Draga mladina,

tokratni zapis namenjam samopromociji. Hvala za razumevanje. 😁 Odločila sem se namreč za nekaj novih projektov in par bi jih rada delila z vami.

Prvi je “Instagram live”. Ker mislim, da je prav, da z vami komuniciram(o) tudi na tak način, v prvi vrsti bolj sproščeno, bolj pristno in bolj poljudno. Ne zaradi relativizacije politike, temveč zato, da veste, zakaj in za koga sem na tem položaju. Nič več nisem od vas, sem pa ZA vas.

Ob tej priložnosti vas pozivam, da mi sporočite, če imate kakšno vprašanje, predlog, komentar ali idejo (tudi za gostjo oziroma gosta).

Drugi projekt je medtem sicer še v povojih, vendar ga bom na tem mestu vseeno omenila. Najbrž zdaj že vsi veste, da smo v Evropskem letu mladine, kajne? No, jaz sem se odločila to izkoristiti in vam dejansko ponuditi eno tako spletno platformo, kamor boste lahko zapis(ov)ali svoje želje in misli. O Evropski uniji, Sloveniji, politiki(h) … Ker vas ne želim le poslušati, pač pa tudi zares upoštevati, kolikor se da seveda, bi rada imela vaše “feedbacke” na kupu; pa ne zato, da ostanejo pozabljeni v nekem digitalnem oblaku, ampak zato, ker bi rada na tej podlagi – skupaj z vami – na teh vaših željah, mislih in idejah gradila. Ali s pisnim vprašanjem kakšni instituciji ali s konkretnim predlogom na kakšnem zasedanju oziroma odboru ali s kakšnim javnim pismom, z dopolnili k nekemu poročilu, zakonskemu predlogu, …

Možnosti je veliko, le dobiti (in potem zgrabiti) jih je treba. Vse podrobnosti o projektu “Ideje, ki presegajo meje” vam bom sporočila pravočasno, brez skrbi, le spremljajte me na družbenih omrežjih.

Želim vam en krasen preostanek januarja. Do naslednjič!

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Pa smo pri koncu 2020. Končno, kajne?

Tako se je začel moj lanskoletni decembrski dnevnik, v katerem sem zapisala, da absolutno ni potrebe, da bi bilo prihodnje leto prav zelo podobno letošnjemu. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da me vesolje tukaj ni upoštevalo. Z epidemiološkega vidika.

Z osebnega vidika pa medtem moje 2021 niti pod razno ni podobno 2020. Trebuh je precej manjši, dnevi pa so … *globok vdih in izdih* … prekratki. 😁

Večkrat  se pohecam, da se moj delavnik začenja po 20. uri, čeprav v bistvu to niti ni hec. Dnevna izmena je povečini namenjena hčerki, nočna pa povečini službenim obveznostim … in malo spanju. 😂

Bilanca? Enkrat glavna poročevalka, šestkrat poročevalka v senci. Osem plenarnih nagovorov, 32 dogodkov, 28 pisnih vprašanj Svetu in Komisiji…

Skratka, pestro. S pomočjo asistentov mi ne bi uspelo, na roko mi gre tudi to, da nam je še vedno omogočeno delo na daljavo. Toda naslednje leto si vseeno želim tako v Strasbourg kot v Bruselj. Z Milo seveda. Komaj čakam!

Četudi bom čez leto dni – upam sicer, da ne bo tako, a vendarle – morda spet morala ugotoviti, da me vesolje ali nekdo tam zgoraj ne upošteva, si absolutno želim, da prihodnje leto ne bo podobno ne letošnjemu ne lanskemu.

In želim si, da prihodnje leto zares postavi temelje za to, da boste imeli mladi končno močnejšo platformo za izražanje mnenj in idej, saj bo leto 2022 evropsko leto mladih. Po zaslugi Evropskega parlamenta bo posebna pozornost namenjena mladim z manj priložnostmi in obravnavi vprašanj duševnega zdravja; tako zelo pomembni temi, s katero se vsi tako zelo premalo ukvarjamo. Januarja pripravljam okroglo mizo ravno o tem.

Zdaj vam pa samo še zaželim prijetne božične in novoletne praznike, preživete z najdražjimi.

Srečn’ga in zlasti zdrav’ga!

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.