Dragi bralke in bralci. Tako sem vas pozdravila ob prvem zapisu v tem dnevniku, daljnega marca 2020. Mislim, da lahko uganete, o čem sem takrat pisala. Svet se je obrnil na glavo.
Danes zdravstvene epidemije na srečo ni več, toda žal to ne pomeni, da je svet kaj manj obrnjen na glavo.
O tem in še marsičem vam bom še pisala, saj ta dnevnik ostaja moj kotiček za mesečno deljenje pogledov – in dela, kakopak – na določenem aktualnem področju.
To je moj drugi mandat. V prejšnjem sem kot ena od poročevalk pod streho spravila evropski zakon o svobodi medijev, Apple je začel govoriti slovensko, predvsem pa NIKOLI nisem bila tiho pri borbi za prave stvari.
In to se očitno pozna. Zdaj sem postala podpredsednica svoje politične skupine liberalcev Renew, sem članica kar treh odborov: državljanske svoboščine, socialne zadeve in javno zdravje.
Ker mi dovoljeno število besed v tem zapisu ne dopušča več, bom omenila le nekaj aktualij: trenutno smo v fazi priprav na pogajanja (ki jih vodim) o evropski statistični zakonodaji ter o kakovostnih pripravništvih. Hkrati se pripravljam na misijo v Palestino.
Nimam čarobne palice, ki bi (čez noč) rešila vse, a verjamem v moč vztrajnosti in trdega dela – ne zase.
Hvala, ker ste del te zgodbe.
*Za tiste, ki še ne veste: obožujem besedne igre. Naslov je seveda povezan z dejstvom, da je to moj drugi mandat. Malo za hec pa tudi z mojim priimkom.
Irena
