mnenja, saj je menila, da bi javna objava tega mnenja, ki bi bila podana zunaj okvira zakonodajnega postopka, dejansko oslabila zmožnost Komisije, da prejme iskrene, objektivne in izčrpne nasvete svoje pravne službe, in da javni interes za razkritje v tej zadevi ne prevlada.

[1] Sodba z dne 31. januarja 2020 v zadevi C-457/18.

[2] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

/0 Comments/objavil/a