12 plenarnih zasedanj. 21 plenarnih nagovorov. Ure in ure glasovanj, sestankovanj, razprav. Iskanja kompromisov. Vztrajanja pri stvareh, za katere sem vedela, da morajo ostati ali pristati v besedilih. Na desetine vloženih ali sopodpisanih amandmajev in pozivov. Nič manj pomembnih usklajevanj znotraj odborov in v okviru trialogov, ki so se pogosto zavlekli pozno v noč …

… in je mimo še eno koledarsko leto. Upam, da ste vstop v novega lepo praznovali. Sama ta vrata odpiram še za leto dni bolj izkušena, a nič manj zagnana. Ostajam trdno na tleh, obenem pa zvesta svojim načelom, sebi in – vam.

Postala sem podpredsednica pododbora za javno zdravje. Prvič smo tudi v Evropskem parlamentu zares, iskreno in na glas spregovorili o pomenu duševnega zdravja ter se zavzeli za odpravo stigme in spodbujanje normalizacije iskanja pomoči v naši družbi.

Imenovali so me za glavno poročevalko parlamenta za prenovo zakonodaje o statistiki prebivalstva in stanovanj. Kot poročevalka svoje politične skupine sem pomembno sooblikovala tudi evropski akt o svobodi medijev. V sprejetem besedilu smo prvič na ravni EU določili, da se države članice ne smejo vmešavati v uredniško politiko. Z aktom zagotavljamo tudi zadostno in predvidljivo financiranje javnih medijev ter ukrepe proti nadzoru nad novinarkami in novinarji.

Nadaljevala sem – in nadaljujem! – z bojem proti diskriminaciji slovenščine v digitalnem svetu. Sestala sem se s predstavniki multinacionalk, naslovila pisno vprašanje Evropski komisiji v zvezi z diskriminacijo uradnih jezikov Unije, začela dogovore z njimi o prenovi dotične evropske zakonodaje in sodelovala na odboru za kulturo državnega zbora, kjer sem prejela soglasno podporo za moja prizadevanja na tem področju.

Z združenimi prizadevanji moje politične skupine Renew Europe in ob zahtevnem iskanju kompromisov znotraj Evropskega parlamenta smo izglasovali in sprejeli pomembne ukrepe za prihodnost Unije, včasih zgolj z minimalno večino glasov.

Med dosežke na področju okolja izstopajo zakon o obnovi narave, ki bo zajel vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij, direktiva o obnovljivi energiji in ustanovitev mehanizma za prilagajanja meje ogljika.

Edina predvidljivost narave je njena nepredvidljivost. Poleti smo doživeli najhujšo naravno katastrofo v zgodovini Slovenije. S solidarnostnim skladom Evropske unije smo zagotovili denar za obnovo kritične infrastrukture.

Naredili smo korake za zmanjšanje uporabe plastike. Vem, da gredo nekateri ukrepi marsikomu na živce v vsakdanjem življenju, toda v tem primeru je bolje nekaj kot nič. Razen, če si res želimo morja plastik namesto živali v njih. Že zdaj nismo več tako zelo daleč od tega, roko na srce. Z uredbo za embalažo nameravamo zmanjšati količino embalaže in spodbuditi ponovno uporabo materialov.

V zvezi z ustvarjanjem delovnih mest sem aktivno sodelovala kot ena od parlamentarnih pogajalk pri sprejetju poročila o ustvarjanju delovnih mest za pravičen prehod, katerega cilj je preoblikovanje obstoječih delovnih mest v zelena in trajnostna delovna mesta. Izglasovali smo direktivo o transparentnosti plačil in direktivo za platformne delavce, kar bo – upam – prispevalo k vzpostavitvi varnejših delovnih pogojev za številne delavce.

Na področju kulture sem bila ena od parlamentarnih pogajalk, ko gre za socialni in poklicni položaj umetnikov in umetnic v kulturnem sektorju. Z zakonodajnim okvirom smo potrdili njihov položaj, saj potrebujejo vzpostavitev (vsaj) minimalnih standardov za delovne pogoje.

Ko gre za pravice potrošnic in potrošnikov, smo sprejeli nujno potrebne ukrepe. Z uvedbo pravice do popravila bodo popravila bolj dostopna v primerjavi z nakupom novega blaga.

Aktivno smo iskali več priložnosti za mlade. V poročilu o izvajanju programa evropske solidarnostne enote sem kot ena od pogajalk zahtevala več angažiranosti, ko gre za mlade, po načelu nič o mladih brez mladih. Zavzela sem se za povečanje finančnih sredstev za omenjeni program, pa tudi za programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa.

Z zakonodajno resolucijo o kakovostnih pripravništvih smo končno (!!!) naredili konec neplačanim pripravništvom za mlade. Pozvali smo Komisijo, naj predlaga direktivo o kakovostnih pripravništvih, ki bo zagotovila ustrezno nadomestilo za pripravnice in pripravnike. Tudi sama premikam meje, kjer lahko, zato smo tudi lani v naši pisarni nadaljevali s prakso plačanih pripravništev in tako petim mladim omogočili večmesečno pripravniško izkušnjo, ki jim bo še kako prav prišla pri vstopu na konkurenčen trg dela.

Medtem tehnologija napreduje s tako neverjetno hitrostjo, da ji človek – kaj šele zakonodaja – resnično težko sledi. A uporabo umetne inteligence bo po novem urejal zgodovinski akt o umetni inteligenci, ki je prva celovita zakonodaja tega področja na svetu. Z aktom zagotavljamo varnost, preglednost in okolju prijazne sisteme umetne inteligence.

Čeprav se na področju širitve zdi, da delujemo po načelu dva koraka naprej in en korak nazaj, je Evropski parlament pozval Unijo k začetku pristopnih pogajanj z Moldavijo in Ukrajino. Prav tako tudi v primeru Bosne in Hercegovine, pod pogojem, da ta država izvede določene reforme. Želim pa na tem mestu vendarle še enkrat opozoriti na dvojne standarde. Na novembrskem srečanju med evroposlanci in člani makedonskega Sobranja sem poudarila, da si konkretno Severna Makedonija, pa tudi Zahodni Balkan na splošno, zaslužijo boljšo usodo. In pravičen, pošten odnos.

Tekom leta sem o svojem delu in o aktualnih evropskih zadevah in priložnostih za mlade govorila z mladimi iz Domžal, Kranja, Ljubljane, Logatca, Murske Sobote, Nove Gorice, Novega Mesta, Portoroža, Velenja. V posebnem programu “MEP Shadowing” sem sodelovala pri prostovoljnem delu učenja slovenskega jezika za udeleženke in udeležence iz Ukrajine. Skozi zgodbo palestinskega mladeniča, kateremu je v hišo vdrla izraelska vojska, sem stopila na oder v predstavi ”Brez upanja z upanjem”, ki s(m)o jo uprizorili v Evropskem parlamentu.

Žal se je nekaj mesecev pozneje ta uprizoritev spremenila v še bolj žalostno in tragično realnost na terenu. Sankcije zoper Izrael bi morale biti neizogibne, zagovarjanje politike miru prav tako. Medtem je Vojna v Ukrajini vstopila v drugo leto. Spremljali smo porast iliberalnih demokracij po volitvah na Slovaškem in na Nizozemskem. Ne želim si takšne Unije, takšnega sveta.

V sklopu mednarodnih aktivnosti sem kot del parlamentarne delegacije odbora za kulturo in izobraževanje obiskala Poljsko, kjer sem se seznanila s stanjem v državi na področju svobode medijev, kulture in izobraževanja. Podrobnejši pregled je razkril, da na Poljskem zakon in pravičnost delujeta po izključno vladnih merilih pod vodstvom ironično istoimenske stranke.

Sodelovala sem tudi na srečanju Foruma za upravljanje interneta, ki je potekalo v japonskem Kjotu. Kot panelistka sem spregovorila na razpravi o boju proti dezinformacijam in sovražnemu govoru.

Kljub nekaterim nasprotovanjem smo zagotovili dodaten, deveti slovenski sedež v Evropskem parlamentu, kar bo povečalo vašo zastopanost, zastopanost slovenskih državljank in državljanov v Uniji.

Nič od naštetega ne bi bilo mogoče brez vaše dragocene podpore. Vaših nasvetov, pohval, tudi kritik … vi ste gonilo mojih prizadevanj. Zato se bom tudi letos, kot vsako leto doslej, predano trudila, da se v Evropskem parlamentu sliši vaš glas – za vas – za vašo in našo skupno, lepšo prihodnost.

– Irena

Foto: EP/Alain Rolland

No, pa je spet december. Končno … ali pač? Morda ste že opazili, da decembrske zapise v zadnjih nekaj letih običajno začnem z željo, da naslednje leto ne bi bilo preveč podobno prejšnjemu. Kdo bi takim željam sploh lahko zameril po letih pandemije, protikoronskih ukrepov, vojni v Ukrajini, energetski krizi, vojni v Gazi … in še bi lahko naštevala.

Ali pa ob letošnji najhujši naravni katastrofi v naši državi, ko so izjemno intenzivne padavine zajele skoraj dve tretjini Slovenije, ko so naraščajoči vodotoki botrovali uničujočim poplavam in rušilnim zemeljskim plazovom … res si iskreno želim, da se to nikomur nikoli ne ponovi ali zgodi. In želim si, da bi tudi v prihodnjem letu Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, ljudje, premogli enako mero enotnosti, kot smo jih ob teh poplavah. Ko stopimo skupaj, ko pokažemo nesebičnost in solidarnost, nas lahko doletijo še tako veliki izzivi, a enotni smo jim lahko veliko lažje kos.

December je poleg lepih želja priložnost tudi za pregled leta. Moja letošnja bilanca? Enkrat glavna poročevalka, šestkrat poročevalka v senci, 21 plenarnih nagovorov, na desetine vloženih amandmajev, pet postavljenih pisnih vprašanj Komisiji. Nadaljevala sem boj proti diskriminaciji slovenščine v digitalnem svetu, se zavzemala proti neplačanim pripravništvom, se izborila za končno besedilo Evropskega akta o svobodi medijev, postala podpredsednica pododbora za javno zdravje, obiskala Poljsko in Japonsko … skratka, bilo je pestro leto. Še eno v nizu. Naslednje bo, upam staviti, samo še bolj.

Vsem nam želim, da si ob prihajajočih novoletnih praznikih naberemo moči za nove izzive, začrtamo nove cilje in sledimo svojim sanjam. Iz srca vam želim čudovite božične praznike in sr(e)čne trenutke s tistimi, ki jih imate najraje. Naj bo 2024 mirno, zdravo in uspešno!

– Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

29. november je.

Ne, ne bom pisala o prazniku nekdanje skupne države, na katerega je morda kdo od vas zdaj pomislil.

Pisala bom o današnjem mednarodnem dnevu, ki ga zaznamujejo negotovost, skrb, bolečina, smrt, nepravičnost, a hkrati tudi trdoživa odloč(e)nost in upanje na boljši jutri.

Danes je mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Že v preteklosti zaznamovan z nasilnimi enostranskimi dejanji Izraela, ki so privedla do prisilnih izselitev, rušenja palestinskih domov, omejitev gibanj in smrtonosnih napadov. Že v preteklosti pa zaznamovan tudi s hrepenenjem po prekinitvi okupacije. Segregacije. Z upanjem, da bo mednarodna skupnost končno ukrepala.

Danes je tudi dan, ko se – če se na pogajanjih v Katarju ne dogovorijo drugače – izteka šestdnevna prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom ter s tem povezana izmenjava talcev in zapornikov.

Kaj bo pa jutri? Kakšen bo pa mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom prihodnje leto? Kakšne solidarnosti neki?

Današnji dan obeležujejo Združeni narodi. Če se pod plaščem pokroviteljske solidarnosti in leporečnih sloganov vendarle skrivajo tudi resnična prizadevanja za pravico in mir, naj ti isti Združeni narodi vsaj dosledno spoštujejo svoje sprejete resolucije. Še posebej tisto, ki na območju nekdanjega britanskega mandata predvideva ustanovitev dveh ločenih držav.

Edino zagotovilo za varnost vseh civilistk in civilistov ter trajen mir na Bližnjem vzhodu je v trajni prekinitvi ognja, iskreni vrnitvi države Izrael k mirovnemu procesu in oblikovanju mirovnega načrta, ki bo vodil v dokončno vzpostavitev in mednarodno priznanje še ene države, ki ima pravico obstajati. Države Palestina.

– Irena

Foto: – EP Alexis Haulot/EP

Evropska poslanka Irena Joveva je na 22. sestanku Skupnega parlamentarnega odbora EU-Severna Makedonija, ki je potekal med novembrskim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, spregovorila o odnosih v regiji ter o stanju v medijih. Med drugim je poudarila, da si ljudje na Zahodnem Balkanu, tudi – ali pa predvsem – državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše. Del politike, ki se namesto s tem raje ukvarja z manipulacijami in provokacijami, je pozvala, naj se tega vendarle začnejo zavedati: “Dovolj je bilo.”

Dvodnevnega srečanja so se udeležili članice makedonskega Sobranja ter poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, ki so izmenjali poglede na aktualne izzive in govorili o priložnostih (ter napakah) na evropski poti Severne Makedonije.

V razpravi o (dobro)sosedskih odnosih je poslanka Joveva govorila v makedonskem jeziku, kot je povedala, v čast pokojni mami, pa tudi zato, ker je želela jasno in glasno še enkrat obsoditi obnašanje Bolgarije.

Regionalno sodelovanje je po besedah Joveve pomembno zlasti z vidika sodelovanja v pobudah, kot je Odprti Balkan, hkrati pa tudi ostale skupne pobude z drugimi državami Zahodnega Balkana kažejo na konkretne korake, ki koristijo vsakdanjemu življenju državljank in državljanov regije.

“Moja država Slovenija resda ni neposredna soseda, a vseeno je prava, predana prijateljica celotne regije in glasen glas tudi v EU, da se regija ne pozabi.”

Glede odnosov z Bolgarijo je Joveva izrazila razočaranje nad njenimi blokadami, saj so te v nasprotju s pravnim redom EU, ki pravi, da se dvostranska vprašanja med državama ne smejo vnašati v pogajalski okvir.

“Bojim se, da blokade ne vodijo nikamor… razen nazaj. In ne želim si, da bi se politične razprave in prepiri prelivali v družbo in povzročali nemir med ljudmi. Seveda je treba rešiti še veliko izzivov, kot sta gospodarska rast in boj proti korupciji, a hkrati se ne sme ostajati v preteklosti in jo zlorabljati za domače politične cilje.”

Po vseh letih čakanja si državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše, je odločno ponovila poslanka ter dodala pričakovanje, da se bodo pristopna pogajanja vendarle kmalu začela in da bodo potrebne reforme izvedene brez kakršnihkoli nazadovanj, predvsem pa brez praznih ali prelomljenih obljub – s katerekoli strani že.

V razpravi, ki se je osredotočala na medije in civilno družbo, pa je Joveva izpostavila pomen svobodnih in neodvisnih medijev, kakovostnega novinarstva in omogočanja varnega delovnega okolja za delo novinark in novinarjev. Vztrajala je tudi pri potrebi po močnih organizacijah civilne družbe kot ‘psih čuvajih demokracije’.

“Želim si več prizadevanj za omogočanje finančne neodvisnosti medijev in več kampanj za ozaveščanje o medijski pismenosti. Nenazadnje samo svobodni in neodvisni novinarke in novinarji, ki se ne bojijo delati in poročati, lahko ustvarjajo kakovostna poročila.“

Srečanje se je zaključilo s sprejetjem skupnih priporočil in skupnim sporočilom o sodelovanju in podpori pri reformah, potrebnih za pospešitev poti do polnopravnega članstva Severne Makedonije v EU.