Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 10. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma opozorila na pogosto dojemanje zdravja kot nečesa samoumevnega, še posebej na področju duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo. Ga celo ignoriramo,” je izpostavila, poudarivši, da gre za napako tako politikov kot celotne družbe.

V nadaljevanju je naslovila ključne izzive na področju duševnega zdravja v Evropski uniji, pri čemer je posebej izpostavila pomanjkanje sistematičnega ozaveščanja in izobraževanja o duševnem zdravju ter omejeno dostopnost do zdravstvenih storitev na tem področju.

“Še vedno naši javni zdravstveni sistemi ne zagotavljajo vsem dostopnih zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja,” je opozorila in dodala, da tudi finančna sredstva za te dejavnosti še vedno niso ustrezno zagotovljena.

Poslanka je bila posebej kritična nad vztrajno stigmatizacijo duševnih težav in nad vedno višjim številom samomorov, zlasti med mladimi.

Ob koncu svojega govora je izrazila upanje, da današnja razprava ne bo zgolj simbolična obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja, temveč da bo vodila v oblikovanje celostne evropske strategije, ki bo naslovila vse izzive na tem področju.

“Okej je, če nisi okej. Ni pa okej, če se boriš v tišini … ker ne dobiš potrebne pomoči,” je zaključila s pozivom k večji podpori in dostopnosti pomoči za vse, ki se soočajo z duševnimi stiskami.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 19. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o sušah in ekstremnih vremenskih pojavih kot grožnji lokalnim skupnostim in kmetijstvu v Evropski uniji v času podnebnih sprememb. “Vsa Evropa, ves svet prazaprav, se sooča z grozovitimi posledicami podnebnih sprememb. In zavedati se moramo, da bo vsako leto samo slabše. Žal,” je ob tem poudarila. 

Poslanka je uvodoma izpostavila vse bolj uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo številne evropske države. Nedavne naravne nesreče, kot so poplave v srednji Evropi, požari na Portugalskem in v Grčiji ter suša v južni Italiji in Španiji, po njenih besedah jasno kažejo, da je nujno ukrepati hitreje in bolj odločno.

Kot je poslanka v nagovoru izpostavila, tudi pomembni koraki, ki jih je Evropski parlament storil v prejšnjem mandatu, še vedno niso zadostni za preprečitev prihodnjih katastrof.

V nadaljevanju je dejala, da je solidarnost temelj Evropske unije, kar se je večkrat izkazalo prav ob naravnih nesrečah, vendar je hkrati dodala, da so odzivi na njihove posledice pogosto prepočasni.

”Težje je nastalo škodo popraviti kot pa se na naravne nesreče pripraviti, da te niso tako uničujoče,” je dejala in ocenila, da je ključ v preventivnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo posledice tovrstnih nesreč.

Ob tem je še kritizirala poskuse zmanjševanja pomena evropskega zelenega dogovora (Green Deal).

”Podnebne spremembe so resnica. Naravne katastrofe kot posledica so resnica. In ni rešitev v tem, da zvodenimo famozni Green Deal, kot trdijo nekateri. Rešitev je v tem, da povečamo namenska sredstva EU in investiramo v to, da države prilagodijo infrastrukturo ter s tem zmanjšajo ogroženost in posledice na lokalni ravni – za tiste, ki jih te nesreče seveda najbolj prizadenejo,” je zaključila.

EP/Foto: Allain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o vojni v Gazi in razmerah na Bližnjem vzhodu. ”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del,” je bila glede sprenevedanja nekaterih evropskih poslank in poslancev v povezavi s poboji v Gazi ogorčena Joveva.

Uvodoma je poslanka pokazala prvih štirinajst strani sicer 649-stranskega seznama, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Na prvih štirinajstih straneh so namreč navedeni podatki mrtvih, umorjenih dojenčkov.

”Do tistih otrok, ki so dočakali vsaj svoj prvi rojstni dan, sploh prišla nisem. Kaj šele odraslih. /…/ In to so podatki samo do konca avgusta. In samo za tiste, ki so jih uspeli identificirati. In to je skupaj 34.344 mrtvih, od tega 11.355 otrok,” je bila o razsežnostih tragedije, genocida, jasna Joveva.

Po njenih besedah je resnična situacija še veliko hujša, saj predstavljeni podatki odražajo le del nevzdržnega stanja.

”V resnici je mrtvih še na tisoče več. In kje so tisti, ki še živijo, a trpijo zaradi hudih posledic? In tisti, ki umirajo zaradi kolapsa zdravstvenega sistema ali pomanjkanja hrane,” je še dejala ob poudarku, da predstavljeni podatki o umorjenih predstavljajo le del zgodbe o trpljenju, ki pogosto ostane prezrto v oboroženih konfliktih.

V nadaljevanju (se) je vprašala, ali Evropski parlament zares misli, da počne dovolj pri odzivu na to humanitarno katastrofo.

”Večina se vas še vedno dela, da dogajanje obžalujete, medtem ko hkrati trdite, da izraelska vlada pač ima to pravico,” je odločno dodala Joveva.

”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del. Čeprav bi v resnici moralo biti sram vse tiste, ki nočete videti genocida. Sram me je zaradi vas, ampak ne bom tiho. Vse dokler ne bomo prišli do točke, ko bom ob nagovoru v tej instituciji namesto seznama umrlih otrok s seboj lahko prinesla seznam sankcij zoper državo Izrael,” je zaključila poslanka.

EP/Foto: Michel CHRISTEN

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Irena Joveva (@ijoveva)

Evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je v sredo 17. januarja 2024 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o pravni državi in svobodi medijev v Grčiji. Uvodoma je poslanka spomnila, da Grčijo zgodovinsko gledano poznamo kot zibelko demokracije, ki pa je danes žal država “v popolnoma drugačni luči”.

Kot je izpostavila, je svoboda medijev v Grčiji pod močnim vplivom globoko zakoreninjenih sistemskih ovir, ki med drugim izvirajo iz pomanjkanja medijskega pluralizma in oligarhične lastniške strukture medijskih hiš, ki diktirajo uredniško politiko medijev, kar posledično vodi tudi v samocenzuro:

“Umor novinarja Giorgosa Karaivaza ostaja nerešen. Novinarji se soočajo s številnimi sodnimi postopki. Neutemeljenimi. Zato, da se jih utiša.”

Vse našteto po mnenju Joveve postavlja ovire za neodvisno in kritično poročanje. Za poslanko je zaskrbljujoče, da v obdobju, ko se na evropski ravni z aktom o svobodi medijev postavljajo standardi za reševanje tudi takšnih razmer, kot so v Grčiji, grška vlada recimo predlaga zakon, ki bi povišal zaporne kazni za novinarje.

“Zato ne smemo biti tiho. Spremljati moramo vpeljavo evropske zakonodaje s področja medijev v Grčiji. Moramo se boriti za to, da zibelka demokracije ne postane tudi njeno pokopališče,” je sklenila.

Resolucijo o stanju pravne države in svobode medijev v Grčiji bodo poslanke in poslanci potrjevali predvidoma na prvem februarskem plenarnem zasedanju.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj.

OZADJE

V zadnjih nekaj letih je opaziti izrazito poslabšanje stanja medijske svobode v Grčiji, kar je privedlo do padca te sredozemske države na najnižje mesto lestvice svobode tiska v Evropski uniji. Ta zaskrbljujoča situacija, ki sovpada s prihodom desnosredinske stranke Nova demokracija na oblast, je sprožila alarm tudi v Bruslju. Državo je v preteklih letih pretresel umor raziskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki je poročal o povezavi med grškim kriminalnim podzemljem in domnevno skorumpiranimi policijskimi uradniki.

Čeprav je bil uboj Karaivaza najbolj nazoren primer slabšanja varnosti novinarjev, so se razmere na področju medijske svobode slabšale tudi zaradi pomanjkanja pluralnosti medijev, političnega vmešavanja v neodvisnost medijev in koncentracije lastništva medijev v rokah premožnih oligarhov. Ta trend predstavlja resno grožnjo ne samo svobodi medijev v Grčiji, temveč zbuja zaskrbljenost tudi na evropski ravni.

 

 

Pisno vprašanje Evropski komisiji

11. 1. 2024

Po izteku šestdnevnega premirja je Izrael 1. decembra 2023 nadaljeval organizirano kampanjo kratenja mednarodnega humanitarnega prava predvsem na območju Gaze. Množični napadi na civiliste, neselektivno uničevanje civilne infrastrukture, prisilna razmestitev civilnega prebivalstva in neustrezno ravnanje z vojnimi ujetniki kažejo na utemeljen sum o vojnih zločinih in kratenje temeljnih človekovih pravic s strani izraelske vojske, zato želim vedeti:

1. Bo Komisija kot organ EU, pristojen za izvajanje pogodb, proučila veljavnost pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel (2. člen), ki pa se zdaj v Gazi odkrito kršijo?

2. Bo Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borell ob vse večjem stopnjevanu nasilja tudi na Zahodnem bregu predlagal uvedbo o prepovedi izdaje vizumov za vstop v Evropsko unijo prebivalcem nelegalnih izraelskih naselij? Ali namerava Visoki predstavnik predložiti Svetu Evropske unije zamrznitev premoženja izraelskih naseljencev in prepoved vsakršnega trgovanja med EU in nelegalnimi izraelskimi naselbinami?

3. Kakšne korake namerava Visoki predstavnik oziroma EU oblikovati v smeri nemudne prekinitve sovražnosti, vzpostavitve humanitarnih koridorjev, povratka k mirovnem procesu in priprave mirovnega načrta, ki bo vodil k ustanovitvi palestinske države in njenega mednarodnega priznanja s strani vseh držav članic Evropske unije?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

11. 1. 2024

V Gazi spremljamo vsakodnevno naraščanje smrtnih žrtev ob neprimerljivih prizorih množičnega uničenja, kakršnim do sedaj nismo bili priča. Civilisti, vključno z novinarji in njihovimi družinskimi člani, so tarče ugrabitev in umorov, pri čemer pa ni izvzeto niti bolnišnično osebje ali humanitarni delavci.

Po poročanju je število otrok, ki so bili ubiti v samo treh tednih v Gazi, preseglo število otrok, ki so bili ubiti v oboroženih spopadih po vsem svetu – in to v več kot 20 državah – v obdobju enega leta, v zadnjih treh letih.

Dejanja, ki jih Izrael izvaja, neposredno kršijo Ženevske konvencije in mednarodno humanitarno pravo od samega začetka vojne.

Kljub temu nekatera podjetja EU še vedno poslujejo z izraelskimi podjetji, ki delujejo na okupiranih palestinskih ozemljih. Naselbine so prav tako nezakonite po mednarodnem pravu, natančneje po četrti ženevski konvenciji.

Podjetja iz držav članic, ki trgujejo s protizakonitimi naselbinami, s tem legitimizirajo kršitve Ženevskih konvencij in mednarodnega prava, vključno z agresivnimi napadi na civiliste, otroke, novinarje, humanitarne delavce in osebje UNRWA.

1. Ali namerava EU podjetjem iz držav članic EU prepovedati trgovanje s podjetji, ki delujejo v teh naselbinah? Če ne, kakšni so razlogi za to odločitev in če da, kdaj naj bi bila ta prepoved uvedena? 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. decembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o o letu dni po aferah Maroko in Katargate – pregled ukrepov za povečanje preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah. Med drugim je poudarila, da se z medlimi ukrepi krepijo politične sile, katerih cilj je zgolj lastno okoriščanje. 

Uvodoma je Joveva opozorila, sta omenjeni aferi močno načeli kredibilnost Evropske unije, ljudje pa so upravičeno izgubili zaupanje.

”Pravzaprav se tudi sama sprašujem, koliko korupcije je še nerazkrite. Koliko je še vplivovbnezakonitega lobiranja ali parcialnih interesov poslank oziroma poslancev? Kako lahko mnogi v tej hiši še vedno prejemajo visoke zneske za sedenje v raznih nadzornih odborih podjetij?”

Žal se v tem enem letu ni veliko spremenilo, je dodala poslanka. Etični organ, ki je tako in tako brezzobi tiger, še vedno ne deluje.

”Transparentnost je nujna, a ni dovolj. Potrebujemo resen organ s pooblastili raziskati vse konflikte interesov, kaznovati vse nezakonitosti.”

V nadaljevanju je Joveva poudarila, da so ti osnovni standardi navsezadnje nujni pogoj za demokracijo. Sicer je videti, kot da so vsi v politiki isti:

”Nismo, ampak z medlimi ukrepi se krepijo politične sile, katerih cilj je zgolj lastno okoriščanje. Primer Katargate bo ostal madež Evropske unije. Prevzemimo odgovornost. Z odločnimi ukrepi ubijmo korupcijo in spravimo koruptivne političarke in politike tja, kamor spadajo. Za zapahe.”

Celoten nagovor si lahko pogledate tukaj.

OZADJE

Afera Katargate je korupcijski škandal, povezan z domnevami, da so vlade Katarja, Maroka in Mavretanije prek evropskih uradnikov in lobistov skušale vplivati na sprejemanje odločitev v Evropskem parlamentu v svojo korist. O aferi se je prvič poročalo decembra lani, ko so organi pregona v Belgiji, Italiji in Grčiji skupno zasegli 1.6 milijona dolarjev v gotovini. Pod obtožbami korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja je bilo aretiranih osem oseb. Med osmimi aretiranimi je v središču afere, kjer se obtoženim očita trgovanje s političnim vplivom, tudi Eva Kailli, zdaj nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta.

Takoj po aretacijah so v Evropski uniji sledile številne ostre obsodbe, pri čemer se je Evropski parlament kot zakonodajni organ Unije zavezal k uvedbi potrebnih reform v boju proti korupciji. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je januarja letos predstavila načrt v 14 točkah o reformi okvira etike in preglednosti Evropskega parlamenta. Parlament je septembra sprejel več sprememb, namenjenih krepitvi integritete, neodvisnosti in odgovornosti. Sprejete reforme so okrepile pravila glede preglednosti izjav poslank in poslancev o zasebnih interesih, vsebujejo strožje kazni za kršitve kodeksa ravnanja, predvidevajo jasnejše predpise za preprečevanje navzkrižja interesov in vključujejo obvezne izjave o razkritju srečanj s predstavniki interesnih skupin. Novi kodeks ravnanja poslancev Evropskega parlamenta je začel veljati meseca novembra.

Foto: EP – PHILIPPE BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. decembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o strategiji Evropske unije za pomoč mladim, ki se spoprijemajo s stanovanjsko krizo in krizo zaradi življenjskih stroškov. Koliko tu prisotnih se vas je kdaj pošalilo na račun mladih, denimo 30-letnikov in letnic, ki še vedno živijo pri starših? Ali pa slišalo tiste “vice” o hotelu mama, je uvodoma navzoče kolegice in kolege vprašala Joveva.

”Najbrž marsikdo. Meni so takšne opazke žalostne. Okoliščine, s katerimi se danes soočajo mlade generacije, so lahko smešne samo v satiri, kar pa resnične okoliščine niso.”

Kot je izpostavila poslanka, se namreč mladi nahajajo v nehvaležnem gospodarskem okolju, ki se odraža v pomanjkanju cenovno dostopnih nepremičnin, rekordno visoki stopnji inflacije in visokih obrestnih merah kreditov na eni strani ter v premalo kakovostnih, stabilnih in ustrezno plačanih delovnih mest na drugi strani. Vse navedeno po njenih besedah mlade postavlja v še bolj nezavidljiv položaj, kar ”ne ogroža le njihove osamosvojitve, ampak tudi njihovo duševno zdravje”.

”Pobude za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na ravni Evropske unije obstajajo in stremijo k mladim prijazni ureditvi trga delovne sile, nimamo pa pobud za ugodna stanovanja.”

Poslanka je nadaljevala s predlogi ukrepov, ki bi jih Evropska unija lahko uvedla na tem področju: spodbujanje gradnje novih stanovanj, uvajanje subvencij za mlade pri nakupu stanovanj, omogočanje ugodnih kreditnih pogojev…

Nagovor je zaključila s pozivom, naj bodo ukrepi za izboljšanje položaja mladih, izpeljani prek strategij, tudi uresničeni.

Celoten nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Mladi so zaradi stanovanjske krize močno prizadeti, kar jim otežuje nemoten začetek samostojnega in odraslega življenja. Čeprav se razmere po Evropski uniji razlikujejo, pa se je splošno stanje zaradi pandemije na tem področju še poslabšalo. Mladim je zaradi pomanjkanja razpoložljive infrastrukture težko najti stanovanje brez visokih pologov ali pomoči staršev. Zaradi navedenih razmer se je za mlade uveljavil tudi izraz ”bumerang generacija”. Po podatkih Euroactiva kar 80 odstotkov mladih v Evropi, starih med 18 in 24 let, še vedno živi doma s starši na način, da se redno selijo in odseljujejo, brez dejanske perspektive, da bi se za stalno nastanili.

Evropski parlament je januarja 2021 sprejel resolucijo o dostojnih in cenovno dostopnih stanovanjih za vse v Evropi. Parlament je Komisijo in države članice pozval, naj stanovanjsko področje postane eden od temeljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic in naj izboljšajo svoje ukrepe za vključitev vseh ravni oblasti v celovito in sistematično izvajanje pravice do dostojnega stanovanja za vse. Pozdravil je vključitev dostopnosti do cenovno dostopnih stanovanj v evropski semester. Parlament je poudaril, da vrzel v naložbah v cenovno dostopna stanovanja znaša 57 milijard EUR na leto, zato je pozval Komisijo in države članice, naj v EU še povečajo naložbe v socialna, javna, energetsko učinkovita, primerna in cenovno ugodna stanovanja.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 3. aprila 2023, obiskala Velenje, kjer se je srečala z velenjskimi dijakinjami in dijaki ter s predstavniki civilne družbe. Obisk jo je navdal z obilico optimizma za prihodnost regije in prepričana je, da bodo pri tem ključni prav mladi v Velenju z okolico.

Obisk je poslanka začela na Šolskem centru Velenje, kjer je za topel sprejem poskrbela Glasbena šola Velenje z videoposnetkom glasbene točke z evropsko himno – Odo radosti. V sproščenem pogovoru z mladimi je poslanka spregovorila o svojem vstopu v politiko, beseda je tekla tudi o njenem osebnem življenju.

Foto: Staš Zupanc

Foto: Staš Zupanc

“Od nekdaj sem si želela biti mama. Čeprav je marsikdaj naporno, ne rečem, toda poleg evropskega poslanstva me tudi družinsko izredno izpopolnjuje in daje še več zagona za moje delo, za prihodnost moje hčerke, za prihodnost vseh nas.”

Govorili so tudi o poslankinem dinamičnem urniku, njenem delu in prioritetah. Predstavila je svoje delovanje v odborih. Dijakinje in dijake je zanimalo tudi to, kakšne prednosti ima Slovenija od članstva v Evropski uniji, za kar je poslanka dejala, da je prednosti ogromno – tudi za mlade s štipendiranjem, izmenjavami in mednarodnim udejstvovanjem. Pri prednostih, ki bi jih Unija morala imeti, pa je bila poslanka jasna:

“Evropska unija mora delovati čim enotneje in ostati odporna na raznorazne krize. Želim si, da bi naredili več za zeleni prehod in s tem za ohranjanje okolja ter tudi za svobodo medijev in tako za obrambo naših demokracij.”

Foto: Staš Zupanc

Foto: Staš Zupanc

Šolski center Velenje se aktivno udejstvuje tudi v okviru projekta EPAS (Šola ambasadorka Evropskega parlamenta), kjer so se osredotočili na boj proti podnebnim spremembam. Joveva je pohvalila njihovo zavzetost. Poslanka je predstavila tudi vsebinske odločitve Evropskega parlamenta na tem področju, med drugim sistem za trgovanje z emisijami za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida ter uredbo za strožje standarde glede izpustov ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije.

Prisotni so predstavili svoje aktivnosti na področju prostovoljstva in preverili, kako je s prostovoljstvom poskrbljeno na ravni Unije. Ob tem je Joveva izpostavila program Evropska solidarnostna enota, za katerega je bila poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe, kjer se je zavzela za več finančnih sredstev in večjo vključenost vseh mladih.

“Vaše prostovoljstvo me navdaja z optimizmom in upam, da to ohranite tudi v prihodnje. Izkoristite vse možnosti, ki vam jih ponuja Evropska unija – vse od izmenjav programa Erasmus pa do prostovoljstva v okviru Evropske solidarnostne enote. Gre za tako formalno kot neformalno izobraževanje, pomoč sočloveku pa vas lahko le še dodatno kaj nauči.”

Foto: Staš Zupanc

Foto: Staš Zupanc

Vprašanje je naneslo tudi na poslankin boj za obstoj slovenskega jezika v digitalnem svetu, kjer je s pismi direktorjem podjetij Apple, Netflix, Disney in Amazon Prime pozvala k zagotavljanju slovenščine pri njihovih izdelkih ter storitvah na slovenskem trgu, torej trgu EU. Pojasnila je, da bodo podjetja slej ko prej morala slovenščino obravnavati enakopravno, tudi zaradi zakonodajnih premikov v Sloveniji.

“Podjetjem sem jasno povedala, da bom bdela nad njihovimi nadaljnjimi aktivnostmi in vztrajala pri upoštevanju enakopravnosti slovenskega jezika.”

Ob koncu je dijakinje in dijake zanimalo še reševanje vojne v Ukrajini, kjer se je poslanka zavzela za diplomatsko rešitev, hkrati pa poudarila, da Evropski parlament že od vsega začetka agresije stoji na strani Ukrajine. Navezala se je na sprejete sankcije in to, da so v Parlamentu že pred vojno obsodili zaostrovanje napetosti, nadalje pa so tudi z zakonodajnimi resolucijami omogočili, da se je begunkam in beguncem iz Ukrajine olajšal prihod in življenje v Uniji.

Srečanje s predstavniki upokojencev in gluhih ter naglušnih iz Velenja in okolice.

Sledil je sestanek s predstavniki Šolskega centra Velenje in Mladinskega centra Velenje, kjer so predstavili svoje aktivnosti in izzive. Na šolskem centru so jo popeljali tudi v trgovinico rabljenih oblačil, ki jo soustvarjajo skupaj s srednješolkami in srednješolci.

V popoldanskem delu obiska se je poslanka srečala še s predstavniki Društva upokojencev Velenje in Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, ki so ji predstavili svoje delovanje v lokalni skupnosti, pa tudi prepreke, s katerimi se soočajo. Pred odhodom je poslanka obiskala še Knjižnico Velenje in se spoznala z njihovim sodobnim delovanjem, ob čemer je dejala, da bi si sama tudi predstavljala živeti v knjižnici. Poslanka je vsa omenjena srečanja povzela z besedami:

“Velenje je mesto, ki živi, lokalna skupnost pa mestu resnično daje utrip za še več sodelovanja in solidarnosti med ljudmi. Iskreni pogovori s tako dobrohotnimi ljudmi s polno zanosa me navdajajo z upanjem, da to regijo čaka resnično svetla, zelena prihodnost.”

Obisk velenjske knjižnice je poslanko navdušil.

Obisk velenjske knjižnice je poslanko navdušil.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 28. marca 2023, na odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu sodelovala na prvi izmenjavi mnenj o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki bo vzpostavil skupen okvir za medijske storitve na notranjem trgu Unije. “Medijske zakonodaje se ni treba bati nikomur … razen tistih, ki bi želeli, da se medijsko svobodo omejuje in zlorablja,” je bila med drugim jasna poslanka.

Joveva je uvodoma izpostavila, da je medijska svoboda izjemnega pomena za našo demokracijo in prav to področje se je prepogosto izpuščalo iz orodij Unije za pravno državo.

“Zdaj nam je lahko jasno, da je obstoječo svobodo lažje braniti kot že porušeno obnoviti.”

Joveva je omenjeno podkrepila z dejstvom, da kar se zgodi v eni državi članici, vpliva tudi na druge in na koncu na vso Unijo, vključno z enotnim trgom. Pripomnila je, da uredba predlaga nekatera skupna osnovna načela, za katere meni, da bi morala biti potrjena v popolnosti z namenom neposredne uporabe po vsej Uniji, kot so pravice prejemnikov in ponudnikov medijskih storitev. Omenjeni akt mora v svoji biti predvsem zagotoviti pravna sredstva novinarkam in novinarjem, državljankam in državljanom ter ponudnikom medijskih storitev za zaščito različnih pravic, je dodala.

“Najpomembnejše, kar želim poudariti, je to, da se te medijske zakonodaje na evropski ravni ne sme bati nihče – z izjemo tistih, ki si želijo omejevati medijsko svobodo ali zlorabljati medije za svoje oziroma parcialne interese.”

Uredba po poslankinem mnenju uvaja mehak, toda spodbuden potisk h komuniciranju med nacionalnimi regulatorji za več sodelovanja znotraj EU, s tem pa tudi za več dostopa javnosti do ključnih informacij in ustvarjanja varovalk v Uniji – ki jih sicer v idealnem svetu ne bi potrebovali, a je realnost pač drugačna. Akt predvideva oblikovanje Evropskega odbora za medijske storitve, za katerega je Joveva prepričana, da bi moral poleg dejanske neodvisnosti imeti tudi možnost po lastni presoji podajati mnenja o različnih tematikah.

“Transparentnost je eden izmed ključnih delov akta, saj se dotika lastništva, državnega financiranja in oglaševanja, ki bi ga sama razširila tudi na vse državne akterje, vključno s podjetji v državni lasti. Dejstvo je, da izredno velike koncentracije na tržiščih Unije že obstajajo, te pa lahko imajo pomembno politično konotacijo, zato je treba vsako morebitno združitev ali prevzem medijev skrbno in javno proučiti, hkrati pa zagotoviti medijskemu ponudniku zadostno stopnjo uredniške neodvisnosti, ne glede na lastništvo.”

Omenjeni odbor bi sicer Joveva tudi strokovno podkovala z vključitvijo širšega kroga sodelujočih, kot so novinarska združenja, predstavniki medijev in strokovnjaki za medije. Kot je opozorila, je namreč to ključno za delovanje odbora, saj nekateri nacionalni regulatorji nimajo strokovne podpore, nekateri izmed njih pa imajo celo politično izbran kader.

Dotaknila se je tudi 17. člena, ki je dvignil nekoliko prahu glede iskanja ravnovesja, a sama vidi rešitev v postopkih imenovanja, kjer bi bilo nedvoumno, kdo si zasluži določene privilegije, hkrati pa bi s tem zagotovili tudi večjo preglednost. Joveva je priznala, da je bila najprej skeptična glede medijskih izjem, a je zdaj mnenja, da si profesionalni in ugledni mediji zaslužijo posebno mesto v povezavi s spletnimi platformami, saj imajo te vse večji vpliv na naša življenja in dojemanje sveta.

“Izpostaviti želim, da je odgovornost vseh nas in vseh držav članic, da zaščitimo temeljne vrednote naših demokracij, pri čemer je medijska svoboda v samem vrhu teh vrednot.”

Svoj nagovor je poslanka zaključila z optimizmom, da bodo vse nadaljnje razprave o aktu plodne ter da bo sodelovanje med poročevalkami in poročevalci akta učinkovito.