Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. aprila 2025, sodelovala na razpravi o socialni Evropi, s poudarkom na zagotavljanju cenovno dostopnejšega življenja ter zaščiti delovnih mest, plač in zdravja za vse.

Uvodoma je Joveva izpostavila problem neenakosti socialne varnosti med državljankami in državljani Evropske unije ter očitne razlike med posameznimi državami članicami. Opozorila je, da bi morala biti socialna varnost enako zagotovljena vsem državljankam in državljanom EU:

“Kaj imata skupnega prebivalec ene nordijske države članice in prebivalka, recimo, ene mediteranske? Oba sta državljana Evropske unije. In obema bi morala biti zagotovljena enaka socialna varnost. Pa ni. Na tem področju namreč Unija nima dovolj pristojnosti. ‘Oguljen’ stavek, a žal resničen. Dokler… na nekaterih drugih področjih ni.”

Nadalje je namreč pojasnila, da se pomanjkanje pristojnosti pogosto uporablja tudi kot izgovor, medtem ko se na drugih področjih ovire (bolj ali manj) uspešno premagujejo, ko to ustreza nekaterim interesom: “Pristojnosti namreč danes postavljamo v ospredje le, ko to nekaterim ustreza. Prav tako rahljamo pravila, ko to nekaterim ustreza.”

Kot primer je navedla nedavno predstavljeno Strategijo za pripravljenost Unije, kjer je bila, kljub jasni izključitvi financiranja vojske v temeljni pogodbi, najdena možnost obvoda z omogočanjem zadolževanja držav članic. “Torej se da. Takšno fleksibilnost in takšno voljo potrebujemo tudi pri socialni Evropi,” je poudarila Joveva.

Poslanka je nato pozvala k vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotovili večjo socialno pravičnost in enakost med državami članicami oziroma državljankami in državljani Unije. Med ključnimi prioritetami je navedla skupna naročila zdravil za boljšo dostopnost, zagotavljanje kakovostnih delovnih mest z dostojnim plačilom ter dosledno implementacijo Evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi več finančnih sredstev.

Ob koncu nagovora se je obrnila neposredno tudi na Evropsko komisijo, z evropsko komisarko za socialne pravice Roxano Minzatu na čelu, z jasno zahtevo po polni socialni enakopravnosti v Evropski uniji:

“Res upam, /…/, da boste stremeli k temu. In tudi kaj storili. Ne, ker bi ustrezalo nekaterim, ampak ker mora ustrezati vsem … to, da med dvema človekoma, ki prihajata iz različnih delov Evrope, ne bo več te ogromne vrzeli. Take, ki ni povezana s fizično razdaljo.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 12. februarja 2025, sodelovala na razpravi o počastitvi spomina na Jana Kuciaka in Martino Kušnirovo: spodbujanje svobode medijev, krepitev pravne države in zaščita novinarjev po vsej EU. ”Tudi danes se bom poklonila, tokrat Janu Kuciaku in Martini Kušnirovi,” je ob tem dejala.

Od umora omenjenega preiskovalnega novinarja in njegove zaročenke na Slovaškem namreč mineva sedem let. Poslanka Joveva se je v svojem govoru v današnji razpravi poklonila preminulima:

”Tudi danes se bom poklonila, tokrat Janu Kuciaku in Martini Kušnirovi, ker si to absolutno zaslužita. Pred sedmimi leti sta plačala najvišjo ceno, ceno življenja, zaradi izključno ene stvari: razkrivanja korupcije s preiskovalnem novinarstvom. Žal nista edina. Deluješ v javnem interesu, umreš zaradi ozkih osebnih interesov koruptivno in moralno sprevrženih ljudi.“

Po umorih so na Slovaškem odjeknili splošni protesti, po katerih je padla vlada takratnega predsednika vlade Roberta Fica, ki pa je zdaj spet “na oblasti, zaznamovani z brutalnim rušenjem neodvisnih medijev, tožilstva in civilne družbe”. “Natanko tistega dela sistemov, ki korupcijo razkrivajo,” je dodala Joveva.

Ob tem se je navezala na nedaven ukrep Trumpove administracije, ki je z ukinitvijo programa USAID do nadaljnjega za leto 2025 zamrznila tudi 268 milijonov dolarjev vredno pomoč za neodvisno novinarstvo ter prost pretok informacij po svetu, ki je dolga leta finančno podpiral vedno bolj redke od oblasti neodvisne medije, kot so Meduza ali Moskow Times v Rusiji, vsaj šest beloruskih medijev (vsi delujejo v izgnanstvu) in mnogo drugih v preostalih državah znotraj orbite bivše Sovjetske zveze, pa tudi širše po svetu.

“Tistim, ki se v ideološkem zanosu nad tem navdušujete, naj povem, da bo to katastrofalno za dostop do informacij v avtokratskih režimih/…/, informacijski vakum bodo zapolnili razni portali Voice of Europe, sanje o demokratični prihodnosti pa bodo umrle”.

V zaključku nagovora je poslanka pozvala, naj bo obletnica umorov “opomin, za kakšne vrednote naj se EU zavzema, naj dosledno izvaja sprejeto zakonodajo na področju svobode medijev in naj zapolni vrzel ZDA pri spodbujanju neodvisnega novinarstva po svetu, ki se bori proti koruptivnim oblastem”.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o politični krizi v Srbiji. ”Mladi so gonilna sila sprememb. In v Srbiji niso več sami. Štafeto so od njih prevzeli mlajši in starejši, vsi združeni v želji po celoviti spremembi sistema, do temeljev prepojenega s korupcijo in klientelizmom,” je ob tem poudarila.

”Ljudje v Srbiji – s študentkami in študenti na čelu – so, morda celo prvič doslej, sedanjo oblast Aleksandra Vučića postavili pred velik izziv. Ta jih namreč tokrat ne more diskreditirati in razdeliti po sicer ustaljenem vzorcu. Tisto, kar študente in civilno družbo zdaj najbolj povezuje, je globoko nezadovoljstvo nad stanjem v družbi, vseprisotna korupcija in občutek, če ne celo zavedanje, da Srbija ni pravna država, temveč sistem, v katerem je vse podrejeno klientelizmu enega človeka in njegove klike.

Nedavne poteze Vučića kažejo, da te proteste dojema kot resno grožnjo. V nasprotnem primeru ne bi čutil potrebe po njihovi nevtralizaciji z mobilizacijo lastnih privržencev. Enako lahko razumemo tudi njegove napovedi o brezkompromisnem boju proti korupciji, vendar jih težko jemljemo kot kredibilne. Vučić je na oblasti (čeprav v različnih vlogah) že več kot desetletje in če bi želel obračunati s sistemsko korupcijo, je imel za to več kot dovolj priložnosti. Namesto tega so se v tem obdobju institucije le še dodatno oslabile, medtem ko o transparentnosti težko govorimo, če se infrastrukturni projekti sprejemajo brez javnih razpisov, klientelizem pa se je zažrl v vse pore družbe.

Zato današnja razprava v Evropskem parlamentu ni zgolj priložnost za izražanje solidarnosti z mladino Srbije, temveč tudi za jasno sporočilo, da lahko Srbija napreduje proti EU samo ob resničnih demokratičnih reformah. Evropske vrednote temeljijo na pravni državi, svobodnih in poštenih volitvah ter odgovornosti oblasti do državljank in državljanov. In prav ti protesti kažejo, da srbska družba te vrednote ne le razume, temveč se je zanje pripravljena aktivno boriti.

Želim pa ob tem izraziti globoko razočaranje nad politiko EU in držav članic, ki so očitno zaradi (geopolitičnih) interesov po “stabilnosti Srbije” pozabile na to, o čemer velikokrat rade pridigajo. Tovrstni cinizem škodi tako EU kot državam, ki so v procesu pridruževanja EU. Sama se že vseskozi pridružujem klicem po zaščiti in vezavi EU sredstev na stanje vladavine prava, torej vsaj tistih sredstev, ki jih za pomoč državam (kandidatkam) namenja EU. To bi lahko recimo storili s pogojevanjem sredstev z razširitvijo pristojnosti evropskega tožilstva (EPPO) tudi na države kandidatke in z razširitvijo regulacije o pogojenosti sredstev z vladavino prava.

Da ne bo nesporazuma: trdno verjamem, da morajo državljanke in državljani Srbije sami organizirati delovanje svoje države, toda EU bi bila lahko vsaj deklarativno in z omejenimi ukrepi, seveda znotraj svojih pristojnosti, bolj pozitiven element pri prizadevanjih k povrnitvi pravne države v Srbiji. Vsem, ki odkrito podpirajo Vučićev režim, pa sporočam, da ne gre le za (vsaj) moralno napačno presojo, pač pa dejstvo, da to v praksi koristi zgolj tistim silam v EU, ki bi po zgledu Vučićevega režima tudi same ugrabile svoje države za parcialne interese, ob tem pa zrušile sisteme, nujne za delovanje demokratične družbe. Hkrati ne pozabimo dejstva, da je Vučićeva stranka v evropskem prostoru del Evropske ljudske stranke, torej EPP, ki ji pripadata obe opozicijski stranki iz Slovenije.”

Poslanka Joveva je imela v zaključku svojega plenarnega nagovora na to temo tudi posebno sporočilo za ljudi na ulicah Srbije: “Naj gospod Vučić napiše napovedani učbenik o boju proti – kot je sam rekel – barvnim revolucijam. Vi medtem pišete učbenik o zmagi. Dobro zmeraj premaga zlo. Zato ne odnehajte.”

Foto: EP – Brigitte HASE

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 21. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna smernica,” je bila glede pomena prve zakonodaje na tem področju jasna Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna,” je glede prve sprejete zakonodaje na tem področju na svetu bila jasna Joveva.

Uvodoma je izrazila presenečenje in hkrati zaskrbljenost nad tem, da je Evropski parlament sploh prisiljen razpravljati o izvrševanju zakonov, ki jih je sprejel z veliko večino:

”Akt o digitalnih storitvah (DSA) ni zgolj neobvezna smernica, temveč nosi polno težo demokratične legitimnosti. Zakon je bil skrbno oblikovan na način, da je uravnotežil interese vseh, in je dobil široko podporo tako v Parlamentu kot v Svetu EU.”

Ob tem je opozorila na nevarnost prepuščanja izvajanja evropske zakonodaje volji tehnoloških korporacij: ”Kje je naša suverenost, če dovolimo, da o skladnosti z zakonodajo odločajo tuji velikani glede na svoje interese,” je vprašala navzoče.

V nadaljevanju je odločno zavrnila napačne interpretacije, da DSA omejuje svobodo govora, saj je njegova naloga ravno nasprotna: ”DSA ne nasprotuje svobodi govora, temveč jo ščiti. Tako kot drugi zakoni EU tudi ta zagotavlja, da svoboda govora uspeva znotraj meja zakonitosti.” Ob tem je izpostavila nezakonita dejanja, ki jih zavrača vsa družba, kot so otroška pornografija, teroristične vsebine, kršitve avtorskih pravic in sovražni govor, ki poziva k nasilju. ”Upam, da se vsi lahko strinjamo, da je to upravičeno nezakonito. Meje so določene z razlogom.”

V zaključku je odgovorila tudi tistim, ki širijo dezinformacije o domnevni cenzuri Evropske unije, in opozorila na nevarnost političnih manipulacij: ”Še vedno boste lahko (zakonito) lagali in širili dezinformacije, vendar se zavedajte, da je današnja laž za politično korist lahko jutrišnja tragedija.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 26. novembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in o nalogih za aretacijo, ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). ”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to,” je o dvojnih merilih izrazila razočaranje poslanka.

Poslanka je v uvodu izrazila razočaranje nad neskladjem med vrednotami, ki jih Evropska unija deklarativno zagovarja, in njenim delovanjem v praksi:

”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to?”

S tem je opozorila na neodzivnost in molčečnost Unije ob hudih kršitvah mednarodnega prava in zločinih proti človeštvu, ki se dogajajo v Gazi.

Še posebej je izpostavila, da so izraelske sile izvedle smrtonosne napade na osebje in objekte Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), nato pa delovanje te agencije še dodatno omejile.

Kot je poudarila, Evropska unija s svojo neodzivnostjo in nezmožnostjo obsodbe teh dejanj dejansko legitimira takšna ravnanja. ”Molk in neuspeh Unije, ko gre za obsodbo izraelskih dejanj, pomenita, da jih de facto podpiramo,” je dodala.

V nadaljevanju je izrazila veliko razočaranje nad neenotnim odzivom Evropske unije na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo naloge za aretacijo visokih predstavnikov izraelskih oblasti in Hamasa:

”Kot Unija se radi predstavljamo kot zagovorniki vladavine prava, a ponovno so prevladala globoko zakoreninjena dvojna merila. To je sramotno,” je bila ogorčena poslanka.

Ob koncu je poslanka svoje kolegice in kolege v poslanskih klopeh pozvala k doslednosti pri spoštovanju vrednot Evropske unije in k odločnejšemu ukrepanju.

”Za vse, ki še vedno izbirate, od primera do primera, kdaj boste zagovarjali naše vrednote, je odločitev preprosta. Bodite boljši, kolegice in kolegi. Bodite tiho, ko otroci spijo. Ne pa takrat, ko jih ubijajo,” je zaključila Joveva.