Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.10.2021

Predsednica Komisije je v svojem govoru o stanju v EU napovedala evropsko strategijo za oskrbo, ki bo moškim in ženskam pomagala pri iskanju najboljše oskrbe in najboljšega življenjskega ravnovesja. V poročilu Komisije in Odbora za socialno zaščito o dolgotrajni oskrbi je navedeno, da je imela le tretjina oseb, starejših od 65 let in z resnimi potrebami, dostop do oskrbe na domu, več kot 25 % Evropejcev, predvsem žensk, pa je neformalnih oskrbovalcev otrok, invalidov ali starejših družinskih članov. Pandemija covida-19 je še poslabšala razmere in povečala preveliko odvisnost od neformalnih oskrbovalcev. Ljudje, ki potrebujejo oskrbo, se že leta soočajo s pomanjkanjem cenovno dostopne kakovostne oskrbe, zaradi česar jim grozi izključenost. Oskrbovalci se soočajo z izčrpavajočimi pogoji in nezadostnim priznavanjem dela, ki ga opravljajo, kar lahko škodi njihovemu telesnemu in duševnemu zdravju, pa tudi zdravju njihovih oskrbovancev.

1. Ali se bo evropska strategija za oskrbo osredotočila na dolgotrajno oskrbo in bo priložnost za vključevanje starejših in njihovo sodelovanje v naših skupnostih, ne pa le izziv ali strošek?

2. Ali bomo pri strategiji sprejeli pristop, ki temelji na pravicah in na Listini o temeljnih pravicah, Konvenciji OZN o pravicah invalidov in strategiji EU o invalidnosti?

3. Kako se bo s strategijo izboljšalo priznavanje uradnih oskrbovalcev in njihovi delovni pogoji ter podprli neformalni oskrbovalci?

Pisni odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

9.2.2022

Evropska strategija za oskrbo[1] bo osredotočena tako na oskrbovalce kot na prejemnike oskrbe, od otroškega varstva pa vse do dolgotrajne oskrbe. Vključevala naj bi predloga priporočil Sveta o reviziji barcelonskih ciljev glede vzgoje in varstva predšolskih otrok ter o dostopu do cenovno dostopne in visokokakovostne dolgotrajne oskrbe. Namen strategije bo določiti okvir politike, ki bo usmerjal nadaljnji razvoj trajnostne dolgotrajne oskrbe, vsem zagotoviti boljši dostop do cenovno dostopnejših in kakovostnih storitev ter izboljšati delovne pogoje v sektorju. V skladu z evropskim stebrom socialnih pravic[2] te storitve vključujejo zlasti oskrbo na domu in storitve v skupnosti.

Strategija bo v celoti usklajena z Listino EU o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter bo zagotavljala sinergije s strategijo EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030[3], celovito strategijo EU o otrokovih pravicah za obdobje 2021–2024 in evropskim jamstvom za otroke, tudi v zvezi z vprašanji, povezanimi s samostojnim življenjem.

Komisija priznava pomen reševanja izzivov, s katerimi se soočajo formalni in neformalni oskrbovalci in ki so opredeljeni v skupnem poročilu Komisije in Odbora za socialno zaščito o dolgotrajni oskrbi za leto 2021[4]. Med temi izzivi so delovni pogoji in ravni plačil formalnih oskrbovalcev za dolgotrajno oskrbo, pomanjkanje delovne sile, nezadostne možnosti preusposabljanja in izpopolnjevanja ter negativni učinki oskrbovalskih obveznosti na neformalne oskrbovalce. S strategijo se bodo na podlagi obstoječega zadevnega pravnega reda in pobud EU ter posvetovanj z deležniki opredelile možnosti nadaljnjega ukrepanja na ravni EU in držav članic.

[1] https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:9fb5131e-30e9-11ec-bd8e-01aa75ed71a1.0021.02/DOC_1&format=PDF

[2] https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl

[3] COM(2021)0101 final.

[4] https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8396

Pisno vprašanje Evropski komisiji

15.10.2021

Silovitost, hitrost in potencialne dolgoročne posledice trenutne energetske krize so zaskrbljujoče. Svet EU je z namenom zamejitve krize pripravil nabor orodij za kratkoročno pomoč gospodinjstvom in podjetjem in Evropsko komisijo pozval, naj ta nabor kar najbolje izkoristi in hkrati razmisli o srednjeročnih in dolgoročnih ukrepih za ublažitev čezmernih nihanj cen, poveča energetsko odpornost EU in zagotovi uspešen prehod na zeleno gospodarstvo.

1. Ali po mnenju Evropske komisije in glede na izjemno hiter razvoj dogodkov predlagani nabor orodij vsebuje vzvode, s katerimi bodo države članice še lahko same učinkovito in pravočasno zamejile razmah energetske krize in s tem povezanih podražitev vseh ostalih dobrin?

2. Ali Evropska komisija razmišlja o možnosti čim prejšnjega oblikovanja in sprejetja skupnega načrta za ublažitev vpliva krize, če se bo izkazalo, da odzivi nacionalnih vlad ne zamejujejo izrednih razmer v zadostni meri?

3. Ali lahko Komisija zagotovi, da morebiten neusklajen ali prepočasen odziv posameznih držav članic na trenutno krizo ne bo upočasnil naložb v zeleni prehod na nivoju celotne Evropske unije?

Pisni odgovor komisarke Kadri Simson v imenu Evropske komisije

7.1.2022

Nabor orodij Komisije vključuje takojšnje ukrepe, kot so neposredna podpora, znižanje davkov, preprečevanje odklopov iz omrežja, odlog plačil, boljše usklajevanje ukrepov proti energijski revščini in ukrepi za podporo najbolj prizadetim podjetjem, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Nekateri od teh ukrepov se lahko financirajo s prihodki sistema trgovanja z emisijami. Kot pripravo na prihodnost nabor orodij vključuje tudi srednjeročne ukrepe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti in energijske učinkovitosti stavb, krepitve vloge potrošnikov in odpornosti energetskega sistema EU, s čimer se ublažijo dvigi cen fosilnih goriv. Te naložbe bi za pomoč najranljivejšim podprli s sredstvi v višini 72,2 milijarde EUR iz predlaganega Socialnega sklada za podnebje. Komisija zelo pozorno spremlja porast cen energije po vsej EU ter njegov vpliv na državljane in podjetja. Nabor orodij je državam članicam na voljo za prilagojeno uporabo, Komisija pa jim je pripravljena pomagati, kadar je to potrebno. Svetovalno vozlišče za energijsko revščino bo podpiralo lokalne organe pri izvajanju konkretnih projektov za boj proti energijski revščini. V sporočilu Komisije je bilo pojasnjeno, da problem ne izhaja iz obstoječih zelenih politik, temveč iz dejstva, da zeleni prehod še ni v polnem zagonu. Poziva k okrepitvi prizadevanj za uresničitev zelenega prehoda, povečanju energetske neodvisnosti EU in zmanjšanju njene odvisnosti od fosilnih goriv. Zbirka orodij ne zagotavlja enotnega pristopa za vse, temveč predlaga sklop doslednih ukrepov, s katerimi bi se izognili neusklajenemu ukrepanju, ki bi lahko bilo škodljivo v okviru notranjega trga. Tudi za preprečevanje motenj v zelenih naložbah so na voljo potrebna sredstva EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

12.7.2021

Pred pandemijo COVID-19 je v EU več kot 84 milijonov ljudi trpelo zaradi duševnih bolezni, od takrat pa se je to število nedvomno povečalo. Pandemija in gospodarska kriza, ki ji je sledila, sta močno obremenili posameznike in njihovo duševno dobro počutje, kar dokazujejo višje stopnje stresa, tesnobe in depresije. Motnje v zdravstvenih sistemih so močno prispevale k slabšanju duševnega zdravja in nesorazmerno so bili prizadeti ženske, mladi, pripadniki skupin z nižjimi dohodki in osebe s psihosocialnimi motnjami.

Izziv na področju duševnega zdravja, ki ga predstavlja pandemija COVID-19, postaja vse bolj zapleten. Brez nujnih ukrepov EU in njenih držav članic pa bo imel še naprej neposredne in dolgoročne posledice, tudi za sisteme zdravstvenega varstva. Svet ministrov je leta 2019 pozval k razvoju celovite evropske strategije za duševno zdravje in enako je leta 2020 storil Parlament v svoji resoluciji o strategiji EU za javno zdravje po pandemiji COVID-19, a napredek je bil od takrat le majhen.

1. Kdaj bo Komisija predstavila celovito in dolgoročno evropsko strategijo za duševno zdravje, ki bo skladna s človekovimi pravicami?

2. Kako bo zmanjšala razlike med državami članicami, kar zadeva dostop, zdravljenje in cenovno dostopnosti storitev na področju duševnega zdravja?

3. Kako bo podprla rastočo potrebo po preprečevanju duševnih bolezni?

Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

7.9.2021

Komisija je zaskrbljena zaradi vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje Evropejcev. Spomladi leta 2020 se je odločila za pragmatičen pristop k obravnavi tega izziva, ki temelji na sodelovanju s strokovnjaki za duševno zdravje, strokovnimi združenji, predstavniki zdravstva in skupinami pacientov. Naša prednostna naloga je opredeliti obetavne pobude in prakse, ki bi jih bilo mogoče izvesti kratkoročno.

V podporo deležnikom je bil vzpostavljen namenski spletni prostor na platformi EU za zdravstveno politiko[1], ki zdaj združuje več kot osemdeset sodelujočih. Po opravljenem začetnem pregledu je bil oktobra 2020 organiziran prvi spletni seminar za izmenjavo strokovnega znanja in ukrepov.

Komisija je poleg tega 10. maja 2021 gostila zelo pomembno konferenco o vplivu COVID-19 na duševno zdravje[2]. Program je med drugim zajemal dostop do preprečevanja in zdravljenja ter obetavne prakse za ublažitev posledic pandemije.

Program dela Programa EU za zdravje za leto 2021[3] vključuje 750 000 EUR za sofinanciranje izvajanja dobrih praks v zvezi z obravnavo izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19.

Komisija namerava še naprej spodbujati izmenjavo znanja in izvajanje dobrih praks v zvezi s preprečevanjem in zdravstveno oskrbo na področju duševnega zdravja[4], ki pa ostajata v pristojnosti držav članic.

[1] https://webgate.ec.europa.eu/hpf/

[2] https://ec.europa.eu/health/non_communicable_diseases/events/ev_20210510_en

[3] https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/funding/docs/wp2021_annex_en.pdf

[4] https://ec.europa.eu/health/funding/eu4health_sl

Pisno vprašanje Evropski komisiji

23.6.2021

Prodpredsednica Komisije Věra Jourová je med razpravo o poskusih vlad, da bi utišale svobodne medije v Poljski, Madžarski in Sloveniji, dejala, da Komisija razmišlja o uvedbi novih ukrepov in orodij za obravnavo teh vprašanj in da je po njenem mnenju treba spremeniti politiko konkurence, da bi v njo vključili združitve medijev na državni ravni, ki so v nasprotju s svobodo izražanja in svobodo medijev.

Komisar Thierry Breton je pozneje sporočil, da Komisija razmišlja o evropskem aktu o svobodi medijev, ki bi dopolnil evropsko zakonodajno orožarno in s katerim bi zagotovili, da bosta svoboda in pluralizem medijev stebra naših demokracij.

Opažamo, da se procesi združevanja, ki jih nadzirajo države, vse pogosteje uporabljajo kot dodatno orodje za utišanje svobodnih medijev. Poljski urad za varstvo konkurence (UOKiK) je na primer nedavno prepovedal poljski medijski skupini Agora, ki je znana po kritični drži do poljske vlade, da bi prevzela poljsko radijsko skupino Eurozet, obenem pa je naftnemu podjetju PKN Orlen, ki ga podpira država, dovolil prevzem časopisne hiše Polska Press.

Ali je Komisija zaradi teh dogodkov zaskrbljena in ali bo v zvezi z njimi ukrepala v prihodnjem evropskem aktu o svobodi medijev?

Odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

3.9.2021

Svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev so bistveni za demokracijo in pravno državo ter dobro delovanje notranjega trga za medije. Akcijski načrt za evropsko demokracijo[1] priznava, da je treba stalno krepiti svobodo in pluralnost medijev za izgradnjo odpornejših demokracij po vsej EU, in v ta namen predlaga več ukrepov. Akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor[2] določa naložbene in politične ukrepe, da bi bili evropski mediji lahko odporni in ostali konkurenčni na evropski in svetovni ravni.

Komisija se zaveda, da nedavni dogodki v nekaterih državah članicah, ki zadevajo lastništvo, upravljanje ali delovanje nekaterih medijskih hiš, kažejo na vse večje politično vmešavanje v medijski sektor, ki bi lahko ustvarilo ovire na medijskem trgu EU in hkrati ogrozilo temeljne evropske vrednote. Letno poročilo o stanju pravne države za leto 2021[3] navaja več takih dogodkov, vključno z nakupom podjetja Polska Press s strani PKN Orlen, kar je vzbudilo pomisleke glede morebitne nevarnosti za pluralnost medijskega trga.

Komisija trenutno razmišlja o nadaljnji krepitvi medijskega okvira EU z morebitnim novim orodjem – evropskim aktom o svobodi medijev[4]. Namen te pobude bi lahko bil povečati preglednost, neodvisnost in odgovornost v zvezi z ukrepi, ki zadevajo medijske trge ter svobodo in pluralnost medijev v EU ter tako izboljšati pravno varnost in odpraviti ovire za svoboščine na notranjem trgu.

[1] https://ec.europa.eu/info/files/communication-european-democracy-action-plan_sl

[2] https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/media-and-audiovisual-action-plan

[3] https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report/2021-rule-law-report-communication-and-country-chapters_en

[4] https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/breton/announcements/european-media-freedom-act_en

Pisno vprašanje Svetu

19.4.2021

V teh dneh je evropsko javnost in javnost na Zahodnem Balkanu vznemirila objava t. i. non-paperja, ki naj bi vključeval idejo mirnega razpada BIH in druge spremembe meja, sicer značilne za čas divjanja poblaznelih nacionalističnih idej v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Glede na medijska poročila naj bi bil takšen dokument, ob sodelovanju nekaterih držav članic, posredovan s strani slovenske vlade Svetu EU. Glede na to, da bi kakršnokoli spreminjanje meja lahko vodilo v ponovno prelivanje krvi v regiji in bi poosebljalo popoln polom pristopa reševanja težav regije s približevanjem EU, vas sprašujeva:

1. Ali takšen dokument v Svetu EU obstaja oziroma je bil prejet? Četudi gre za diplomatsko orodje, vas kljub temu pozivava, da v luči posledic obstoja dokumenta, ki je grožnja miru in stabilnosti v regiji in tudi varnosti same Unije, to nedvoumno zavrnete ali potrdite ter tako zaustavite že začete nevarne procese v regiji.

2. Kakšno je stališče Sveta EU do vsebine objavljenih dokumentov, še posebej idej o spreminjanju meja v regiji, vključno z idejo o oblikovanju t. i. tretje entitete v BiH?

3. Kako bo Svet EU spodbujal evropsko pot regije in še posebej BIH, da bo temeljila na načelih demokratičnih pravic državljanov in načelih vladavine prava?

Odgovor Sveta

22.7.2021

Svet ne more komentirati člankov v medijih, niti konkretnih stališč ali pobud držav članic.

Na splošno pa ponovno poudarja, da je trdno zavezan evropski perspektivi Bosne in Hercegovine kot enotne, združene in suverene države. To je stališče, izraženo v sklepih Sveta z dne 10. decembra 2019[1], ki je bilo pozneje večkrat ponovno potrjeno[2].

V zvezi z evropsko potjo Bosne in Hercegovine in v skladu s sklepi Sveta z dne 12. oktobra 2020[3] je Svet Bosno in Hercegovino pozval k trajnim prizadevanjem, predvsem v zvezi z izvajanjem 14 ključnih prednostnih nalog iz mnenja Komisije. Te ključne prednostne naloge, usmerjene na področja demokracije in funkcionalnosti države, pravne države, temeljnih pravic in reforme javne uprave, morajo biti izpolnjene.

[1] Sklepi Sveta z dne 10. decembra 2019 o mnenju Komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji (14954/19).

[2] Ministri so na primer na seji Sveta 10. maja 2021 ponovno poudarili, da še naprej odločno podpirajo ozemeljsko celovitost in suverenost Bosne in Hercegovine. Obiščite: https://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/fac/2021/05/10/

[3] Sklepi Sveta o Bosni in Hercegovini/operaciji EUFOR Althea z dne 12. oktobra 2020 (11433/20).