Pisno vprašanje Komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

3.9.2020

Časnik New York Times je 17. avgusta 2020 objavil članek z naslovom „Taking Hard Line, Greece Turns Back Migrants by Abandoning Them at Sea“ (Grčija s strogimi ukrepi zavrača migrante in jih pušča na morju). V njem je dokumentirano, kako so grški organi migrante, ki se želijo izkrcati na grškem kopnem, že večkrat prisilile k vkrcanju na nevarne rešilne splave, jih odpeljale do turško-grške morske meje in jih tam pustile pluti, dokler jih niso rešili turški organi. Spet druge grški organi odpeljejo na turško morsko mejo in jih tam pustijo, potem ko jim onemogočijo motor plovila, jih zapustijo na nenaseljenih otokih ali pa izženejo čez reko Evros brez možnosti pritožbe proti takemu ravnanju.

Ali je Komisija s tem seznanjena in lahko potrdi, da se to res dogaja?

Glede na to, da gre za zanesljiv časnik, menimo, da grški organi dejansko izvajajo to izjemno nasilno in sistematično zavračanje brez primere ter s tem kršijo pravo Evropske unije, in sicer člen 78(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, člena 3 in 4 Zakonika EU o schengenskih mejah, člen 9 direktive o azilnih postopkih, člen 5 direktive o vračanju, člene 18, 19(2) in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter Konvencijo o beguncih iz leta 1951. Azil in migracije so skupna odgovornost EU. Zato nas zanima, ali namerava Komisija proti grški vladi sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev.

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

6.11.2020

Komisija pozorno spremlja razmere in je seznanjena s poročili, ki jih navajajo spoštovani poslanci in poslanke.

Komisija je grškim organom že izrazila zaskrbljenost zaradi teh poročil in pri tem poudarila, da so za opravljanje nalog varovanja meja na podlagi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku o schengenskih mejah[1] odgovorne države članice, pri čemer morajo v celoti spoštovati obveznosti, povezane s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite in načelom nevračanja v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom.

Brez poseganja v pristojnosti Komisije kot varuhinje Pogodb so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU v prvi vrsti odgovorni nacionalni organi. Zato je Komisija grške organe pozvala, naj raziščejo vse domnevne kršitve.

Komisija je z novim paktom o migracijah in azilu[2], zlasti s  predlogom uredbe o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah[3], predlagala, naj države članice ob podpori Agencije za temeljne pravice vzpostavijo neodvisen spremljevalni mehanizem . Tak spremljevalni mehanizem bi zagotovil, da se med preverjanjem spoštujeta pravo EU in mednarodno pravo, vključno z Listino o temeljnih pravicah, ter da se primeri domnevnih kršitev temeljnih pravic, tudi kar zadeva dostop do azilnega postopka, in primeri nespoštovanja načela nevračanja obravnavajo učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja.

[1] Uredba (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016).

[2] COM(2020)0609 final z dne 23. septembra 2020.

[3] COM(2020)0612 final z dne 23. septembra 2020.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

1.9.2020

Po tem, ko se je po nezaslišani homofobni predsedniški kampanji predsednika Dude več kot 100 poljskih občin razglasilo za »območja prez LGBTI«, in po tem, ko je poljski minister Janusz Kowski izjavil, da bi morala biti vsa Poljska »območje brez LGBTI«, so oblasti izvedle množično aretacijo 48 aktivistov LGBTI, ker so protestirali proti pridržanju mlade aktivistke Małgorzate Szutowicz.

Tako zaostrovanje očitno krši temeljne vrednote EU in spoštovanje temeljnih pravic, med osebami LGBTI na Poljskem se tako širi strah, cilj pa je ustrahovati poljske aktiviste LGBTI.

1. Ali Komisija obsoja množično aretacijo 48 aktivistov LGBTI na Poljskem 8. avgusta 2020?

2. Ali je bila Komisija izpostavljena grožnjam z vetom na prihodnji večletni finančni okvir, če bo ukrepala v odziv na te dogodke?

3. Katere konkretne ukrepe namerava sprejeti Komisija, da bi končala nenehne napade na osebe LGBTI na Poljskem?

Odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

22.12.2020

Komisija obsoja vse oblike diskriminacije, nasilja in sovraštva do lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, nebinarnih, interspolnih in queer (LGBTIQ) oseb in aktivistov. Kot je predsednica navedla v svojem govoru o stanju v Uniji, so območja s prepovedmi vstopa za lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe območja brez človečnosti in za taka območja ni prostora v naši Uniji.

Načelo nediskriminacije se uporablja tudi za vsa sredstva EU v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja.

Komisija bo še naprej spremljala razmere na Poljskem in zagotovila, da se pri izvajanju prava EU v celoti spoštuje načelo nediskriminacije. Komisija je 12. novembra 2020 sprejela strategijo za enakost LGBTIQ oseb.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.8.2020

V tem trenutku čaka na izvršitev smrtne obsodbe dvanajst Bahrajnčanov, ki so izčrpali že vse pravne instrumente, njihovo usmrtitev pa mora potrditi le še kralj. Sodišča tem posameznikom niso zagotovila pravice do poštenega sojenja, prav tako pa niso upoštevala jasnih dokazov o izsiljenih priznanjih in mučenju. Stanje človekovih pravic v Bahrajnu je izredno zaskrbljujoče, saj uradniki, ki zagrešijo kaznivo dejanje mučenja, ostajajo nekaznovani in ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za svoja dejanja.

1. S kakšnimi ukrepi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednik Komisije trenutno izvaja pritisk na bahrajnsko vlado, naj te smrtne obsodbe spremeni in pomilosti vse Bahrajnčane, ki so bili obsojeni na smrt?

2. Ali je visoki predstavnik in podpredsednik Komisije pripravljen uvesti sankcije proti bahrajnskim uradnikom, ki so hudo kršili človekove pravice bahrajnskih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic? 

Odgovor podpredsednika Josepa Borrella v imenu Evropske komisije

19.11.2020

EU prek rednih političnih stikov z bahrajnskimi oblastmi, vključno z dialogom o človekovih pravicah, ki je nazadnje potekal 7. novembra 2019, sistematično izraža zaskrbljenost glede nespoštovanja pravice do poštenega sojenja in prepovedi mučenja ter glede uporabe smrtne kazni. Te izmenjave zajemajo tudi posamezne primere. Posebni predstavnik EU za človekove pravice in drugi sogovorniki so opozorili na primere Zuhaira Ibrahima Jassima Abdullaha in Abdullaha Kalila Rashida, ki sta obsojena na smrt, ter Mohameda Ramadana in Husaina Al Moose, katerih smrtna kazen je bila potrjena s pravnomočno sodbo 14. junija in 13. julija 2020.

EU je večkrat izrazila svoje načelno stališče proti smrtni kazni. V več izjavah je bahrajnske oblasti pozvala, naj ustavijo izvajanje še neizvršenih usmrtitev in uvedejo moratorij na usmrtitve kot prvi korak k odpravi smrtne kazni ter naj vse še ne izvršene smrtne kazni spremenijo v milejšo obliko. EU je zavezana spodbujanju učinkovitih, preglednih, neodvisnih, odprtih in odgovornih pravosodnih sistemov, ki so skladni s standardi na področju človekovih pravic, in zagotavljanju dolžnega pravnega postopanja. Poleg tega je Bahrajn spodbudila, naj zagotovi ponovna sojenja, ki bodo v skladu z mednarodnim pravom in standardi.

Kar zadeva omejevalne ukrepe, je treba poudariti, da o uvedbi morebitnega novega režima sankcij soglasno odloči Svet.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji in Svetu

Pisno vprašanje Evropski komisiji in Svetu

26.8.2020

V odzivu na pandemijo koronavirusa sta predsednika Evropskega sveta in Komisije v sporočilu z dne 15. aprila poudarila evropski pristop pri postopni odpravi omejitev. Ukrepi naj bi temeljili na znanstvenih spoznanjih in bili osredotočeni na javno zdravje, morali bi biti usklajeni med državami članicami in temeljiti na spoštovanju in solidarnosti.

V praksi se ukrepi posameznih držav – na podlagi sistema semaforja – močno razlikujejo, ob tem pa kršijo prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva (18. člen PDEU) in prosto gibanje državljanov EU (20. in 21. člen PDEU). Nekatere države članice zaradi načela recipročnosti kot epidemiološko “nevarne” obravnavajo državljane iz držav EU, ki sicer ne izpolnjujejo zdravstvenih kriterijev epidemiološke “nevarnosti” (na primer Danska).

Ista država je za nekatere na rdečem, za druge države pa na oranžnem/zelenem seznamu.

1. Ali je Komisija seznanjena s tovrstnimi ukrepi in je preučila njihovo skladnost z evropsko zakonodajo? Ali namerava ukrepati v primeru kršitev evropskega prava in temeljnih načel ter kako?

2. Ali gre v tovrstnih primerih za kršenje načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva in nesorazmerno omejevanje prostega gibanja državljanov EU?

3. Ali je sistem semaforja na način arbitrarne recipročnosti skladen s pravom EU (Pogodbe, Direktiva 2004/38, Listina EU itd.)?

Odgovor komisarja Reyndersa v imenu Evropske komisije

14.10.2020

Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi so vplivali na pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, na primer omejitve vstopa ali odreditev karantene za čezmejne potnike.

Omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene z namenom omejitve širjenja COVID-19, bi morale temeljiti na posebnih in omejenih razlogih javnega interesa, in sicer na varovanju javnega zdravja. Take omejitve bi bilo treba uvesti ob upoštevanju splošnih načel prava EU, zlasti načel sorazmernosti in nediskriminacije.

Enostranski ukrepi na tem področju lahko povzročijo precejšnje motnje, saj se podjetja in državljani srečujejo s številnimi različnimi in hitro spreminjajočimi se ukrepi. To je še posebej škodljivo glede na to, da je virus že močno prizadel evropsko gospodarstvo.

Zato je Komisija 4. septembra 2020 sprejela predlog priporočila Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19.

Usklajen pristop držav članic je potreben, da se zmanjša učinek omejitev na državljane Unije in gospodarstvo ter povečata preglednost in predvidljivost, obenem pa zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Priporočilo ni namenjeno olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev prostega gibanja, ki so bile uvedene v odziv na pandemijo, temveč zagotavljanju usklajenega pristopa v primeru, da se katera od držav članic odloči za uvedbo takšnih omejitev.

Odgovor Sveta

Zaradi pandemije covida-19 so morale vse države članice sprejeti ukrepe brez primere za omejitev prenosa virusa in varovanje javnega zdravja . Narava teh ukrepov se je med državami članicami razlikovala glede na nacionalne epidemiološke razmere in druge dejavnike.

Države članice so odgovorne za to, da v odziv na resne čezmejne nevarnosti za zdravje sprejmejo ustrezne ukrepe, kot so zahteve glede karantene, podrobnosti testiranja in omejitve potovanj. Kot so izpostavili spoštovani poslanci in poslanke, je treba te ukrepe sprejeti v skladu s pravom Unije. Naloga Komisije kot varuhinje Pogodb je, da spremlja takšne ukrepe in odloča o nadaljnjem ukrepanju.

Ves čas krize so imeli ministri in ministrice, pristojni za različna področja, številne izmenjave mnenj, pogosto v obliki video sej, na katerih so razpravljali o vplivu ukrepov, sprejetih za varovanje javnega zdravja, na štiri svoboščine, zapisane v pravnem redu EU, in poudarili pomen usklajenega pristopa za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti za državljane in državljanke ter podjetja.

Obsežne razprave so v Svetu potekale zlasti v okviru enotne ureditve za politično odzivanje na krize (IPCR), in sicer o zdravstvenih ukrepih ter omejitvah na notranjih in zunanjih mejah.

Ponovno je treba omeniti, da je Komisija 4. septembra predstavila predlog priporočila Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19, o katerem trenutno razpravlja Svet. Potem ko je Komisija predlog predstavila 4. septembra, se je Svet 13. oktobra dogovoril, da se na ravni EU usklajujejo ukrepi omejevanja prostega gibanja zaradi pandemije koronavirusa.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.7.2020

Od leta 2019 je več kot 100 poljskih regionalnih ali lokalnih organov svoja območja razglasilo kot območja brez LGBT ali sprejelo regionalne listine o družinskih pravicah, v katerih je navedeno, da ne bodo sprejemale ukrepov v podporo strpnosti do oseb LGBT ali zagotavljale finančne pomoči nevladnim organizacijam, ki spodbujajo enakost.

Te odločitve so v nasprotju z duhom pogodb EU in cilji programov EU. Prav tako ogrožajo vladavino prava in temeljne svoboščine oseb LGBTI, saj opravičujejo diskriminacijo, v končni fazi pa bi lahko dodatno razpihovale sovraštvo.

Evropski svet je 21. julija odobril načrt EU za okrevanje. V odstavku 22 sklepov Sveta je poudarjena potreba po zaščiti vladavine prava in finančnih interesov Unije v skladu s splošnimi načeli iz Pogodb Unije, predvsem vrednot iz člena 2 PEU. Odstavek 23 določa, da bo „uveden splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna in instrumenta „Next Generation EU“. V zvezi s tem bo za primere kršitev Komisija predlagala ukrepe, ki bi jih Svet sprejel s kvalificirano večino“.

1. S katerimi ukrepi namerava Komisija odkriti podnacionalne politike, ki ogrožajo vladavino prava in pravice oseb LGBTI?

2. Kako namerava Komisija preprečiti, da bi regionalni in lokalni organi s sredstvi EU financirali neliberalne politike, usmerjene proti osebam LGBTI?

Odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

28.1.2021

Komisija spremlja razvoj dogodkov v zvezi z načelom pravne države v vseh državah članicah in je 30. septembra 2020 sprejela prvo letno poročilo o stanju pravne države.

Predsednica Komisije je v svojem govoru o stanju v Uniji jasno poudarila, da je diskriminacija lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih, nebinarnih, interspolnih in queer oseb (LGBTIQ) v EU nedopustna. Nacionalni organi na vseh ravneh morajo spoštovati skupne vrednote in temeljne pravice.

Načelo pravne države in temeljne pravice, vključno z načelom nediskriminacije, so določeni v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in spadajo med osrednje vrednote, ki so bistven temelj Unije in vseh njenih držav članic.

Načelo nediskriminacije velja tudi za vse oblike financiranja, ki ga zagotavlja EU v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja. Komisija bo v okviru instrumenta za tehnično podporo natančno proučila prošnje držav članic za prejetje podpore za strukturne reforme in zagotovila, da bodo sprejete le tiste, ki so v skladu z vrednotami in načeli EU. Tudi v prihodnje bo spremljala razmere na Poljskem in poskrbela, da bo pri izvajanju prava EU in projektov, ki jih financira EU, načelo nediskriminacije v celoti spoštovano.

Komisija bo še naprej spodbujala Unijo enakosti, ki je ena od glavnih prednostnih nalog predsednice Komisije. V zvezi s tem je Komisija 12. novembra 2020 predstavila strategijo za enakost LGBTIQ.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

30.6.2020

Pojavila so se številna poročila o kršitvah človekovih pravic in o grozodejstvih, ki naj bi jih hrvaška policija zagrešila zoper migrante na meji EU, ter različna zaskrbljujoča poročila nevladnih organizacij in medijev, da Komisija še ni dosegla napredka pri najavljenem mehanizmu za spremljanje, katerega namen je zagotoviti, da so vsi ukrepi, ki se izvajajo na zunanjih mejah EU, sorazmerni in v celoti skladni s temeljnimi pravicami in azilnimi zakoni EU. Poleg tega nedavna poročila in razkritje elektronske pošte v časopisu The Guardian Komisiji očitajo, da je prikrivala dokaze o neuspešnem nadzoru hrvaške vlade nad policijo in o slabem upravljanju sredstev EU v zvezi z zgoraj navedenim nadzornim mehanizmom, katerega vzpostavitev je bila pogoj za sprejetje sredstev za okrepitev hrvaške meje z državami, ki niso članice EU. Slišati je, da Komisija svetuje previdnost pred napačnim sklepanjem in da je hrvaške organe zaprosila za pojasnila v zvezi z nerešenimi vprašanji.

Pričakujemo celovito razkritje ugotovitev in zahtevamo popolno preglednost. 

1. Kako je hrvaška vlada uporabila denar, namenjen za mejno policijo, in točno katere organizacije so prejele sredstva?

2. Je Komisija prejela kakršne koli informacije od nadzornih mehanizmov, ki bi razkrivale neuspešen nadzor nad hrvaško policijo in njenim spoštovanjem azilnih zakonov in človekovih pravic?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

2.9.2020

V skladu z informacijami iz končnega poročila o izvajanju ukrepa „Tehnično spremljanje dejavnosti nadzora meje“ so hrvaški organi porabili 87 567,72 EUR, od tega 78 810,94 EUR iz nepovratnih sredstev EU za nujno pomoč.

Natančneje, 17 469,87 EUR je bilo porabljenih za dejavnosti usposabljanja ministrstva za notranje zadeve, 59 637,91 EUR za sodelovanje/usposabljanje z mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe (vključno z Rdečim križem Hrvaške (19 048,74 EUR), Mednarodno organizacijo za migracije (19 437,98 EUR) in hrvaškim pravnim centrom (21 151,19 EUR)) ter 1 703,16 EUR za zadnjo okroglo mizo, ki jo je organiziralo ministrstvo za notranje zadeve.

Komisija resno jemlje kakršne koli obtožbe o nasilju in kršitvah človekovih pravic. Vendar informacije, ki jih je prejela, ne kažejo na pomanjkljivosti pri nadzoru nad hrvaško policijo glede spoštovanja temeljnih pravic.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

17.6.2020

Ustavno sodišče Severne Makedonije je razveljavilo zakon o preprečevanju diskriminacije in varstvu pred njo, ki je bil sprejet maja 2019, ker ni izpolnjeval formalnih postopkovnih zahtev. Bistveni dosežek tega zakona je bila prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi rase, izvora, državljanstva ali etnične pripadnosti, vere, političnih prepričanj in, kar je še najbolj pomembno, spolne usmerjenosti in spolne identitete. Zaradi njegove razveljavitve ranljive skupine prebivalstva nimajo zagotovljene zaščite, ki si jo zaslužijo.

1. Kako sta se v okviru širitve EU na ta dogodek odzvala Komisija in delegacija EU v Skopju?

2. Kako nameravajo Komisija sodelovata z lokalnimi organi v Severni Makedoniji, da bi podprle čimprejšnje sprejetje potrebnih pravnih določb in vzpostavitev učinkovitih institucij, ki bodo tako v zakonodaji kot v praksi upoštevale temeljne vrednote Unije (vključno z načelom nediskriminacije), kar je predpogoj za doseganje napredka v okviru procesa pristopa k EU?

Odgovor komisarja Olivérja Várhelyija v imenu Evropske komisije

9.9.2020

Evropska komisija v procesu pristopa k EU odločno spodbuja preprečevanje diskriminacije in zaščito pred njo. Pravni okvir in vzpostavitev delujočih institucij sta temelj dialoga Komisije z Republiko Severno Makedonijo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in pri spremljanju napredka pri poglavju 23.

Pravni red EU o nediskriminaciji je bil organom Severne Makedonije predstavljen septembra 2018. Redni dialog z ustreznimi nevladnimi organizacijami poteka tako na sedežu kot na delegaciji EU v Skopju.

Severna Makedonija mora kot država kandidatka za pristop k EU postopoma uskladiti svoj pravni okvir s pravnim redom EU, da bi bil še pred njenim pristopom k EU z njim popolnoma skladen. V zvezi s tem Komisija organom priporoča, naj hitro ponovno sprejmejo zakon o preprečevanju diskriminacije in zaščito pred njo, da bi zagotovili skladnost s pravnim redom EU in evropskimi standardi o nediskriminaciji. Komisija priporoča, da se ohranijo določbe prej sprejetega zakona, vključno s seznamom razlogov za zaščito pred diskriminacijo, in da se ustanovi komisija za preprečevanje diskriminacije in zaščito pred njo.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

12.6.2020

Predstavniki mednarodnih organizacij, držav članic in organizacij civilne družbe opozarjajo, da je pomanjkanje podatkov o kulturnem in ustvarjalnem sektorju ena od glavnih ovir za takojšnjo podporo temu sektorju, ki ga je močno prizadela pandemija covida-19. Pomanjkanje podatkov je bil problem že pred pandemijo, posledice pa postajo vse hujše in se bodo slabšale tudi v prihodnosti, saj so točne, ustrezne, primerljive, nadzorovane in posodobljene informacije, s posebnim poudarkom na vseh različnih sektorjih, ki so povezani s tem sektorjem in uporabljajo skupna uradna merila EU, bistvene, da se a) zagotovi najboljše možno sprejemanje odločitev in oblikovanje politike; b) spodbudijo raziskave in inovacije ter c) oblikuje boljša prihodnost za kulturni in ustvarjalni sektor ter s tem za EU kot celoto.

1. Katere ukrepe namerava sprejeti Komisija za beleženje podatkov o posledicah pandemije za kulturni in ustvarjalni sektor?

2. Ali bodo sprejeti ukrepi za dolgoročni pregled delovanja kulturnega in ustvarjalnega sektorja s pomočjo nadzorovanih in posodobljenih podatkov, ki bodo osredotočeni tudi na posamezne povezane sektorje?

3. Ali bo Komisija začela postopek, da se pri Eurostatu ustanovi namenski oddelek za kulturni in ustvarjalni sektor, ki še ne obstaja?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

30.11.2020

Komisija že več let zbira statistične podatke v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Delo vodi Eurostat. Ti harmonizirani statistični podatki zajemajo več različnih socialnih in ekonomskih področij: zaposlovanje, podjetništvo, mednarodno trgovino, cene, javnofinančne odhodke in kulturno udejstvovanje.

Podatki so javno dostopni v zbirki Eurobase, v seriji člankov Statistics Explained pa je objavljenih več tematskih člankov o kulturi. Poleg tega je Eurostat leta 2019 objavil publikacijo o kulturni statistiki (Culture statistics) in leta 2018 vodnik po Eurostatovi kulturni statistiki (Guide to Eurostat culture statistics).

Podatki o kulturnih sektorjih so vključeni v različne zbirke podatkov Eurostata, vendar je pokritost področja kulture odvisna od podatkovnih virov. Stanje se bo postopoma izboljšalo.

Trenutno ni dogovorjene statistične opredelitve „kulturnih in ustvarjalnih sektorjev“, ki je potrebna za zbiranje harmoniziranih podatkov. Komisija pričakuje, da bo k takšnemu statističnemu okviru pomembno prispeval pilotni projekt z naslovom Merjenje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (Measuring Cultural and Creative Sectors). Končni rezultati tega pilotnega projekta bodo na voljo do decembra 2022.

Kar zadeva merjenje posledic pandemije COVID-19 v Evropi, so Eurostat in nacionalni statistični uradi držav članic v zvezi s tem začeli številne pobude. Zaposlovanje v kulturi bo ocenjeno na podlagi četrtletnih podatkov ankete EU o delovni sili.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

8.6.2020

Zaradi pandemije COVID-19 je bila evropska filmska industrija prisiljena ustaviti snemanje evropskih avdiovizualnih produkcij, sektor pa je še vedno v težavah. Čeprav ukrepi za zmanjšanje omejitev omogočajo postopno nadaljevanje dejavnosti, zavarovalnice ne povrnejo stroškov v primeru tveganj, povezanih s COVID-19, zaradi česar so filmske ekipe v kočljivem finančnem položaju.

To ni le ekonomski problem, ampak tudi kulturni. Ko se bodo kinematografi ponovno odprli, se bo evropska avdiovizualna ponudba zmanjšala v korist filmov, ki imajo celostne zavarovalniške rešitve. Večina teh filmov prihaja iz ZDA, zato lahko pride do neravnovesja pri ponudbi filmov Evropejcem.

Medtem ko države članice z različno hitrostjo nadaljujejo filmske in kulturne dejavnosti, je Komisija določila 14 prednostnih ekosistemov za okrevanje, med katerimi je tudi kulturni in ustvarjalni sektor.

1. Ali namerava Komisija uvesti poseben instrument za to področje, da bi pomagala pri težavah z zavarovanjem, ki jih ima avdiovizualni sektor, in omogočila nadaljevanje filmske produkcije?

2. Kako se namerava Komisija s kulturnega vidika odzvati na pomanjkanje novih produkcij, do katerega je prišlo zaradi obdobja neaktivnosti?

Odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

15.10.2020

Komisija je predstavila obsežen predlog načrta za okrevanje, ki zajema nov instrument za okrevanje Next Generation EU[1] in prenovljen večletni finančni okvir. Več instrumentov iz tega svežnja bi lahko na različne načine posebej podprlo evropski avdiovizualni sektor[2].

Komisija je poleg tega, kot je bilo napovedano v preteklih mesecih, 29. julija 2020 sprejela prilagoditve jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki ga lahko izkoristijo tudi evropska mala in srednja podjetja (MSP) v avdiovizualnem sektorju. Konkretno bodo novi ukrepi spodbudili finančne posrednike, da ponudijo prožnejše pogoje, na primer daljša obdobja za izplačilo ali začasne prekinitve posojil.

Komisija se zaveda stroškov, povezanih s prekinitvami snemanj, ki so posledica krize zaradi COVID-19. Komisija sicer priznava pomembnost zavarovanja za ponovni zagon dejavnosti, vendar ne predvideva vzpostavitve posebnega instrumenta na ravni EU za kritje teh stroškov. Tovrstna podpora se primarno izvaja na nacionalni in regionalni ravni. Države članice bi lahko izkoristile nekatere instrumente iz svežnja za okrevanje Next Generation EU za vzpostavitev odškodninskih skladov in v podporo ponovnemu zagonu avdiovizualnega sektorja, da bi se odpravili negativni učinki krize zaradi COVID-19.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1590732521013&uri=COM:2020:456:FIN

[2] Tj. novi program Ustvarjalna Evropa, program za digitalno Evropo, InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost, skladi prihodnje kohezijske politike in REACT-EU. Končna zasnova prihodnjih programov Unije in zneski, ki bodo na voljo zanje, so odvisni od dogovora med sozakonodajalcema.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.5.2020

Pandemija COVID-19 je prizadela vse vidike našega življenja, tudi kulturnega.

Medtem ko države počasi rahljajo omejitve gibanja in druženja, pa ostaja neznanka, kako dolgo bo potrebno, preden se vrnemo v normalnost. Epidemiologi nas tudi svarijo, da bi lahko pozno jeseni sledil drugi val pandemije COVID-19, ki bi povzročil ponovno uvedbo omejitve potovanj.

Priznati moramo, da letos razmere niso naklonjene evropskim prestolnicam kulture. Načrtovane kulturne prireditve je bilo treba preložiti, tisti, ki so se jih nameravali udeležiti, pa so morali svoje načrte odpovedati. V sedanjih okoliščinah lahko pričakujemo, da bo turizem ponovno zaživel julija, ne vemo pa še, kako bo jeseni in pozimi.

1. Kako namerava Komisija obravnavati te razmere?

2. Ali razmišlja, da bi zaradi letošnje negotovosti v zvezi s ponovno vzpostavitvijo običajnega življenja, potovanj in kulturnih prireditev program evropske prestolnice kulture prestavili za celo leto?

3. Kako bo to vplivalo na prihodnje prestolnice kulture? Ali lahko Komisija razmisli o tem, da bi odpovedali letošnji program evropskih prestolnic kulture in z njim ponovno začeli prihodnje leto ter tako premaknili načrtovane prestolnice za leto dni naprej?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

7.8.2020

Od izbruha pandemije COVID-19 je Komisija v rednih stikih z organizatorji obeh evropskih prestolnic kulture 2020 (Reka in Galway) ter tudi z organizatorji vseh prihodnjih evropskih prestolnic kulture v letih 2021–2023. Komisija se torej v celoti zaveda dramatičnih posledic pandemije za izvedbo in pripravo kulturnih dejavnosti v njihovih letih naziva.

Obe evropski prestolnici kulture 2020, Reka in Galway, sta morali od sredine marca 2020 preložiti ali preklicati svoje prireditve, ne da bi vedeli, ali in kdaj se bodo razmere normalizirale. Pandemija je povzročila tudi veliko negotovosti pri pripravi treh evropskih prestolnic kulture za leto 2021 (negotove možnosti financiranja, neznani varnostni predpisi ali morebitne omejitve potovanj). Manj posledic čutijo mesta, ki bodo ta naziv nosila v letih 2022 in 2023, saj imajo še čas, da ponovno razmislijo o svojih programih in upoštevajo različne prihodnje scenarije.

Komisija skupaj s pristojnimi ministrstvi in organizacijskimi ekipami evropskih prestolnic kulture 2020, 2021 in 2022 preučuje najboljše načine za ublažitev posledic pandemije za izvedbo in pripravo kulturnih dejavnosti v njihovih letih naziva.

/0 Comments/objavil/a