Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 8. marca 2024, udeležila dogodka Studio Evropa: Za pravične evropske volitve za ženske, kjer je s sodelujočimi spregovorila o aktualnih problemih in možnih rešitvah, ki spodbujajo enakost spolov v Evropski uniji. Joveva je podala odgovore o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo ženske v svojih kampanjah, in kakšne ukrepe sprejema Evropski parlament na področju enakosti spolov. Med drugim je poudarila, da politika ne sme biti moški svet.

Na vprašanje, če se je v kampanji kdaj soočila s konkretnim primerom, povezanim z neenakostjo spolov, se je poslanka spomnila dogodka, ki se je zgodil med njeno prejšnjo kampanjo, leta 2019.

”Bili smo na dogodku, kjer smo se pogovarjali bolj o osebnih stvareh, ne toliko politiki ali vsebini.  V enem trenutku me je novinar vprašal, kaj je moja največja želja. Odgovorila sem, da je moja želja imeti družino in otroka. Kasneje so mi povedali, da so se nekateri v občinstvu pogovarjali o tem, zakaj grem potem sploh v politiko, če si želim družine. Moških nikoli ne komentirajo na tak način, podobno, kot jih ne sprašujejo toliko, kako usklajujejo poklicno življenje z zasebnim.” 

Poudarila je tudi, da je splošno znano, da ima sedanja predsednica Evropske komisije sedem otrok, medtem ko o recimo njenem predhodniku tega praktično nihče ne ve. Želi si, da bi bilo v politiki še več žensk in da nobena ženska ne bi dvomila o svoji zmožnosti doseganja višjih položajev zgolj zaradi svojega spola.

”Želim si več žensk v politiki in želim si, da nobena mlada ženska ne bo odločala o vstopu v politiko na podlagi prepričanja, da je to izključno moški svet – ker ni in ne sme biti. Želim si, da smo prav ženske tiste, ki s svojim delovanjem in prispevkom dokazujemo, da smo enako sposobne in enako pomembne v politiki in da smo kot take zgled vsem mladim dekletom.”

Na vprašanje, kako se osebno zavzema za enakost spolov v Evropskem parlamentu, je odgovorila, da si vedno prizadeva ocenjevati ljudi na podlagi njihove osebnosti in dela, nikoli pa ne po spolu.

”Sploh ne razmišljam o tem, ali je nekdo moški ali ženska. Nikoli nisem izbirala svojih zaposlenih ali pripravnikov glede na spol, čeprav sem opazila, da smo na koncu v ekipi imeli celo več žensk, kar je odlično. Nisem navdušena nad kvotami, se pa zavedam, da na žalost morajo obstajati. Kljub temu se trudim, da ljudi ocenjujem glede na njihovo delo in osebnost kot tako.”

V nadaljevanju je izpostavila vlogo vplivnih žensk, ki morajo biti vzornice mladim dekletom, in opozorila na nujnost večje zastopanosti žensk na visokih položajih.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 7. marca 2024, kot gostja serije evropskih pogovorov pred volitvami v Evropski parlament za Radio94 razpravljala o številnih ključnih vprašanjih, ki segajo od zdravstvene politike do skrbi glede uporabe maternega jezika. ”Vlogo katerekoli ženske na svetu vidim enakopravno vlogi moškega,” je o vlogi žensk v današnjem svetu povedala Joveva.

V uvodnem delu pogovora je poslanka izpostavila svojo doslednost pri izpolnjevanju predvolilnih obljub, med katerimi posebno pozornost posveča načelu transparentnosti. Posebej je poudarila svojo prakso rednega objavljanja vseh sestankov, ki so javno dostopni na njeni spletni strani, ter mesečnega pavšalnega zneska za pisarniške stroške, kar pa je redka praksa, ki je žal ni mogoče pripisati vsem poslankam in poslancem.

Na vprašanje o pregledu celotnega mandata in usklajevanju službenih obveznosti z družinskim življenjem, vključno z materinsko vlogo poslanke, je Joveva pojasnila, da so mnogi svetovni dogodki bistveno vplivali na izvajanje njenega poslanskega mandata. Omenila je tako brexit in pandemijo kot tudi vojne v neposredni soseščini Evropske unije, seveda pa tudi spremembe v zasebnem življenju.

”Sem zaposlena mama, ki se vsak dan trudi prilagajati novim okoliščinam. Vsak dan je drugačen, včasih lažji, včasih težji. Kljub temu, da sem zdaj veliko bolj utrujena kot prej, pa imam zaradi hčere tudi večjo motivacijo za svoje delo, saj vem, da delam za nekaj večjega kot le zase.”

Spregovorila je tudi o področju zdravstva, saj je podpredsednica pododbora za javno zdravje Evropskega parlamenta, pa tudi med top 20 najvplivnejšimi na tem področju. Najprej je dejala, da Evropska unija nima izvršnih pristojnosti na področju zdravstva.

”Ampak to ne pomeni, da smo tiho ali da ne postavljamo smernic, priporočil ali sprejemamo resolucije. Državljanke in državljani Republike Slovenije upravičeno pričakujejo, da bo to področje ustrezno urejeno.”

Čeprav se zaveda, da na področju zdravstva ostaja še veliko izzivov, posebno pozornost znotraj pododbora za javno zdravje posveča duševnemu zdravju.

”Tudi sama sem nekdo, ki se je soočal s težavami na tem področju. Ni me sram govoriti o tem in menim, da bi to moralo veljati za vsakega človeka. Treba bo odpraviti stigmo okrog duševnega zdravja, saj to povzroča ogromno težav predvsem mladim.”

Na vprašanje o pogledu na stavko zdravnikov oziroma sindikata Fides v Sloveniji odgovarja, da bi morali biti prva skrb vseh vpletenih strani bolnice in bolniki.

”V tem trenutku ne opažam, da bi sindikalisti postavljali paciente na prvo mesto. Mislim, da ni prav, da se paciente postavlja na zadnje mesto, saj so stiske v zdravstvu že zdaj ogromne, stavka pa le še poslabšuje razmere. Sindikalisti zahtevajo nekaj, kar si marsikdo v zdravstvu zasluži – to so predvsem tisti zaposleni, ki so pogosto manj izpostavljeni, vendar pomembno prispevajo k delovanju zdravstvenega sistema. Slednji ne more pravilno delovati le z zdravniki, ampak kot celota, zato bi morali upoštevati tudi položaj vseh zaposlenih v zdravstvu.”

V nadaljevanju je poslanka govorila tudi o stanju medijev, pri čemer je poudarila, da je na politikih samo to, da omogočijo dobre pogoje, ne pa tudi vmešavanje v novinarsko delo.

”Mediji so branik demokracije in če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Doslej evropske institucije niso imele zadostnih mehanizmov za ukrepanje, kadar svoboda medijev znotraj EU ni bila ustrezno zagotovljena. Z evropskim aktom o svobodi medijev, ki je nastal tudi zaradi negativnih izkušenj v Sloveniji pod vlado Janeza Janše, smo končno pridobili učinkovito orodje za ukrepanje, kjer bo to potrebno.”

Čeprav poslanka spada med mlajšo generacijo, ki je dodobra vajena uporabe sodobne tehnologije in družbenih omrežij, vidi uporabo tujk med mladimi kot grožnjo za obstoj slovenščine v digitalnem svetu. Ko govori o svojem boju s podjetji, kot sta Netflix in Apple, pravi, da se stvari premikajo – počasi, ampak se, saj je vsak korak pomemben.

”Od nekdaj obožujem slovenščino in ne poznam večjega obsedenca ali obsedenke s slovnico od mene. Ne smemo dopustiti, da slovenščina umira, ko gre za digitalni svet. Preprosto moramo biti odločni in vztrajni pri tem, da smo vse države v EU enakopravne. ”

Pogovor je sklenila z mislijo ob dnevu žensk:

”Vlogo žensk v tem svetu vidim kot popolnoma enakopravno  vlogi moških. Pomembno se je zavedati, da ženska ni slaba mati, če je dobra uslužbenka, in da ni slaba uslužbenka, če je dobra mama. Želim si, da se nam nekoč ne bo treba pogovarjati o neenakopravnosti spolov. Želim si, da bomo nekoč kot družba napredovali do točke, kjer ne bo več pomembno, ali si moški ali ženska, ampak bodo šteli re rezultati in delo.”

Celoten prispevek lahko poslušate tukaj.