Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 28. marca 2023, na odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu sodelovala na prvi izmenjavi mnenj o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki bo vzpostavil skupen okvir za medijske storitve na notranjem trgu Unije. “Medijske zakonodaje se ni treba bati nikomur … razen tistih, ki bi želeli, da se medijsko svobodo omejuje in zlorablja,” je bila med drugim jasna poslanka.

Joveva je uvodoma izpostavila, da je medijska svoboda izjemnega pomena za našo demokracijo in prav to področje se je prepogosto izpuščalo iz orodij Unije za pravno državo.

“Zdaj nam je lahko jasno, da je obstoječo svobodo lažje braniti kot že porušeno obnoviti.”

Joveva je omenjeno podkrepila z dejstvom, da kar se zgodi v eni državi članici, vpliva tudi na druge in na koncu na vso Unijo, vključno z enotnim trgom. Pripomnila je, da uredba predlaga nekatera skupna osnovna načela, za katere meni, da bi morala biti potrjena v popolnosti z namenom neposredne uporabe po vsej Uniji, kot so pravice prejemnikov in ponudnikov medijskih storitev. Omenjeni akt mora v svoji biti predvsem zagotoviti pravna sredstva novinarkam in novinarjem, državljankam in državljanom ter ponudnikom medijskih storitev za zaščito različnih pravic, je dodala.

“Najpomembnejše, kar želim poudariti, je to, da se te medijske zakonodaje na evropski ravni ne sme bati nihče – z izjemo tistih, ki si želijo omejevati medijsko svobodo ali zlorabljati medije za svoje oziroma parcialne interese.”

Uredba po poslankinem mnenju uvaja mehak, toda spodbuden potisk h komuniciranju med nacionalnimi regulatorji za več sodelovanja znotraj EU, s tem pa tudi za več dostopa javnosti do ključnih informacij in ustvarjanja varovalk v Uniji – ki jih sicer v idealnem svetu ne bi potrebovali, a je realnost pač drugačna. Akt predvideva oblikovanje Evropskega odbora za medijske storitve, za katerega je Joveva prepričana, da bi moral poleg dejanske neodvisnosti imeti tudi možnost po lastni presoji podajati mnenja o različnih tematikah.

“Transparentnost je eden izmed ključnih delov akta, saj se dotika lastništva, državnega financiranja in oglaševanja, ki bi ga sama razširila tudi na vse državne akterje, vključno s podjetji v državni lasti. Dejstvo je, da izredno velike koncentracije na tržiščih Unije že obstajajo, te pa lahko imajo pomembno politično konotacijo, zato je treba vsako morebitno združitev ali prevzem medijev skrbno in javno proučiti, hkrati pa zagotoviti medijskemu ponudniku zadostno stopnjo uredniške neodvisnosti, ne glede na lastništvo.”

Omenjeni odbor bi sicer Joveva tudi strokovno podkovala z vključitvijo širšega kroga sodelujočih, kot so novinarska združenja, predstavniki medijev in strokovnjaki za medije. Kot je opozorila, je namreč to ključno za delovanje odbora, saj nekateri nacionalni regulatorji nimajo strokovne podpore, nekateri izmed njih pa imajo celo politično izbran kader.

Dotaknila se je tudi 17. člena, ki je dvignil nekoliko prahu glede iskanja ravnovesja, a sama vidi rešitev v postopkih imenovanja, kjer bi bilo nedvoumno, kdo si zasluži določene privilegije, hkrati pa bi s tem zagotovili tudi večjo preglednost. Joveva je priznala, da je bila najprej skeptična glede medijskih izjem, a je zdaj mnenja, da si profesionalni in ugledni mediji zaslužijo posebno mesto v povezavi s spletnimi platformami, saj imajo te vse večji vpliv na naša življenja in dojemanje sveta.

“Izpostaviti želim, da je odgovornost vseh nas in vseh držav članic, da zaščitimo temeljne vrednote naših demokracij, pri čemer je medijska svoboda v samem vrhu teh vrednot.”

Svoj nagovor je poslanka zaključila z optimizmom, da bodo vse nadaljnje razprave o aktu plodne ter da bo sodelovanje med poročevalkami in poročevalci akta učinkovito.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 10. marca, udeležila pogovora na N1 glede Evropskega akta o svobodi medijev. V studiu se je soočila z evropsko poslanko iz vrst SDS Romano Tomc, ki je par dni pred tem organizirala dogodek, poln manipulacij in sprenevedanj. Joveva je Tomčevo med drugim prizemljila z navedbo dejstva, da so ljudje na prejšnjih parlamentarnih volitvah, pa tudi na izsiljenih referendumih zelo jasno povedali, da so sprevideli spletke in ukane prejšnje oblasti, kot tudi dali vedeti, da si tega ne želijo več.

Joveva je povedala, da na omenjenem dogodku sodelujoči niso govorili o tem, da slovensko ustavno sodišče še ni vsebinsko odločilo o spremembi zakona o RTV, prav tako niso omenjali protestov in stavke zaposlenih na javni radioteleviziji, niti tega, kar se jim dogaja – od mobinga in pritiskov pa vse do odstavljanj in nastavljanj političnih kadrov. Po njenem mnenju ne gre zgolj za bizarno, ampak predvsem za žalostno zgodbo.

“Primorana sem bila pogledati ta dogodek, ker nisem želela zdaj govoriti na pamet. Zato brez kančka dvoma lahko povem, da je bil ta dogodek šov, namenjen predvsem volilni bazi stranke SDS. Šlo je za nek vzporedni svet s sprenevedanji, zmanipuliranimi, izkrivljenimi dejstvi,” je pojasnila Joveva ter Tomčevi na njene navedbe, da je dogodek pretresel Evropsko komisijo in Evropski parlament, odvrnila, da je kvečjemu vse pretresla bizarnost dogodka.

Ob tem je poslanka Joveva opozorila na končni začetek vsebinskih priprav  in izboljšav besedila Evropskega akta o svobodi medijev, pri katerem sama deluje kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe. Nadalje je poudarila, da se večina v Evropskem parlamentu in širše nanaša na kredibilne vire informacij in da je teh veliko. Med drugim se je oprla na nedavno poročilo Freedom House, ki omenja izboljšanje vladavine prava in demokratičnosti Slovenije po nastopu vlade Roberta Goloba, čemur pritrjuje tudi poročilo V-DEM inštituta. Spomnila je še na poročilo Sveta Evrope o medijski svobodi, ki izpostavlja ravno prekinitev brutalnih napadov na Slovensko tiskovno agencijo STA in še vedno politično nastavljeno vodstvo RTV, ki ruši javno radiotelevizijo ter ogroža pravice državljank in državljanov do obveščenosti s pravimi, neodvisnimi in kredibilnimi informacijami. Svet Evrope medtem tudi odločno pozdravlja predvidene spremembe zakona o RTV, ki izločajo politiko iz organov upravljanja, kar je bilo z veliko večino potrjeno tudi na referendumu. Joveva je dodala, da ne pozna primera države, ki bi napisala zakon po izhodiščih civilne družbe, kjer si vladajoči samoomejijo vpliv.

“Za razliko od vas ne želim relativizirati resničnih težav. Preprosto dejstvo je, da je bilo na tem vašem dogodku povedanih ogromno izkrivljenih zadev, medtem ko vsi tisti, ki jih tako radi podcenjujete, z Evropsko komisijo na čelu, zelo dobro vedo, kaj so dejstva. In eno od dejstev je, da je aktualna vlada Roberta Goloba začela reševati tudi tiste stvari, ki so se zgodile pod prejšnjo vlado. Naj samo omenim finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, kar je bil žal tudi del, ki je navdahnil ta besedilo akta, o katerem se bomo pogajali v prihodnjih mesecih, to ve tudi Evropska komisija.”

V odgovoru na očitke poslanke Tomc je Joveva dejala, da je zanimivo, da sogovornica Madžarsko in Poljsko kar naenkrat navaja kot problem, saj da so ju nekoč v stranki SDS hvalili in imeli za zgled, zdaj pa se ju paradoksalno primerja z aktualno slovensko vlado:

“Očitno ste zamešali letnice ali vladajoče.”

Joveva je povedala še, da ni prav govoriti o levih in desnih medijih, pač pa je preprosto treba zagotoviti njihovo neodvisnost.

Soočenje si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 27. februarja 2023, udeležila seje odbora za kulturo v državnem zboru. Na njej so obravnavali (ne)uporabo slovenskega jezika na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih v Sloveniji. Članice in člani odbora so soglasno sprejeli sklep s podporo prizadevanjem evropske poslanke, pozdravili pa so tudi predvidene spremembe zakona o javni rabi slovenščine. Poslanka je svoj govor začela z osebno noto, predvsem pa je izpostavila, da morajo vsa na slovenskem in posledično EU trgu prisotna podjetja spoštovati našo državo in jezik.

Uvodoma je Joveva pojasnila, kaj jo je gnalo k ukrepanju: “Ful sori. To sta praktično edini dve besedi v angleškem jeziku, ki ju pozna – oziroma razume – moj oče. /…/ Vidim pri njem željo biti v koraku s časom, kar v prevodu pomeni v čim lažjem stiku ne samo z mano, ampak na splošno z ljudmi, s civilizacijo. In … kaj njemu pomagata ti dve angleški besedi, če na primer hoče iti še bolj v korak s časom in si pogledati kaj na Netflixu? Gledati Disney+ risank z vnukinjo? Imeti kaj od Appla, konec koncev? V bistvu mu spet lahko rečem samo ‘ful sori’, ampak ti pač ne moreš tega imet in gledat. Lahko gledaš, no, ampak ne boš razumel. Ful sori.”

Nato je razmišljala še širše, ker ne gre le za starostnike, ljudi, ki pač ne govorijo tujih jezikov, gre tudi za mlade, zlasti pa gluhe, naglušne, slepe, slabovidne … Zato je poslanka začela z iniciativo “Po slovensko, hvala”, katere prvi korak so bila javna pisma direktorjem določenih podjetij.

“Jaz lahko gledam Netflix, Amazon prime, Disney+, lahko imam vse možne Apple naprave in nimam težav z razumevanjem ali uporabo. Ampak – zakaj bi se kdorkoli od nas moral s tem zadovoljiti, da ne moreš tega imeti v maternem jeziku?”

Joveva je poudarila, da se bo v prihodnosti prehod v digitalni svet poglobil in da je seveda znanje tujih jezikov vedno dobrodošlo. Vendar pa diskriminacija jezikov pri multinacionalkah prinaša številne negativne posledice. Opozorila je na degradacijo knjižnega jezika in dodala, da bi s ponujanjem slovenščine v digitalnem svetu finančno podprli tudi domače prevajalke in prevajalce ter da bi s tem podjetja pokazala spoštovanje do jezika, kulture in države, v kateri poslujejo.

“Jezik je živa stvar, ampak to ne pomeni, da naj nam ne bo mar, če se ga ne spoštuje. /…/ Če neko podjetje pride svoje vsebine ali izdelke ponujat na slovenski trg, posledično trg Evropske unije, mora spoštovati jezik na tem trgu. Slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije. Fizično, digitalno, vseeno je, razlik v tem okviru ne sme biti.”

Četudi kdo protestno ne bi uporabljal storitev teh podjetij, se s tem nič ne reši, je še prepričana Joveva: “Uporabljati materni jezik doma je moja pravica in moja izbira.”

Prisotne je pozvala k enotnosti in opomnila, da je zakon o javni rabi slovenščine zastarel in pomanjkljiv, zato pričakuje, da bo podlaga za novelo zakona, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo in ga bo po lastnih navedbah kmalu poslalo v javno razpravo, dobra.

Na ravni Evropske unije se je dotaknila direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki prepoveduje diskriminacijo, a ne omenja eksplicitno diskriminacije na podlagi jezika. Napovedala je, da bo to zabeleženo v prihajajočem poročilu o implementaciji direktive, ki ga bodo v bližnji prihodnosti sprejeli na odboru za kulturo v Evropskem parlamentu. Kot primere dobrih praks je poslanka navedla druge manjše jezike, kot so islandščina, baskovščina, katalonščina in galicijščina, ki so uspeli doseči prisotnost in enakopravnost v digitalnem svetu. Prav tako po njenih besedah obstajajo tuja podjetja v Sloveniji, ki svoje vsebine ponujajo v slovenščini.

“Velikost (ali majhnost, če želite) nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture. Če tega podjetja ne bodo razumela zlepa, bo pač treba to urediti drugače. Ni potrebe, da smo samo hvaležni, da so ti ponudniki storitev sploh na našem trgu. Seveda je dobro, da so, toda spoštovati morajo Slovenijo in slovenščino.”

Navzočim je razložila tudi, da je z nekaterimi predstavniki podjetij sestanke že imela, so pa ti zelo jasno povedali, da v bližnji prihodnosti ne nameravajo razširiti ponudbe na slovenski jezik: “Ker jim ni treba. Ker ni pritiska, ker ni zakonodaje. Rešitev je torej na dlani.”

“Preden se kdo oglasi in reče ja, ampak potem bodo pa vsa ta podjetja šla, a res to hočemo, odganjat podjetja iz Slovenije … a veste, kaj so mi pa glede tega rekli? Da vedno upoštevajo zakonodajo in da doslej še nikoli niso zapustili neke države. Torej, še enkrat, rešitev je na dlani.”

Na seji so med drugim sodelovali še predstavniki ministrstva za kulturo, službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, inšpektorata za kulturo in medije, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU in Kulturniške zbornice Slovenije.

Odbor za kulturo DZ je z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sledeča sklepa:

• Odbor za kulturo podpira prizadevanja ministrstva za kulturo in evropske poslanke Irene Joveve ter drugih posameznikov institucij, da se slovenski jezik kot eden od uradnih jezikov Evropske unije uporablja na Applovih napravah in operacijskih sistemih ter pretočnih medijskih storitvah ponudnikov Amazon Prime, Disney+ in Netflix, ki ne ponujajo podnapisov in sinhronizacije v slovenščini.
• Odbor za kulturo predlaga odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu, da  v okviru svojih pristojnosti obravnava problematiko nedostopnosti vseh uradnih jezikov Evropske unije na enotnem trgu Evropske unije ter da evropskim institucijam predlaga rešitve za to problematiko.

Celotni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

Evropski sveti delavcev (v nadaljevanju ESD) – znotraj Evropske unije jih je več kot 1200 – so organi za zastopanje zaposlenih znotraj podjetij, ki delujejo v najmanj dveh državah članicah in imajo vsaj 1000 zaposlenih. Vzpostavijo se na podlagi pobude najmanj 100 zaposlenih iz dveh držav članic, njihova sestava in delovanje pa sta odvisna od tipa podjetja in podpisanega soglasja med vodstvom podjetja in predstavniki delavcev. ESD so zadolženi za ustrezno obveščanje zaposlenih o vseh pomembnih odločitvah na evropski ravni, ki bi lahko vplivale na njihovo zaposlitev ali delovne pogoje in posvetovanje zaposlenih z vodstvom o napredku poslovanja.

Direktiva o ustanovitvi sveta delavcev je bila zadnjič prenovljena leta 2008, deset let kasneje pa je Komisija v svojih evalvacijskih poročilih ugotovila, da so bili evropski sveti delavcev ključni faktor za izboljšanje dostopa in obsega informacij, ki so na voljo zaposlenim v transnacionalnih podjetjih ob sočasnem varovanju zaposlitev med procesi prestrukturiranja. A vendar to poročilo ob pozitivnih učinkih prepoznava tudi nekaj vrzeli v zagotavljanju pravic delavcev, ki v primeru razdrobljenosti ustvarjajo neenak položaj zaposlenih v istem podjetju v različnih državah članicah. Poročilo ugotavlja tudi pomanjkljivo izvrševanje direktive v nekaterih članicah.

Zato smo na odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, katerega polnopravna članica sem, pripravili zakonodajno poročilo, ki smo ga z veliko večino sprejeli na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Sprejeto besedilo poziva Komisijo k izvedbi revizije Direktive o ustanovitvi ESD, ki bo vključevala razjasnjene cilje, opredelitve in postopke ter okrepila pravico predstavnikov delavcev do informacij in posvetovanja. Treba je poskrbeti, da bodo ESD v prihodnje okrepljeni za povečanje njihove zmožnosti uveljavljanja pravic zaposlenih, hkrati pa moramo povečati ozaveščanje in prepoznavnost ESD, in sicer tako, da mobiliziramo podjetja, ki ustrezajo kriterijem za vzpostavljanje ESD k njihovi ustanovitvi, predvsem pa moramo predstavnikom zaposlenih in vodstvom podjetij z vključevanjem socialnih partnerjev iz različnih sektorjev in nacionalnih institucij, zadolženih za področje trga dela, jasno pokazati dodano vrednost ESD.

Besedilo dodatno naslavlja pomen pravočasnega in učinkovitega posvetovanja o zadevah nadnacionalnega značaja, predvsem tistih, ki vplivajo na delovna mesta in delovne pogoje, kar je pomemben faktor pri ohranjanju zadovoljstva delavcev v luči zelenega in digitalnega prehoda, ko številna podjetja po Evropi iščejo in uveljavljajo prenovljene načine dela. Ob tem pa smo sprejeli tudi določbo, da morajo vodstva podjetij pri sprejemanju pomembnih odločitev upoštevati mnenja ESD.

Evalvacijska poročila Komisije so v nekaterih primerih ugotovila kršenje določb Direktive (kršenje uveljavljanja pravic delavcev), zaradi česar smo v sprejetem besedilu dodali uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni. ESD bodo tako imeli pravico, da v primeru kršitve določb direktive začasno odložijo – ali celo zavrnejo – odločitev vodstva podjetja.

V besedilo smo namensko vključili tudi predpostavko, ki veleva, da morajo države članice prekiniti vse sporazume, sklenjene pred sprejetjem Direktive, saj želimo doseči, da za vse sporazume o ESD veljajo enake pravice in obveznosti, da zagotovimo enako obravnavo delavcev ter dostop do uporabe visokih standardov pravne varnosti znotraj Unije prek vzpostavljenih regulativnih pogojev za delovanje ESD, kot jih določa Direktiva.

Zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva smo zagotovili prek vzpostavitve dostopa ESD do sodišč ali pristojnih nacionalnih organov za trg dela. Države članice bodo pri tem morale zagotoviti olajšanje upravnih in sodih postopkov, zadolžene pa so tudi za vzpostavitev posebnih pogajalskih teles ter za opredelitev pravnega statusa ESD. Ob zagotavljanju pravic do ustreznih sodnih postopkov pa sprejeto zakonodajno poročilo določa, da breme sodnih stroškov, stroške pravnega zastopanja ter stroške dnevnic in potne stroške predstavnika delavcev krije glavno poslovodstvo podjetja. Kazni, ki jih podjetja prejmejo ob primeru ugotovljenih kršitev, so odvisne od posamezne države članice ter narave, resnosti in trajanja kršitve. Ob hujših kršitvah je poleg denarne kazni podjetje izključeno še iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni.

Poudariti moram, da je Direktiva o ustanovitvi svetov delavcev edina, ki na nadnacionalni ravni znotraj EU naslavlja pravice delavcev v transnacionalnih podjetjih prek vzpostavljenega pravnega okvira za spodbujanje organizacije nadnacionalnega obveščanja in svetovanja znotraj podjetij. Zato je ključno, da bo prenovljena direktiva, kot jo s sprejetim zakonodajnim poročilom zahtevamo, še vedno zagotavljala pravni okvir na ravni EU, ki bo spodbujal nadnacionalno obveščanje in svetovanje znotraj transnacionalnih podjetij, hkrati pa bo tako ESD in zaposlenim zagotavljala ustrezno pravno varstvo z uveljavljenimi ustreznimi kaznimi v primeru kršitve pri uporabi Direktive. Sprejeto besedilo je resnično korak bližje k zagotavljanju pravic delavcev.