Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

14.11.2022

Izrael je od leta 2016 na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu porušil objekte, ki jih je financirala EU, v vrednosti 2.255.620 EUR. Junija 2022 so bile izdane odredbe o ustavitvi gradnje ali rušenju za 55 objektov, ki so jih financirale EU in njene države članice, njihova vrednost pa je ocenjena na več kot 222.000 EUR. Odkar je Urad OZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti začel beležiti podatke, je to največje število objektov za pomoč, ki jim v enem mesecu grozi rušenje. Večina teh objektov je bila v naseljih Masafer Jata, kjer zdaj več kot 1000 prebivalcev čaka na rušenje svojih domov.

EU je od Izraela večkrat zahtevala odškodnino za svoj izgubljeni davkoplačevalski denar, a je Komisija v nedavnem odgovoru priznala, da uporaba diplomatskih in političnih poti ni bila uspešna. Izrael v finančnem smislu ni občutil nobenih posledic za nezakonito rušenje in kršitve človekovih pravic.

  • 1.Ali je Komisija državam članicam posredovala seznam možnosti, ki so na voljo, da bi dobile odškodnino in zaščitile pomoč za ranljive skupnosti na območju C, vključno s tem, da bi sredstva, ki jih je EU izgubila zaradi rušitev, odbili od financiranja dvostranskega sodelovanja med EU in Izraelom?
  • 2.Ali bo Komisija pojasnila, katere druge možnosti je preučila, da bi od Izraela po skoraj desetih letih zaskrbljenosti, obsodb in neuspešnih diplomatskih prizadevanj Evropske unije izterjala odškodnino?
Pisni odgovor komisarja Janeza Lenarčiča v imenu Evropske komisije

6.1.2023

EU še naprej odločno nasprotuje izraelski politiki naseljevanja in nezakonitim ukrepom, sprejetim v zvezi s tem[1]. Izrael je večkrat opomnila, da mora izpolniti svoje obveznosti po mednarodnem pravu, zlasti mednarodnem humanitarnem pravu, do palestinskega prebivalstva na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z območjem C in vzhodnim Jeruzalemom.

Poleg tega javna prizadevanja EU vključujejo pogoste obiske predstavnikov EU in njenih držav članic na različnih lokacijah zasedenega palestinskega ozemlja[2].

Komisija beleži vsa rušenja in zaplembe struktur, ki jih financirajo donatorji, kot tudi sredstev, ki jih financira EU, in s tem povezano finančno škodo.

V tej fazi se ni razpravljalo o seznamu možnosti za pridobitev odškodnine od Izraela za finančna sredstva, ki jih je EU izgubila zaradi rušenj.

Izrael je bil večkrat pozvan, naj vrne ali nadomesti sredstva, ki jih je porušil, demontiral ali zaplenil in ki jih je financirala EU. EU še naprej uporablja različne diplomatske in politične kanale, da bi okrepila svoje stališče in učinkovitost splošne podpore EU, tudi z nedavno izjavo EU na seji Pridružitvenega sveta.

Svet mora soglasno odločiti o morebitnem sprejetju omejevalnih ukrepov EU.

[1] Nekateri nedavni primeri izdanih izjav so na voljo tukaj: https://www.eeas.europa.eu/eeas/statement-high-representative-josep-borrell-settlement-expansion-givat-hamatos_en?etrans=sl; https://www.eeas.europa.eu/eeas/israel-statement-spokesperson-new-settlement-expansion_en?s=200&etrans=sl; https://www.eeas.europa.eu/eeas/israelpalestine-statement-spokesperson-developments-occupied-east-jerusalem_en?s=200&etrans=sl
[2] V skupnem pismu, ki sta ga diplomatski misiji v Jeruzalemu in Ramali novembra 2022 poslali službi za usklajevanje vladnih dejavnosti na ozemljih (COGAT), so podrobno opisani primeri rušenja in zaplembe med junijem in septembrom 2022, navedene so obveznosti Izraela po mednarodnem humanitarnem pravu in ponovno je poudarjeno, da sta zaplemba in rušenje struktur, ki se financirajo iz pomoči donatorjev, nesprejemljiva. Na lokalni ravni so organizirani pogosti obiski, pri čemer je zadnji potekal 21. novembra 2022. Po porušenju šole je bila objavljena naslednja izjava: https://www.eeas.europa.eu/eeas/palestine-statement-spokesperson-israeli-demolition-school-masafer-yatta_en?s=206&etrans=sl

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.10.2022

EU ne priznava priključitve Krima Rusiji, zato meni, da volitve na Krimu, ki jih je Rusija organizirala leta 2019, niso bile veljavne[1][2].

EU prav tako ne priznava priključitve Jeruzalema Izraelu niti izraelske suverenosti nad zasedenimi ozemlji, vštevši Golansko planoto. Kljub temu Izrael organizira volitve na zasedenih ozemljih in naseljencem omogoča, da volijo v naselbinah, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.

Kakšno je torej stališče EU do izraelskih volitev 1. novembra 2022 na zasedenih ozemljih?

  • [1] https://www.eeas.europa.eu/eeas/statement-spokesperson-non-recognition-russian-local-elections-crimean-peninsula_en
  • [2] https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2022/02/21/ukraine-s-territorial-integrity-eu-targets-five-more-individuals-with-restrictive-measures
Pisni odgovor visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella Fontellesa v imenu Evropske komisije

30.1.2023

V Izraelu so 1. novembra 2022 potekale volitve z visoko volilno udeležbo in neizpodbitnimi rezultati. To je dokaz dinamične izraelske demokracije.

Stališče EU o izraelskih naselbinah ostaja nespremenjeno. EU še naprej javno nasprotuje izraelski politiki naseljevanja in ukrepom, sprejetim v zvezi s tem. Trdno stališče EU je, da so naselbine po mednarodnem pravu nezakonite. EU in njene države članice redno opozarjajo na to vprašanje v dvostranskih stikih z izraelskimi oblastmi in bodo priznale spremembe meja izpred leta 1967, tudi v zvezi z Jeruzalemom, šele ko se bosta obe strani dogovorili o njih.

EU je zavezana dvodržavni rešitvi, doseženi s pogajanji, ki bo temeljila na mednarodnem pravu, mejah iz leta 1967 z enakovrednimi izmenjavami ozemlja po dogovoru med stranema, in po kateri bi v miru, varno in ob medsebojnem priznavanju skupaj živeli Država Izrael ter neodvisna, demokratična, nedeljiva, suverena in uspešna država Palestina[1].

[1] To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.9.2022

Izraelske sile so 18. avgusta 2022 ponovno napadle sedem vodilnih palestinskih organizacij za človekove pravice (Al Hakh, Ad Damir, neprofitno organizacijo Bisan Center for Research & Development, nevladno organizacijo Defence for Children International – Palestine, Zvezo odborov delavcev v kmetijstvu, Zvezo palestinskih ženskih odborov in Odborov delavcev v zdravstvu). Izraelska vojska je v teh nevladnih organizacijah (od katerih jih je bilo šest že po krivem obtoženih kaznivih dejanj) izvedla racije, kar pomeni neposredno grožnjo za njihove uslužbence, hkrati pa dodatno ogroža obstoj palestinske civilne družbe. Že leta smo priča podobnim napadom in zatiranju Palestincev. V skladu z nedavno izjavo Josepa Borella pa EU namerava nadaljevati srečanja v okviru pridružitvenega sveta EU-Izrael, s čimer bo še naprej zagotavljala legitimnost in podporo represivni izraelski politiki.

Čeprav EU odločno nasprotuje ruskemu zatiranju Ukrajine, Izraelu še naprej omogoča, da brez kakršnih koli posledic zatira Palestino. Ali lahko Komisija pojasni, kdaj bo EU začela ista vprašanja reševati na enak način in kdaj bo končno prenehala nagrajevati samovoljna dejanja Izraela in uničevanje palestinske civilne družbe?

Pisni odgovor visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella v imenu Evropske komisije

17.1.2023

EU je v nedavni izjavi za 12. sejo Pridružitvenega sveta EU-Izrael[1] ponovno poudarila svojo stalno podporo civilni družbi, ki prispeva k mirovnim prizadevanjem in krepitvi zaupanja med Izraelci in Palestinci. Svobodna in močna civilna družba je nepogrešljiva za spodbujanje demokratičnih vrednot in dvodržavno rešitev. EU poziva Izrael, naj se vzdrži vseh dejanj, ki bi organizacijam preprečila nadaljevanje njihovega ključnega dela na področju človekovih pravic, humanitarne pomoči in z razvojem povezanega dela na zasedenem palestinskem ozemlju.

[1] Stališče EU za 12. sejo Pridružitvenega sveta EU-Izrael, ki je potekala 3. oktobra 2022 v Bruslju, https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/10/03/european-union-s-position-for-the-association-council-s-12th-meeting-held-in-brussels-on-3-october-2022/

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.9.2022

Evropska unija zagotavlja enakopravnost vseh 24 uradnih jezikov EU, kamor spada tudi slovenski jezik. Navkljub promociji večjezičnosti po vsej Uniji je ta v realnosti manjša, kar se kaže na internetu in digitalnih platformah. To pomeni, da so določeni jeziki na digitalnih platformah evropskega digitalnega trga zastopani tako s sinhronizacijo kot s podnapisi, medtem ko so drugi, vključno s slovenskim jezikom, pozabljeni in diskriminirani.

Evropska unija je z Direktivo 2018/1808 sprejela, da bi morali načini zagotavljanja dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev med drugim vključevati znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe osebe in osebe z okvaro sluha, govorjene podnapise in zvočne opise. Omenjena direktiva priznava pravico invalidnih in starejših oseb do udeležbe v družbenem in kulturnem življenju Unije ter vključevanja vanj, ter da avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo vsebovati ali spodbujati nobene diskriminacije na podlagi rase, etničnega porekla, državljanstva.

  1. Kaj je in kaj še namerava Komisija storiti na področju razdrobljenosti enotnega digitalnega trga, kjer smo prepoznali jezikovne ovire?
  2. Kako je Komisija do sedaj ozaveščala in kako namerava v prihodnje povečati ozaveščanje podjetij o prednostih razpoložljivosti spletnih storitev, vsebin in proizvodov v več jezikih, vključno z manj razširjenimi z namenom premagovanja jezikovnih ovir in prispevanja k ohranjanju kulturne dediščine jezikovnih skupnosti?
Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona

10.11.2022

Komisija s predlogom evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih priznava potrebo po zaupanja vrednem, raznolikem in večjezičnem spletnem okolju.

Akt o digitalnih storitvah[1] bo med drugim zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike obvezal, da svoje pogoje poslovanja objavijo v uradnih jezikih vseh držav članic, v katerih ponujajo svoje storitve, ter svoje ocene tveganja po potrebi prilagodijo posebnim regionalnim ali jezikovnim vidikom.

V okviru projekta za enakopravnost evropskih jezikov (European Language Equality), ki je del podpornih dejavnosti, se neposredno obravnava digitalni razkorak med jeziki z manj oziroma več viri, pri čemer se spremlja raven tehnološke podpore za različne evropske jezike in spodbuja izmenjava dobrih praks med državami članicami.

Razvoj in uporaba prihodnjih jezikovnih tehnologij se obravnavata tudi v okviru raziskovalnih programov Komisije. S projektom evropske jezikovne mreže (European Language Grid) se prek enotne platforme ozavešča o evropskih ponudnikih in storitvah jezikovne tehnologije.

V okviru programa Digitalna Evropa je malim in srednjim podjetjem, javnim upravam, akademskim ustanovam in neprofitnim organizacijam v EU omogočen prost dostop do vse večjega nabora jezikovnih tehnologij, vključno s strojnim prevajanjem, psevdonimizacijo besedil, zapisovanjem govora in prevajanjem spletnih strani.

Komisija nadalje vzpostavlja evropski jezikovni podatkovni prostor, s katerim želi oblikovati ekosistem jezikovnih virov, tudi za jezike z manj viri. Cilj je povečati razpoložljivost spletnih storitev, vsebin in proizvodov v več jezikih, pa tudi ozaveščenost podjetij o koristih, ki jih to prinaša.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1608117147218&uri=COM%3A2020%3A825%3AFIN

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

13.7.2022

V nedavnem odmevnem poročilu irskega sveta za državljanske svoboščine so poudarjeni dolgotrajni pomisleki o podjetjih, ki obdelujejo naše osebne podatke za namene oglaševanja. Še vedno obstaja jasna potreba po preiskavi njihove skladnosti s pravom EU. Poročilo kaže, da se podatki o sledenju in dejanski lokacijski podatki državljanov EU samo v Evropi dnevno izmenjajo 197 milijardkrat, in to zaradi zbiranja ponudb za spletno oglaševanje v realnem času.

V zvezi s tem želimo, da Komisija odgovori na naslednja vprašanja:

1. Kako bo raziskala morebitna vprašanja o skladnosti s splošno uredbo EU o varstvu podatkov?

2. Ali se strinja, da bi lahko te ugotovitve pomenile verjeten dokaz o neskladnosti oglaševalskih praks družbe Google s pravom EU?

3. Na kakšni podlagi vztraja pri svoji odločitvi, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev proti Irski, če pa irska komisija za varstvo podatkov ni ustrezno opremljena, da bi začela preiskavo v zvezi s to zadevo?

Pisni odgovor komisarja Didierja Reyndersa v imenu Evropske komisije

26.8.2022

Spremljanje in izvrševanje uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR)[1] je v pristojnosti nacionalnih organov in sodišč, brez poseganja v pristojnosti Komisije kot varuhinje Pogodb. Zato Komisija ni pristojna niti za ocenjevanje vprašanj skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov v posameznih primerih niti za izvajanje preiskav takih zadev. To je naloga irske komisije za varstvo podatkov v vlogi vodilnega nadzornega organa za Google. Navedena komisija trenutno preiskuje Googlove prakse v zvezi z zbiranjem ponudb v realnem času[2].

Proračun komisije za varstvo podatkov se je v zadnjih letih znatno povečal. Njen proračun za leto 2022 znaša 23 200 000 EUR v primerjavi s 4 700 000 EUR v letu 2016, ko je bila sprejeta splošna uredba o varstvu podatkov. V istem obdobju se je število njenih človeških virov povečalo skoraj za petkrat, in sicer z 52 zaposlenih s polnim delovnim časom na 257 zaposlenih. Za nadaljnje izboljšanje svoje notranje organizacije je komisija za varstvo podatkov naročila neodvisno revizijo[3], na podlagi katere je bilo podanih več priporočil.

Akt o digitalnih trgih[4] obravnava uporabo osebnih podatkov s strani vratarjev pri spletnem oglaševanju. Vsebuje določbe, ki bodo zahtevale privolitev končnih uporabnikov za spletno oglaševanje in druge namene. Vratarji bodo zagotovili neodvisno revidiran opis svojih tehnik oblikovanja profilov, vključno s tem, katere vrste osebnih podatkov pri tem uporabljajo. Akt o digitalnih storitvah[5] povečuje preglednost oglaševanja in ponudnikom spletnih platform prepoveduje prikazovanje oglasov otrokom na podlagi oblikovanja profilov z uporabo osebnih podatkov ter prikazovanje oglasov vsem uporabnikom, ki temelji na oblikovanju profilov z uporabo posebnih kategorij osebnih podatkov.

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
[2] Letno poročilo komisije za varstvo podatkov za leto 2021, str. 62: https://www.dataprotection.ie/sites/default/files/uploads/2022-02/Data%20Protection%20Commision%20AR%202021%20English%20FINAL_0.pdf
[3] https://www.dataprotection.ie/en/news-media/latest-news/Data%20Protection%20Commission%20publish%20independent%20KOSI%20audit%20report%20into%20resource%20allocation
[4] COM(2020)0842 final.
[5] COM(2020)0825 final.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

6.7.2022

Komisija je pred nekaj dnevi predstavila dokument v zvezi s pripravo predloga proračuna za leto 2023 (SEC(2022)0250), v katerem je za program Erasmus+ predlagan proračun v višini 3,4 milijarde EUR. Proračun tega vodilnega programa za obdobje 2021–2027 je skoraj podvojen, kar odraža njegovo rast in nove ambicije za to obdobje, kot so vključevanje ljudi z manj priložnostmi, nove kategorije udeležencev (npr. šolarji in odrasli učeči) ter ekologizacija programa. Vendar tega povečanja ni bilo videti niti v proračunu za leto 2021 niti v proračunu za leto 2022, zato veliko projektov ni bilo mogoče financirati, kar je žal pomenilo, da pričakovanja udeležencev niso bila izpolnjena.

1. Da bi nacionalne agencije lahko zadostile potrebam udeležencev programa Erasmus+ in da bi se izpolnila visoka pričakovanja, ki jih je prinesla podvojitev proračuna, je potreben linearen proračun, ne pa njegovo eksponentno povečanje ob koncu programskega obdobja, ki utegne ogroziti delovanje programa. Ali namerava Komisija to upoštevati pri proračunu za leto 2023?

2. Komisija je zaradi vojne v Ukrajini in potrebe po sprejemu ukrajinskih študentov napovedala, da bodo od proračunskega leta 2027 naprej finančna sredstva večja na začetku programskega obdobja. Ali se to že odraža v predlogu proračuna za leto 2023?

Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

2.9.2022

Leta 2023 bo program Erasmus+ nadaljeval svojo dolgoletno misijo podpiranja čezmejne učne mobilnosti, ki jo je prekinil izbruh pandemije COVID-19. Prav tako bo program še naprej zagotavljal nepogrešljivo podporo partnerstvom za projekte sodelovanja in razvoju politik.

Prispeval bo tudi k odpravljanju posledic ruske invazije na Ukrajino, zlasti z zagotavljanjem stalnega učenja ter pomočjo sistemom izobraževanja in usposabljanja pri delovanju v takšnih pogojih, podporo učečim in učiteljem, šolam, ustanovam za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visokošolskim ustanovam, pa tudi mladinskim organizacijam in nevladnim organizacijam.

Program Erasmus+ se je prav tako izkazal za odpornega na pandemijo, zato je Komisija predlagala, da se njegov proračun v primerjavi z letom 2022 poveča za 146,8 milijona evrov. To je v skladu z večletnim finančnim profilom, osredotočenim na konec programskega obdobja in sprejetim v okviru večletnega finančnega okvira, ki predvideva linearno povečanje v prvih letih programa in znatno večje povečanje v letu 2027.

Večletni finančni okvir zagotavlja tudi dodatna sredstva za program Erasmus prek okrepitve v skladu s členom 5 uredbe o večletnem finančnem okviru, ki je bila vzpostavljena s tehnično prilagoditvijo večletnega finančnega okvira za leto 2023, kot je predvideno v členu 4(1)(e) uredbe o večletnem finančnem okviru[1]. Za Erasmus+ to pomeni približno 256,2 milijona evrov v odobritvah za prevzem obveznosti.

Poleg tega bi lahko pravočasno razmislili o dodatnem povečanju finančnih sredstev na začetku programskega obdobja od leta 2027, in sicer v obliki predloga v dopolnilnem pismu Komisije, med drugim za podporo potrebam več učencev, študentov in učiteljev, ki bežijo iz Ukrajine.

[1] https://ec.europa.eu/info/strategy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/documents_sl

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

24.6.2022

„Kultura je in mora biti v središču evropskega projekta“ – to je odločna izjava komisarja Hahna v nedavno objavljenem predlogu Komisije za proračun EU za leto 2023.

Člani skupine za prijateljstvo kulturnih ustvarjalcev se s tem v celoti strinjamo.

Glede na predlagani proračun za leto 2023 za program Ustvarjalna Evropa (325,3 milijona EUR v primerjavi s 406,5 milijona EUR za leto 2022) prosimo za pojasnila o naslednjih vprašanjih.

1. Ali lahko Komisija potrdi, da je predlagani proračun programa Ustvarjalna Evropa 2023 za 20 % nižji od proračuna za leto 2022?

2. Ali Komisija vidi protislovje med tem močno zmanjšanim proračunom za program Ustvarjalna Evropa 2023 in zgoraj navedeno izjavo komisarja o mestu kulture v evropskem projektu?

3. Ali predlagani proračun za program Ustvarjalna Evropa 2023 pomeni, da je po mnenju Komisije krize zaradi covida-19 konec ter da kulturni in ustvarjalni sektor po letu 2022 ne bosta čutila dolgoročnih posledic pandemije?

Pisni odgovor komisarja Johannesa Hahna v imenu Evropske komisije

19.9.2022

Evropski parlament in Svet sta se v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sprejetja temeljnega akta programa Ustvarjalna Evropa dogovorila, da se za izvajanje tega programa nameni 1842 milijonov EUR[1]. Poleg tega je predvidena dodatna dodelitev, trenutno ocenjena na 688 milijonov EUR, ki izhaja iz prilagoditve za posamezne programe v skladu s členom 5 uredbe o večletnem finančnem okviru[2]. Skupni proračun programa je zato ocenjen na 2530 milijonov EUR (v tekočih cenah), kar je znatno povečanje v primerjavi s 1470 milijoni EUR, ki so bili v večletnem finančnem okviru 2014–2020 namenjeni njegovemu predhodniku.

Kriza zaradi COVID-19 je močno prizadela evropski kulturni in ustvarjalni sektor. Da bi hitreje okrevala, je bilo v času sprejetja dogovora o večletnem finančnem okviru ob koncu leta 2020 načrtovano, da se del navedenega proračuna nameni za leti 2021 in 2022. Znotraj večletnega finančnega načrtovanja je proračun za ti dve leti torej višji od ene sedmine celotnega proračuna programa. Posledično se bodo namenjena sredstva leta 2023 vrnila na običajno raven. Znesek, ki je glede na finančno načrtovanje predviden v predlogu proračuna za leto 2023, bo v sedemletnem obdobju 2021–2027 omogočil, da se kumulativno izvrši celotni proračun programa, kakor je predviden v temeljnem aktu programa in dopolnjen s prilagoditvijo za posamezne programe v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru.

Zato je bil proračun v obdobju 2021–2022 zaradi predhodne razporeditve proračuna večletnega finančnega okvira višji, leto 2023 pa pomeni vrnitev na običajno raven, ki je popolnoma v skladu s finančnim načrtovanjem in referenčnim proračunom programa. Predlagani proračun za leto 2023 torej ni posledica prostega preudarka Komisije in ničesar ne nakazuje.

[1] Glej člen 8(1) Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 34). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32021R0818
[2] Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32020R2093

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

23.5.2022

Več kot 1 800 znanstvenikov in več kot 160 nevladnih organizacij z vsega sveta je 8. februarja 2022 Komisiji poslalo dopis s pozivom, naj prepreči postavitev zidu na poljsko-beloruski meji.

Ta bo namreč vplival na zaščitena in dragocena naravna območja, vključno z območji Natura 2000. Že v fazi postavitve zid škoduje stanju ohranjenosti vrst in habitatov. Škodljivo vpliva na populacije velikih živali, kot so zober, evrazijski ris, los, jelenjad in volkovi. V postopku načrtovanja naložbe tudi ni bila opravljena presoja vplivov na okolje za nobeno od območij Natura 2000, tudi za Beloveško puščo ne, kar pomeni očitno kršitev člena 6(3) Direktive o habitatih.

1. Ali je Komisija prejela odgovor poljskih organov v zvezi s skladnostjo naložbe z okoljsko zakonodajo EU? Če je, kakšen je bil odgovor ter kako in kdaj namerava odgovoriti?

2. Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za ustavitev postavitve zidu, vsaj dokler ne bo opravljena presoja vplivov na okolje, kot to zahteva zakonodaja EU? Če je temu tako, podrobno navedite, kakšni bodo ukrepi in kdaj se bodo izvajali.

Pisni odgovor komisarja Virginijusa Sinkevičiusa v imenu Evropske komisije

4.7.2022

Komisija spremlja izgradnjo ograje na poljsko-beloruski meji kot element širših prizadevanj za varovanje vzhodne poljske meje, kar je glede na trenutne varnostne razmere prednostna naloga, ter z namenom spremljanja uporabe zakonodaje EU, tudi na področju okolja. Komisija je v zvezi s tem poljskim organom 29. aprila 2022 poslala dopis, v katerem jih opozarja na obveznosti iz direktive o habitatih[1], zlasti njenega člena 6(3) in (4), ter jih poziva k pojasnitvi, kako so bile te obveznosti izpolnjene pri tem projektu. Službe Komisije do 8. junija 2022 še niso prejele odgovora na dopis. Ko bo Komisija prejela in preučila odgovor poljskih organov, bo sprejela odločitev o naslednjih korakih.

Kar zadeva ustavitev izgradnje projekta, Komisija ni pristojna za naložitev takega ukrepa državam članicam. Samo Sodišče Evropske unije lahko odredi ustavitev projekta, in sicer s sprejetjem začasne odredbe[2], če je bil proti državi članici sprožen postopek pred Sodiščem zaradi kršitve zakonodaje EU. Pri tem projektu pa trenutno to ne velja, saj ni v teku noben postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z ograjo na poljski meji.

[1] Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

[2] Člen 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

16.5.2022

Evropska unija že več kot 15 let neuspešno skuša učinkovito urediti trženje nezdravih živil otrokom, čeprav obstajajo nedvoumni dokazi, da izpostavljenost otrok nezdravemu trženju živil škoduje njihovemu zdravju in pravicam. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah se še vedno opira na samoregulacijo, ki se je dosledno izkazala za neučinkovito pri obravnavi tega vprašanja.

Evropski parlament je Komisijo v strategiji „od vil do vilic“ in evropskem načrtu za boj proti raku izrecno pozval, naj predlaga pravila na ravni EU, ki bi prepovedovala oglaševanje živil z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli mladoletnikom.

1. Kako namerava Komisija pripraviti konkreten predlog za učinkovito ureditev tega vprašanja, saj direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ne zagotavlja celovitega in učinkovitega sklopa pravil?

2. Ali namerava Komisija vrniti odgovornost za to pomembno vprašanje tja, kamor spada, torej v GD za zdravje in varnost hrane?

3. V kolikšni meri bo Komisija upoštevala predlog direktive o približevanju zakonodaje držav članic o zaščiti otrok pred trženjem s hranili revnih živil, ki so ga v imenu koalicije več kot 20 nevladnih organizacij pripravili akademski strokovnjaki s področja prava EU in trženja živil?

Pisni odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

25.7.2022

Komisija izvaja več dejavnosti, povezanih z odgovornim trženjem živil. Skupno raziskovalno središče je leta 2019 objavilo nabor orodij[1], ki naj bi bila državam članicam v pomoč pri oblikovanju politik trženja v okviru direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah[2]. Leta 2020 je bila objavljena študija o izpostavljenosti otrok trženju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja[3].

V podporo strategiji „od vil do vilic“[4] in evropskemu načrtu za boj proti raku[5] je Komisija začela izvajati skupni ukrep Best ReMaP[6], ki vključuje pobude za zmanjšanje trženja nezdravih živil otrokom.

V okviru strategije „od vil do vilic“ je bil julija 2021 sprejet Kodeks ravnanja EU o odgovornih poslovnih in tržnih praksah v živilskem sektorju[7], da bi pripomogli k spodbujanju prehranskega okolja, ki omogoča lažjo izbiro zdrave in trajnostne prehrane.

Vzpostavitev takega prehranskega okolja je tudi cilj zakonodajnega okvira za trajnostne prehranske sisteme[8], napovedanega v strategiji „od vil do vilic“. Osnutek pobude, ki so ga pripravili akademski strokovnjaki za pravo Unije in trženje živil[9], je dragocen primer, ki je lahko zgled za nadaljnje ukrepe na tem področju.

Okvir Komisije za učne ključne kompetence (LifeComp)[10] bo državam članicam pomagal tudi pri izobraževanju mladih, da bi znali uporabljati zanesljive informacije in storitve na področju zdravja in socialne zaščite.

[1] Nabor orodij za omejitev trženja živil, brezalkoholnih in alkoholnih pijač mladoletnikom, https://joint-research-centre.ec.europa.eu/jrc-news/toolkit-limit-marketing-food-non-alcoholic-and-alcoholic-beverages-minors-2019-12-18_en

[2] https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2018/1808/oj?locale=sl

[3] Študija o izpostavljenosti otrok linearnemu, nelinearnemu in spletnemu trženju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja, Urad za publikacije EU, https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/347b8314-e2c0-11eb-895a-01aa75ed71a1

[4] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0381

[5] Evropski načrt za boj proti raku, Evropska komisija, https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/promoting-our-european-way-life/european-health-union/cancer-plan-europe_sl

[6] Skupni ukrep Best ReMaP – Zdrava hrana za zdravo prihodnost, https://bestremap.eu/

[7] https://ec.europa.eu/food/horizontal-topics/farm-fork-strategy/sustainable-food-processing/code-conduct_en

[8] Zakonodajni okvir, https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/farm-fork-strategy/legislative-framework_en

[9] Blueprint-eu-directive-protect-children-against-the-marketing-of-nutritionally-poor-food (epha.org), https://epha.org/wp-content/uploads/2021/11/blueprint-eu-directive-protect-children-against-the-marketing-of-nutritionally-poor-food-final-november2021.pdf

[10] https://joint-research-centre.ec.europa.eu/lifecomp_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

16.5.2022

Pravilno je, da Evropska unija in njene države članice ukrajinskim beguncem izdajajo delovna dovoljenja. Vendar bi bilo v najboljšem interesu beguncev in njihovih držav gostiteljic, če bi lahko še naprej opravljali poklice, za katere so usposobljeni, namesto da so del manj kvalificirane delovne sile.

1. Kaj bodo Komisija in države članice beguncem svetovale, da bi jim pomagale pridobiti vsaj začasno priznanje kvalifikacij?

2. Kaj lahko naredi Komisija – v najboljšem primeru v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom –, da bi beguncem pomagala k čimprejšnjem priznanju njihovih kvalifikacij, glede na to, da bi sprememba Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij trajala predolgo?

3. Kako Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji Ukrajincem pomaga izkoristiti njihova znanja in spretnosti? Kako Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja pomaga ukrajinskim beguncem?

Pisni odgovor komisarja  Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

18.8.2022

Priporočilo (EU) 2022/554 o priznavanju kvalifikacij za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino[1], vsebuje specifične in praktične smernice, ki naj bi bile državam članicam v pomoč pri zagotavljanju hitrejših in učinkovitejših postopkov priznavanja ter spodbujanju vzajemnega učenja. Državam članicam na primer priporoča, naj sprejemnim službam zagotovijo ustrezne informacije v ukrajinščini o postopkih priznavanja na njihovem ozemlju.

Komisija je ustanovila projektno skupino s predstavniki držav članic in ukrajinskih organov, katere sestanki so se izkazali za uporabne pri reševanju praktičnih vprašanj (npr. primerjava ukrajinskih usposabljanj za nekatere poklice z ustreznimi usposabljanji v EU)[2].

Člen VII Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji[3] od pogodbenic zahteva, da najdejo alternativne načine za oceno kvalifikacij beguncev, kadar ti ne morejo predložiti dokumentarnih dokazil, ker so bili prisiljeni oditi brez izvirne dokumentacije.

Komisija trenutno pripravlja pobudo za razvoj pilotnega projekta „nabora talentov“ za osebe, razseljene iz Ukrajine, in povezovalni mehanizem, ki razseljene osebe povezuje z delodajalci. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namerava do konca leta 2022 začeti nov projekt, namenjen osebam, razseljenim iz Ukrajine, katerega cilj bo nadgraditi to pobudo. Poleg tega bo razseljene osebe podprl pri potrebnem izpopolnjevanju in preusposabljanju. Cedefop bo tudi oblikoval priporočila o tem, kako bi lahko pospešili mobilnost delovne sile znotraj EU za razseljene osebe.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32022H0554&from=EN
[2] Tema zadnjega sestanka, h kateremu je prispevala tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je bilo priznavanje kvalifikacij zdravstvenih delavcev.
[3] Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H1210(01)&from=EN

/0 Comments/objavil/a