Danes obeležujemo praznik, ki je po sosledju dogodkov izredno prispeval k temu, da je slovenščina za vselej postala jezik tiskane besede.

Prostor za to ji je dal tiskarski stroj, jaz pa si želim, da sledimo besedam velikega Primoža Trubarja ter za svojim jezikom stojimo in(u) kot narod obstojimo tudi na ekranih, zaslonih in nasploh vseh elektronskih oziroma digitalnih napravah.

Ne pozabite, da slovenščina JE velika. Je pomembna. Je moja, tvoja, naša, vaša. Pravica in izbira, vedno in povsod. Želim vam en izjemen dan reformacije!

-Irena

Še pomnite, prijatelji, “mojo” EMFO, evropsko medijsko zakonodajo?

Soočanje z izzivi svobode medijev se žal ne konča s sprejetjem zakonodaje. Opozorilo za kletne trole, preden nadaljujem: govorim o medijih, ne o propagandnih glasilih.

Torej … mediji še vedno delujejo pod izjemnim pritiskom. Vrstijo se posegi v uredniško neodvisnost, priča smo nevzdržnim finančnim modelom, senzacionalistične vsebine vse bolj polnijo naslovnice različnih časnikov. Še posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje sredstev za preiskovalno novinarstvo, medtem ko digitalne platforme krepijo svoj vpliv, širjenje dezinformacij pa vse bolj polarizira javnost. Opozorilo za kletne trole: pri slednjem mislim tudi na propagandna glasila, da.

In to je le nekaj izzivov, o katerih sem danes v Bruslju kot osrednja govorka na konferenci o svobodi medijev spregovorila pred zbranimi novinarkami in novinarji, priznanimi strokovnjakinjami in strokovnjaki s tega področja, odločevalkami in odločevalci iz vse Evrope.

Kje je ključ do napredka? Pri pripravi EMFE, evropskega zakona o svobodi medijev, nisem želela zgolj zaščite na papirju. Želim delujočo zakonodajo, ki bo zaživela v praksi in zagotovila konkretne pogoje, v katerih bodo mediji lahko opravili svojo temeljno vlogo – kritično, objektivno in neodvisno informiranje javnosti.

A vse to, samo to, žal ni dovolj. Neodvisne profesionalne javne medije moramo aktivno podpreti, da se bodo lahko uspešno zoperstavili tudi proti vplivom tržnih sil in kot taki tudi ostali steber resničnega poročanja, ne glede na komercialne ali politične pritiske. Zato jih moramo tudi zaščititi. Ne zgolj z zakonskimi akti, temveč predvsem z aktivno podporo, ki jim bo omogočila nemoteno delovanje v sodobnem svetu.

-Irena

Prvega ne pozabiš nikoli …

… vodenja sestanka delovne skupine v vlogi podpredsednice Renew Europe, namreč.

Danes smo končno začeli z rednimi delovnimi srečanji skupine s področja vrednot in demokracije. Pod mojim okriljem je šest odborov Evropskega parlamenta. Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Pravne zadeve. Ustavne zadeve. Kultura in izobraževanje. Pravice žensk in enako(pravno)st. Peticije.

Če sodim po današnji razpravi, me z vidika dela naše politične skupine in tistih, ki nam je zares mar, ne skrbi. Žal me toliko bolj skrbi marsikaj drugega.

Pa ne mislim le na prej omenjena področja, čeprav se ravno na današnji plenarni dan vse vrti prav okoli vladavine prava. Na obisk v Strasbourg prihaja madžarski premier, recimo. Pravi zgled vladavine pravih – za prave. V Evropskem parlamentu ga od danes dalje pozdravljamo s prav posebno razstavo tistih njegovih sodržavljank in sodržavljanov, ki si še upajo kaj povedati. Z resnično pravo ceno njegove vladavine in osupljivim prikazom nekaterih najbolj absurdnih in potratnih projektov, financiranih z denarjem madžarskih in evropskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev.

A če smo že pri evropskem denarju, bom vendarle zaključila optimistično. Ker ni vse slabo. Danes smo v Evropskem parlamentu potrdili enega največjih finančnih svežnjev pomoči za Slovenijo po lanskih poplavah. Naša država bo po lanskih poplavah dobila skoraj polovico letnega proračuna solidarnostnega sklada EU, skupaj dobrih 428 milijonov evrov.

Narava nas – vedno bolj – kruto opominja, kako majhni smo napram njej, toda hkrati nam solidarnost – vedno znova – pokaže, kako veliki lahko postanemo. To se je pokazalo po poplavah v Sloveniji. In to se ravno te dni izkazuje v Bosni in Hercegovini, tudi zaradi nesebične pomoči slovenskih reševalk in reševalcev, prostovoljk in prostovoljcev. Poklon.

-Irena

 

Delovni petkov večer po plenarnem tednu z nadobudno liberalno mladino iz vse Evrope? Zakaj pa ne.

Konec koncev so ponedeljki (lahko) namenjeni ne le produktivnemu začetku tedna, ampak tudi premisleku o vseh novih spoznanjih in idejah, ki smo jih nabrali v tednu prej.

In prav minuli petek je bil poln takšnih trenutkov.

Izmenjava mnenj na dogodku ”Gradnja mostov” s tridesetimi najperspektivnejšimi mladimi liberalnimi voditelji(cami) iz različnih kotičkov Evrope me je znova spomnila, zakaj prav mlada, zmerna generacija nosi tisti pravi ključ do naše prihodnosti – sveži pogledi, velike ambicije in še bolj inovativni pristopi za izzive, ki se nam včasih zdijo nerešljivi.

Hvaležna sem za priložnosti, kot je ta, kjer odkrit dialog nikoli ni in ne sme biti enosmerna ulica prenosa znanja in idej – od mladih (no,mlajših) se tudi sama vedno ogromno naučim. Če pa bo kakšna moja izkušnja ali nasvet komu izmed udeleženk in udeležencev v pomoč pri aktivnem udejstvovanju v njihovem okolju, je bil potem petkov večer vsekakor več kot odlično izkoriščen!

Pa uspešen začetek tedna vam želim.

-Irena

Zjutraj sem na spletu naletela na en zapis, ki je šel nekako takole. Po močni nevihti so na obali obtičale morske zvezde. Nekdo jih je začel vračati v morje. Nekdo drug je prišel mimo in prvega vprašal, zakaj že? Češ, da nima smisla, ker je tu na tisoče morskih zvezd. In mu je prvi odgovoril: vem, da ne morem rešiti vseh, lahko pa rešim to … in to … in to …

Prav danes praznujemo moč skupnosti in pomen sočutja. Mednarodni dan dobrodelnosti je.

Ne zavedamo se dovolj, kako pomembno je prispevati k boljšemu svetu z dejanji. Da ima vsak od nas moč narediti razliko. Vsak po svojih močeh, po svojih zmožnostih. Vsa dobra dela, pa naj so videti še tako majhna, so v resnici velika.

Ne, ne moremo rešiti vseh. Lahko pa rešimo to … in to … in to …

Skupaj. Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu, v katerem ne potrebujemo novih slabih vzorcev. Potrebujemo dobre vzore.

-Irena

Prvi popočitniški bruseljski teden je teden odborov. Pred nami so prve vsebinske debate, tudi prva vsebinska glasovanja.

Na srečo mi tokrat postavljeni urniki dopuščajo udeležbo na vseh odborih, katerih članica sem. Rešil me je pododbor za javno zdravje, ki se bo odvil “šele” prihodnji teden.

Medtem na odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve trenutno razpravljamo z vodjema Europola in Frontexa, čaka nas še glasovanje o proračunu za prihodnje leto.

Slednje velja tudi za odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, nato pa si bomo tam med drugim izmenjali mnenja o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

Vmes se mi bodo začele še vsebinske priprave za novo vlogo, ki jo prevzemam kot podpredsednica svoje politične skupine Renew. Vodila bom namreč eno od delovnih skupin … toda več o tem raje ob prvih oprijemljivejših sestankih.

V upanju, da imate boljše vreme kot mi v Bruslju, vam želim lep preostanek tedna

– Irena

Nekaj vam moram priznati. Po zmešani, nori in res grdi predvolilni kampanji doma sem rekla, da bom, če bom izvoljena, vsaj na začetku tega mandata malo bolj ležerna. Ker sem imela res dovolj metanja polen pod noge. Pa so mi eni rekli: ti, ležerna?! Nikoli bila in nikoli ne boš. Metanje polen pod noge doma te bo samo še bolj motiviralo v Uniji.

In … seveda so ti eni, ki so mi rekli, imeli prav.

In … postajam polnopravna članica odbora, ki bo v tem mandatu izjemno pomemben – konec koncev to dokazuje tudi njegova velikost. Zakonodajni odbor, ki skrbi za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Hkrati postajam polnopravna članica še enega, prav tako zakonodajnega odbora, za zaposlovanje in socialne zadeve. Ob tem, ko bom načez (spet) imela še en odbor, ki bo v primerjavi s prejšnjim mandatom vplivnejši, ker bo predvidoma septembra postal samostojen. To je odbor za javno zdravje.

Pri delegacijah za odnose s tretjimi državami bo medtem tokrat poleg regije Zahodnega Balkana še bolj v ospredju, kakopak, Palestina. Tam postajam polnopravna članica, morda tudi kaj več, ampak … o tem potem.

Vmes smo dobili tudi vodstvo tako Evropskega parlamenta kot Evropske komisije. Ne, ni idealno. In ne, nisem šla mimo svoje vesti. In da – najpomembnejše – lahko bi bilo slabše, verjemite. Lahko bi dobili sodelovanje s tistimi, ki vam pod krinko domoljubja in t. i. tradicionalnih vrednot danes prodajajo bučke, da jim je mar za vas.

Moji zadržki ostajajo. A tudi moja vztrajnost ostaja. Ker vem, da lahko. Ker … jaz, ležerna?! Se razume.

Lep večer,

-Irena

Foto: EP/Pia Schaefer

Aktualna … in bodoča? Smo na izmenjavi mnenj s (kandidatko za) predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Odlična priložnost za vprašanja. Tudi – zanjo – neugodna. Večkrat sem že povedala in še stokrat bom, če bo treba. Moja podpora ni in ne bo samoumevna.

Kljub temu, da seveda ni bilo čisto vse slabo in smo skupaj dosegli marsikaj zgodovinskega, ste tudi vi – kot jaz – jasno izrazili svoje razočaranje glede marsičesa v njenem aktualnem mandatu, spoštovane in spoštovani. In tudi zato zahtevam jasna in nedvoumna pojasnila glede določenih problematik, katere ste tudi vi želeli, da izpostavim. Citirala bom natanko to, kar sem povedala in vprašala.

  • Prvič. “Sita sem dvoličnosti EU in ker nisem edina, potrebujem vaše jasno stališče. Ali obsojate dejanja države Izrael v Gazi in zahtevate takojšnjo prekinitev ognja brez pogojevanja te zahteve s prav tako upravičeno obsodbo dejanj Hamasa? In ali menite, da bi morali vsi skupaj storiti več, tudi s sankcioniranjem vseh tistih, ki ne spoštujejo mednarodnega prava? Vseh, gospa. In, da, vem, da je potrebno soglasje držav članic v Svetu in da je povsod drugje potrebna večina, toda tu vas sprašujem o vašem stališču.”
  • Drugič. “Ali bo Komisija (p)ostala branik pred neiskrenimi, samooklicanimi “domoljubi” in ali ste oziroma boste vi, z vašo politično skupino na čelu, prenehali koketirati z nekaterimi skupinami na trdi desnici, medtem ko imate v svoji skupini celo sami nekaj takšnih “domoljubnih” delegacij? Meja mora biti zelo jasna. Vam je?”
  • Tretjič. “S tako imenovano Team Europe pobudo sklepate določene dogovore v Severni Afriki, tudi na področju migracij. Kaj boste tu naredili, boste vendarle bolj vključujoči in transparentni ali boste raje delali tako, kot ste očitno delali doslej? Hvaležna bi vam bila tudi za večjo vključenost Parlamenta in priznavanje ali vsaj soočanje z grozljivimi poročili, kot je tisto iz Washington Posta, glede porabe denarja EU v Severni Afriki za zlorabo oziroma kratenje pravic migrantkam in migrantom.”

Utrinek iz današnje razprave s predsednico Evropske komisije, Ursulo von der Leyen.

V prihodnjih dneh nas čaka analiza njenih odgovorov in stališč, nato odločitev o tem, kaj storiti na glasovanju naslednji teden v Strasbourgu. Seveda vas bom o obojem obvestila. In seveda bo na koncu o tem, ali bo aktualna predsednica Komisije tudi bodoča, odločala večina, ampak – kar se mene tiče – načela in vrednote niso in ne smejo biti naprodaj.

– Irena

 

Kljub milijardam zamrznjenih sredstev, zavlačevanju pri sprejemanju odločitev, prvič sproženem postopku 7. člena pogodbe EU zoper eno od držav članic, resnim pozivom ter resolucijam Evropskega parlamenta, je Madžarska julija prevzela predsedovanje Svetu EU. Problematično polletno predsedovanje Budimpešte, navdihnjeno s prav posebnim sloganom, ki ga boste – ko si ga boste prevedli v angelški jezik – prepoznali brez večjih težav, odpira številna vprašanja in prinaša nove izzive ter skrbi za prihodnost Evropske unije.

Pod vodstvom Viktorja Orbana je Madžarska postala sinonim za iliberalno demokracijo. Njegova vladajoča stranka si je v zadnjih letih politično povsem podredila vse veje oblasti, sprejela vrsto ukrepov, ki ogrožajo neodvisnost sodstva in z represivnimi metodami utišala vse kritične glasove opozicije. Medtem ko so marginalizirane skupine v vse bolj zaskrbljujočem položaju, pa Orban s korupcijo prepleteno mrežo vzdržuje sistem, ki ugaša zadnje luči demokracije v državi.

Dejstvo, da bo država, ki sistematično spodkopava jasno določene in pravno zavezujoče temeljne vrednote Evropske unije, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravna država, za šest mesecev predsedovala eni od najpomembnejših institucij Unije, vzbuja resno zaskrbljenost.

Predsedovanje Svetu naj bi predsedujoči državi omogočilo vlogo poštenega posrednika. Namesto tega je na čelo Sveta prišla država, ki je tako odtujena od načel in institucij EU, da zoper njo teče postopek za odvzem glasovalnih pravic. Paradoksalno bo ravno Orbanova iliberalna Madžarska do konca leta krojila agendo Evropske unije.

V ospredju madžarskega predsedovanja so tri prednostne naloge, širitev EU – pa čeprav je ravno Budimpešta zadnjih pet let skrbela za širitveni portfelj, na koncu katerih ni imela kaj veliko za pokazati. Upravljanje migracij – pa čeprav je Madžarska zaradi neupoštevanja skupnih politik Unije bila kaznovana z 200 milijoni evrov kazni in poudarek na krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva – pa čeprav se ravno Budimpešta sooča z eno največjih inflacij v celotni Uniji.

V razmislek bi morda Orbanov slogan predsedovanja moral bolj stremeti k temu, da Madžarsko zopet naredi normalno državo, saj Orbanov avtoritarizem ne bi smel imeti prostora v evropski družini, ki temelji na demokraciji, spoštovanju drugačnosti in vladavini prava.

Morda bi moral njihov slogan bolj stremeti k temu, da naredimo Evropo … pravičnejšo. Enakopravnejšo. Boljšo.

-Irena

“Irena, kaj iščeš? Ni več potrebe, samo še gor greš,” mi je danes rekel kolega, ko sem – kot vedno doslej – po dvorani iskala listek s svojim priimkom ter s tem svoj sedež.

 

Teden mineva v luči pripravljalnih sestankov naše poslanske skupine Renew na zaključna koalicijska pogajanja. In teden mineva v luči navajanja, da odslej na njih razpravljam kot podpredsednica.

 

Lepo vas pozdravljam iz Bruslja!

 

– Irena