Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 12. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o Evropskem aktu o svobodi medijev. Kot je dejala ”brez svobode medijev demokracije ni”.

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da je nepogrešljiva za ohranjanje demokratičnih načel. Nadalje je opozorila, da je svoboda medijev kot eden izmed temeljnih demokratičnih principov ogrožen na mnogih mestih, vključno z Evropo.

”V najbolj grozljivi obliki smo to videli pri umorih novinarjev Jana Kuciaka ali Daphne Caruana Galizie. Za to namreč gre: za zlorabe moči pri utišanju novinarjev, podrejanju ali političnih prevzemih medijev za manipulacijo javnosti.”

Kot je izpostavila, z uvedbo akta o svobodi medijev nameravamo končno doseči pomemben korak naprej, saj bomo s tem prvič vzpostavili zakon, ki bo veljal na ravni celotne Evropske unije.

Po ocenah poslanke, bo s sprejetjem akta odpravljen vpliv lastnikov na uredniške odločitve. Enako bo veljalo tudi za politično vmešavanje, ki bo od zdaj naprej prepovedano. Medtem ko se bo s poudarjanjem transparentnosti zagotovilo, da bodo informacije o lastništvu medijev in državnem financiranju medijskih projektov v celoti dostopne javnosti.

”Prikritega političnega financiranja medijev je konec. Konec bo podrejanja javnih medijev populistov, kot so še vedno Orban, zdaj še Fico, nekoč Janša.”

Poslanka je trdno prepričana, da bo prihodnji zakon resnično prelomen pri zaščiti svobodi medijev. Kljub temu ostaja previdna in opozarja, da zgolj sprejetje zakona ne bo dovolj. ”Seveda mora zakon zaživeti tudi v praksi tako, kot je zamišljen,” je še dodala.

Sklenila je z upanjem, da bo Komisija imela dovolj političnega poguma in bo po potrebi sprožila ustrezne postopke pred sodišči, saj se v Evropski uniji še vedno srečujemo z mnogimi primeri kršitev, od katerih bi se nekatere morale reševati že zdavnaj.

OZADJE

Evropski akt o svobodi medijev predstavlja pomembno zakonodajno pobudo Evropske komisije, ki prinaša nove standarde za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev v okviru Evropske Unije. Evropska poslanka Irena Joveva je kot poročevalka v senci v imenu politične skupine Renew Europe sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta. Na današnjem plenarnem zasedanju so poslanke in poslanci tako razpravljali o osnutku akta, ki je bil dogovorjen decembra lani. Nov zakon, ki ga bo Evropski parlament predvidoma sprejel v sredo 13. marca 2024, bo države članice zavezal k zagotavljanju neodvisnosti medijev pred vladnim, političnim, gospodarskim ali vmešavanjem zasebnih interesov. Prihajajoči akt bo jasno prepovedal kakršne koli oblike posegov v uredniške odločitve in preprečil zunanje pritiske na novinarje po razkritju njihovih virov.

Foto: EP – Frederic MARVAUX

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 12. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o oceni tveganja sprememb v EU in nujnem ukrepanju za izboljšanje varnosti ter odpornosti v Evropi. ”Grozljivka je bila prva misel” poslanke ob prebiranju objavljenega poročila Evropske agencije za okolje.

Uvodoma je poslanka navzočim predstavila alarmantno sliko trenutnih razmer in zastrašujoče napovedi za prihodnost, kot jih je v svojem poročilu včeraj razkrila Evropska agencija za okolje.

Po znanstveno dokazanih informacijah o poslabšanju razmer v Evropi, ki je vodilni kontinent po hitrosti segrevanja, Joveva poudarja, da je nadaljevanje degradacije okolja nesprejemljivo, nesmotrno in neodgovorno.

V nadaljevanju je opozorila tudi na lanskoletne naravne nesreče katastrofalnih razsežnosti, ki so prizadele več evropskih držav.

”Veliko opozorilo so bile lanskoletne naravne nesreče katastrofalnih razsežnosti, ki so razdejale številne evropske države – ponekod v oblikah ekstremne vročine, suše in požarov, drugje obsežnih padavin in poplav. Slednje so opustošile tudi po moji državi, Sloveniji. Njene posledice bomo odpravljali še kar nekaj časa, odplačevali pa vrsto let.”

Kot je še poudarila, je ključnega pomena nasloviti problem podnebnih sprememb že pri samem izvoru, če želimo zagotoviti trajnostno prihodnost, ki temelji na zdravju, varnosti in stabilnosti. Ob tem je dodala, da je že začetek pomemben korak, toda ključnega pomena bo po njeni oceni vztrajanje in dosledno delovanje v boju proti podnebnim spremembam.

Nagovor je sklenila s pozivom k združenim prizadevanjem in vztrajanju, da se problem naslovi v izvoru.

”Če želimo resnično zagotoviti trajnostno prihodnost s temelji na zagotavljanju zdravja, prehranske in energetske varnosti,  družbene in finančne stabilnosti, moramo problem nasloviti v izvoru. Začeli smo, ključno pa bo vztrajanje, vztrajanje in – vztrajanje.”

Foto: EP – Eric VIDAL

EMFA, EMFA, EMFA!

Ta teden boste pri meni brali in poslušali povečini samo o tem. Ker ta teden na plenarnem zasedanju končno delamo zadnji korak: dokončno potrjujemo evropsko medijsko zakonodajo, akt o svobodi medijev.

European Media Freedom Act. EMFA.

Kot ena od parlamentarnih pogajalk lahko rečem, da je ogromno dobrih (najboljših) členov v tej zakonodaji po zaslugi moje malenkosti in moje ekipe.

Prvič: transparentnost. Poskrbeli smo za to, da razkritje lastništva ne velja samo za lastnike, pač pa tudi za “zgolj” povezane osebe. Z drugimi besedami: skriti, ‘slamnati’ lastniki se ne bodo več mogli skriti!

Drugič: prepoved kakršnegakoli zunanjega vmešavanja. Zagotovili smo zaščito integritete celotnega novinarskega procesa. Vsak konflikt interesov bo moral biti razkrit.

Tretjič: vse, kar je financirano prek državnih podjetij ali organov, bo moralo biti financirano po točno določenih, jasnih kriterijih. In – kakopak – javno razkrito.

Ker je prav, da vse to veste. In ker je prav, da so mediji neodvisni.

Jutri imamo razpravo, v sredo pa glasovanje.

EMFA, EMFA, EMFA!

-Irena

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva se je v nedeljo, 10. februarja 2024, na povabilo Društva upokojencev Leskovec – Stari Log udeležila prireditve v čast praznovanja dneva žena in mučenikov. V svojem nagovoru je poslanka poudarila pomembnost zgodovine boja žensk za enakost, izpostavila še vedno prisotne stereotipe v družbi in izrazila skrb glede težkega položaja najbolj ranljive skupine v naši družbi – upokojenk. ”Nesprejemljivo, da je vsaka peta revna oseba pri nas upokojena ženska,” je med drugim izpostavila.

Uvodoma je poslanka osvetlila težavno zgodovino, s katero so se soočale ženske v preteklosti in izrazila svoje obžalovanje, da se moramo kot družba še vedno spopadati z vprašanjem enakopravnosti spolov, saj ta še vedno ni v celoti dosežena.

”Naše prednice so o nekaterih pravicah lahko le sanjale, saj družbene in socialne razmere v preteklosti niso bile zrele za njihovo uresničitev. Številne ženske po svetu se še vedno borijo za svoje temeljne pravice. S tem se ogromno ukvarjamo tudi v Evropskem parlamentu, kjer si – mimogrede – po volitvah 9. junija letos želim še več žensk!”

Kot je poudarila poslanka, se z bojem za pravice nenehno soočajo tudi države razvitega Zahoda, saj že pridobljene pravice niso nujno priznane za vedno.

”Ženske na vodilnih položajih so še vedno bolj izjema kot pravilo. Brez zadostne zastopanosti žensk v političnem odločanju ali upravnih odborih v gospodarstvu se glas žensk še vedno premalo upošteva pri sprejemanju pomembnih odločitev.”

Predstavitev dolgoletne tradicije pletarstva v Turističnem društvu Ajda.

Za poslanko je nedopustno tudi dejstvo, da ženske pogosto za enako delo prejemajo nižje plačilo kot moški.

”Ta vrzel se še poslabša z dejstvom, da večina delovnih mest deluje po načelu, da so tisti, ki so bolje plačani, tudi pomembnejši. Ne le, da so ženske slabše plačane, temveč se s tem tudi šteje, da so manj vredne.”

Kot je nadalje poudarila, trenutni neugoden položaj, s katerimi se ženske soočajo danes ima lahko pomemben vpliv tudi na njihov prihodnji položaj v starosti. Kot ključno težavo je izpostavila nizke plače v t. i. feminiziranih poklicih, ki naj bi poosebljali ženske lastnosti in ki pozneje vplivajo na nizke pokojnine.

”Čistilke, kot je bila moja mati, vzgojiteljice, učiteljice, negovalke … so ključnega pomena za vsako družbo. Vsi spoli so lahko dobri vzgojitelji, učitelji, enako dobro kot so lahko tudi vsi spoli uspešni direktorji ali direktorice bolnišnic, ali menedžerke velikih podjetij.”

Zaključila je z željo, da bi se družba nekega dne prenehala obremenjevati s spolom posameznika, ter izrazila upanje, da se bodo ljudje v prihodnje vrednotili glede na njihovo delo in dosežke, namesto na njihovo spolno pripadnost.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 8. marca 2024, udeležila dogodka Studio Evropa: Za pravične evropske volitve za ženske, kjer je s sodelujočimi spregovorila o aktualnih problemih in možnih rešitvah, ki spodbujajo enakost spolov v Evropski uniji. Joveva je podala odgovore o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo ženske v svojih kampanjah, in kakšne ukrepe sprejema Evropski parlament na področju enakosti spolov. Med drugim je poudarila, da politika ne sme biti moški svet.

Na vprašanje, če se je v kampanji kdaj soočila s konkretnim primerom, povezanim z neenakostjo spolov, se je poslanka spomnila dogodka, ki se je zgodil med njeno prejšnjo kampanjo, leta 2019.

”Bili smo na dogodku, kjer smo se pogovarjali bolj o osebnih stvareh, ne toliko politiki ali vsebini.  V enem trenutku me je novinar vprašal, kaj je moja največja želja. Odgovorila sem, da je moja želja imeti družino in otroka. Kasneje so mi povedali, da so se nekateri v občinstvu pogovarjali o tem, zakaj grem potem sploh v politiko, če si želim družine. Moških nikoli ne komentirajo na tak način, podobno, kot jih ne sprašujejo toliko, kako usklajujejo poklicno življenje z zasebnim.” 

Poudarila je tudi, da je splošno znano, da ima sedanja predsednica Evropske komisije sedem otrok, medtem ko o recimo njenem predhodniku tega praktično nihče ne ve. Želi si, da bi bilo v politiki še več žensk in da nobena ženska ne bi dvomila o svoji zmožnosti doseganja višjih položajev zgolj zaradi svojega spola.

”Želim si več žensk v politiki in želim si, da nobena mlada ženska ne bo odločala o vstopu v politiko na podlagi prepričanja, da je to izključno moški svet – ker ni in ne sme biti. Želim si, da smo prav ženske tiste, ki s svojim delovanjem in prispevkom dokazujemo, da smo enako sposobne in enako pomembne v politiki in da smo kot take zgled vsem mladim dekletom.”

Na vprašanje, kako se osebno zavzema za enakost spolov v Evropskem parlamentu, je odgovorila, da si vedno prizadeva ocenjevati ljudi na podlagi njihove osebnosti in dela, nikoli pa ne po spolu.

”Sploh ne razmišljam o tem, ali je nekdo moški ali ženska. Nikoli nisem izbirala svojih zaposlenih ali pripravnikov glede na spol, čeprav sem opazila, da smo na koncu v ekipi imeli celo več žensk, kar je odlično. Nisem navdušena nad kvotami, se pa zavedam, da na žalost morajo obstajati. Kljub temu se trudim, da ljudi ocenjujem glede na njihovo delo in osebnost kot tako.”

V nadaljevanju je izpostavila vlogo vplivnih žensk, ki morajo biti vzornice mladim dekletom, in opozorila na nujnost večje zastopanosti žensk na visokih položajih.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 8. marca 2024, v  intervjuju za Slovenske novice spregovorila o različnih vidikih boja za pravice žensk, izzivih in ovirah, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Na političnih funkcijah si želi še več močnih, drznih in pogumnih žensk. ”Ne bodite ljudje, ki se na ženske spomnijo samo na 8. marec,” je med drugim dejala.

”Zdi se mi nerazumljivo, da se moramo leta 2024 pogovarjati o uravnoteženi zastopanosti spolov v politiki (in dejstvu, da te uravnoteženosti dejansko res ni), ker mi to vse pove o tem, kje kot družba nismo. Želim si, da bi se ljudi ocenjevalo po njihovi osebnosti, predvsem pa po njihovem delu in da bomo v politiki ženske, ki se ne bomo obremenjevale s tem, čigav svet je to.”

Kot je izpostavila, si v politiki želi močne, pogumne in drzne ženske, ki bodo s svojim zgledom navdihovale mlade ljudi. Po njenem prepričanju politika ne sme biti omejena le na moški svet. Opaža, da se ženske, še posebej tiste z družinami, soočajo s kritikami, da niso dovolj posvečene svoji karieri, medtem ko se tistim brez družine očita nasprotno, da so preveč osredotočene na kariero.

”Zakaj je pri moških to njihova zasebna izbira, pri ženskah pa ne? Kolikor vem, se pravica do zasebnega življenja ne deli na spol. Tudi v politiki ne.”

Dotaknila se je tudi pomembnosti vključevanja mladih v politiko oziroma njihovo aktivno državljanstvo. Z namenom spodbujanja te participacije je poslanka zasnovala projekt ”Ideje, ki presegajo meje”, kjer lahko vsakdo deli svojo idejo ali pobudo za spremembo. Poslanka se nato v okviru pristojnosti trudi, da bi te ideje premaknila naprej in jih naposled tudi uresničila.

”Pomembno se mi zdi, da smo za ljudi dostopni in jim s tem dajemo možnost soustvarjanja kakovostnega bivanja in družbe, pri tem pa imajo pomembno vlogo tudi starši, šola in mediji. Glede aktivne državljanske vzgoje so določeni koraki že narejeni, a želela bi si še več. Na primer poučevanja o medijski pismenosti, ker se mi pri medijih zdi v teh časih najbolj pomembno ravno to, da znamo oceniti, katere informacije so kredibilne in katere ne.”

Materinski instinkt jo vodi tudi, ko gre za njeno dvoletno hčer, za katero si želi, da bo močna borka, a hkrati nesebična in vedno pripravljena pomagati sočloveku. Ob mednarodnem dnevu žensk pa je opozorila še:

”Ne bodite ljudje, ki se na ženske spomnijo samo na 8. marec. Če imate potrebo samo na ta dan trepljati in tolažiti ‘nežne dušice’, potem ste zgrešili tako praznik kot stoletje, predvsem pa bistvo vsega.”

Članek si lahko v celoti preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 7. marca 2024, kot gostja serije evropskih pogovorov pred volitvami v Evropski parlament za Radio94 razpravljala o številnih ključnih vprašanjih, ki segajo od zdravstvene politike do skrbi glede uporabe maternega jezika. ”Vlogo katerekoli ženske na svetu vidim enakopravno vlogi moškega,” je o vlogi žensk v današnjem svetu povedala Joveva.

V uvodnem delu pogovora je poslanka izpostavila svojo doslednost pri izpolnjevanju predvolilnih obljub, med katerimi posebno pozornost posveča načelu transparentnosti. Posebej je poudarila svojo prakso rednega objavljanja vseh sestankov, ki so javno dostopni na njeni spletni strani, ter mesečnega pavšalnega zneska za pisarniške stroške, kar pa je redka praksa, ki je žal ni mogoče pripisati vsem poslankam in poslancem.

Na vprašanje o pregledu celotnega mandata in usklajevanju službenih obveznosti z družinskim življenjem, vključno z materinsko vlogo poslanke, je Joveva pojasnila, da so mnogi svetovni dogodki bistveno vplivali na izvajanje njenega poslanskega mandata. Omenila je tako brexit in pandemijo kot tudi vojne v neposredni soseščini Evropske unije, seveda pa tudi spremembe v zasebnem življenju.

”Sem zaposlena mama, ki se vsak dan trudi prilagajati novim okoliščinam. Vsak dan je drugačen, včasih lažji, včasih težji. Kljub temu, da sem zdaj veliko bolj utrujena kot prej, pa imam zaradi hčere tudi večjo motivacijo za svoje delo, saj vem, da delam za nekaj večjega kot le zase.”

Spregovorila je tudi o področju zdravstva, saj je podpredsednica pododbora za javno zdravje Evropskega parlamenta, pa tudi med top 20 najvplivnejšimi na tem področju. Najprej je dejala, da Evropska unija nima izvršnih pristojnosti na področju zdravstva.

”Ampak to ne pomeni, da smo tiho ali da ne postavljamo smernic, priporočil ali sprejemamo resolucije. Državljanke in državljani Republike Slovenije upravičeno pričakujejo, da bo to področje ustrezno urejeno.”

Čeprav se zaveda, da na področju zdravstva ostaja še veliko izzivov, posebno pozornost znotraj pododbora za javno zdravje posveča duševnemu zdravju.

”Tudi sama sem nekdo, ki se je soočal s težavami na tem področju. Ni me sram govoriti o tem in menim, da bi to moralo veljati za vsakega človeka. Treba bo odpraviti stigmo okrog duševnega zdravja, saj to povzroča ogromno težav predvsem mladim.”

Na vprašanje o pogledu na stavko zdravnikov oziroma sindikata Fides v Sloveniji odgovarja, da bi morali biti prva skrb vseh vpletenih strani bolnice in bolniki.

”V tem trenutku ne opažam, da bi sindikalisti postavljali paciente na prvo mesto. Mislim, da ni prav, da se paciente postavlja na zadnje mesto, saj so stiske v zdravstvu že zdaj ogromne, stavka pa le še poslabšuje razmere. Sindikalisti zahtevajo nekaj, kar si marsikdo v zdravstvu zasluži – to so predvsem tisti zaposleni, ki so pogosto manj izpostavljeni, vendar pomembno prispevajo k delovanju zdravstvenega sistema. Slednji ne more pravilno delovati le z zdravniki, ampak kot celota, zato bi morali upoštevati tudi položaj vseh zaposlenih v zdravstvu.”

V nadaljevanju je poslanka govorila tudi o stanju medijev, pri čemer je poudarila, da je na politikih samo to, da omogočijo dobre pogoje, ne pa tudi vmešavanje v novinarsko delo.

”Mediji so branik demokracije in če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Doslej evropske institucije niso imele zadostnih mehanizmov za ukrepanje, kadar svoboda medijev znotraj EU ni bila ustrezno zagotovljena. Z evropskim aktom o svobodi medijev, ki je nastal tudi zaradi negativnih izkušenj v Sloveniji pod vlado Janeza Janše, smo končno pridobili učinkovito orodje za ukrepanje, kjer bo to potrebno.”

Čeprav poslanka spada med mlajšo generacijo, ki je dodobra vajena uporabe sodobne tehnologije in družbenih omrežij, vidi uporabo tujk med mladimi kot grožnjo za obstoj slovenščine v digitalnem svetu. Ko govori o svojem boju s podjetji, kot sta Netflix in Apple, pravi, da se stvari premikajo – počasi, ampak se, saj je vsak korak pomemben.

”Od nekdaj obožujem slovenščino in ne poznam večjega obsedenca ali obsedenke s slovnico od mene. Ne smemo dopustiti, da slovenščina umira, ko gre za digitalni svet. Preprosto moramo biti odločni in vztrajni pri tem, da smo vse države v EU enakopravne. ”

Pogovor je sklenila z mislijo ob dnevu žensk:

”Vlogo žensk v tem svetu vidim kot popolnoma enakopravno  vlogi moških. Pomembno se je zavedati, da ženska ni slaba mati, če je dobra uslužbenka, in da ni slaba uslužbenka, če je dobra mama. Želim si, da se nam nekoč ne bo treba pogovarjati o neenakopravnosti spolov. Želim si, da bomo nekoč kot družba napredovali do točke, kjer ne bo več pomembno, ali si moški ali ženska, ampak bodo šteli re rezultati in delo.”

Celoten prispevek lahko poslušate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 7. marca 2024, v okviru projekta EPAS – program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, srečala z dijakinjami in dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana. Na srečanju je spregovorila o problematiki in izzivih mladih v Evropski Uniji. ”S kandidaturo na evropskih volitvah sem prevzela odgovornost za spremembe, ki sem jih želela videti v družbi, ter za ustvarjanje boljšega jutri za vse nas,” je ob tem dejala.

Pogovor na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana.

V uvodnem delu je poslanka najprej pojasnila pristojnosti Evropskega parlamenta in svoje parlamentarne aktivnosti. Izpostavila je tudi prednosti članstva v Evropski uniji za vse državljane, predstavila odbore, v katerih aktivno sodeluje, ter prioritetna področja dela.

V pogovoru o vključevanju mladih v politiko je kot najmlajša izvoljena slovenska evropska poslanka dijake opomnila na izjemno pomembnost politike na njihovo življenje. Ker politični procesi in odločitve vplivajo na njihovo prihodnost, je bistveno, da so aktivno seznanjeni s tem, kaj se dogaja v političnem svetu.

Pogovor z ravnateljico in profesorjem.

”V politiko sem vstopila iz nezadovoljstva s takratnimi nosilci položajev. Če bi bila zadovoljna z njihovim delom, ne bi niti razmišljala o kandidaturi, saj bi bilo to povsem nepotrebno. S kandidaturo na evropskih volitvah sem prevzela odgovornost za spremembe, ki sem jih kot novinarka želela videti v družbi, ter za ustvarjanje boljšega jutri za vse nas.”

O tem, kaj se je spremenilo po vstopu v politiko, je poslanka povedala, da je kljub nastopu na položaj ostala zvesta sebi in svojim načelom. Čeprav vstopa v politiko ne obžaluje, priznava, da so tudi dnevi, ko se človek vpraša “zakaj mi je tega treba”. Toda svojo motivacijo vedno znova črpa iz stikov z ljudmi. Ti ji dajejo energijo in potrditev, da sta njen trud in delo v politiki pomembna in koristna.

”Poslanka sem zaradi vas in za vas, zato na svoj mandat gledam skozi oči vseh, ki jih v Evropskem parlamentu s ponosom predstavljam. Zavedam se, da ne morem spremeniti sveta, zato se osredotočam, da spreminjam na bolje tisto, kar lahko.”

V nadaljevanju je beseda tekla tudi o razlikah med Evropskim parlamentom in državnim zborom, pri čemer je poslanka pojasnila, da je Evropski parlament sestavljen iz poslank in poslancev iz vseh držav članic Evropske unije in je zato številčnejši od državnega zbora. Dodatno je pojasnila, da se bo v novem mandatu število poslank in poslancev v Evropskem parlamentu povečalo na 720 iz sedanjih 705 poslanskih mest, pri čemer bo Slovenija z današnjih osem mandatov v prihodnji sestavi parlamenta dobila dodaten sedež.

27 držav članic. 705 evropskih poslank in poslancev. Med top 20, in to na daleč najpomembnejšem področju, pa … uganete, kdo?

V čast mi je vam sporočiti, da sem bila po raziskavi EU Matrix izbrana med 20 najvplivnejših na področju zdravja! Hkrati sem bila v isti raziskavi uvrščena na 31. mesto najvplivnejših mlajših od 40 let. Tako sem v top 35 odstotkih VSEH poslank in poslancev.

Verjetno ta novica ni najlepša za tiste, ki govorijo, kako smo vsi pasivni in neaktivni, toda to preprosto ne drži. Najlažje je videti samo tiste stavke raziskave, ki nekomu iz takšnih in drugačnih razlogov najbolj odgovarjajo. Zame to priznanje pomeni potrditev, da že moje dosedanje delo ni ostalo neopaženo, hkrati pa mi mi daje še večjo motivacijo za naprej.

V vlogi podpredsednice pododbora za javno zdravje sem v tem mandatu sodelovala pri sprejemanju ključnih zakonov in priporočil, ki si prizadevajo za izboljšanje zdravja ljudi ter za večjo zaščito pravic bolnic in bolnikov. Še posebej sem ponosna na to, da smo končno konkretno spregovorili tudi o duševnem zdravju.

Vmes sem sedela v še enem drugem posebnem odboru, in sicer za boj proti raku, kjer smo delo že zaključili. Pripravili smo načrt za boj proti tej neumni bolezni, ki zajema zgodnje odkrivanje, preventivo, zdravljenje ter kakovost življenja preživelih onkoloških bolnic in bolnikov.

Z delovanjem v okviru programa EU za zdravje smo v Evropskem parlamentu postavili ključne temelje za uresničitev ideje o delujoči zdravstveni uniji. Sprejeli smo nova pravila za zaščito delavk in delavcev pred zdravstvenimi tveganji, povezanimi z azbestom.

In nismo še končali. Jasno mi je, da so pred nami izzivi, povezani z zagotavljanjem visoko kakovostne zdravstvene oskrbe, tako po Evropi kot doma, kjer Fidesova stavka vstopa v osmi teden. Marsikaj lahko razumem, toda tega, kar počnejo dotični sindikalisti, ne morem. Zdravje ljudi je prvo. Poklon vsem, ki to razumejo, ker – na srečo! – kot v politiki nismo vsi isti, tako tudi vsi zdravnice in zdravniki niso.

-Irena

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Opravičujem se.

Palestinkam in Palestincem. Ljudem v Južni Afriki, ki me zdaj poslušajo in so šli čez eno tako agonijo. Opravičujem se vsem v regiji in vsem tistim po svetu, ki s(m)o na pravi strani zgodovine.

Opravičujem se, ker je predsednik SDS na obisku v Izraelu z nesprejemljivimi izjavami o podpori tamkajšnjega režima, celo z nekaterimi protipravnimi napovedmi, spodkopaval prizadevanja vseh, ki zagovarjamo mir, ki odločno obsojamo agresorje.

Opravičujem se, hkrati pa jasno in glasno na tem mestu povem vsem, da to ni uradna politika Republike Slovenije.

To je grobi povzetek mojega nagovora v Evropskem parlamentu, na sestanku delegacije EU-Palestina, kjer smo imeli čast poslušati stališča jordanskih in južnoafriških kolegov. Prosila sem tiste, ki zelo dobro vedo, kako je živeti brez osnovnih človekovih pravic, naj pojasnijo, zakaj so dejanja, kot je to Janševo, škodljiva in nevarna.

Odgovoril mi je človek, ki je bil kot najstnik zraven, ko je njegov dedek prejel Nobelovo nagrado za mir. Vnuk Nelsona Mandele. Če se temu ne zoperstavimo, je škoda lahko samo še večja. To pomeni, da se je treba mobilizirati in zagotoviti, da ljudje ne podpirajo takšnih politik. To je njihova taktika, toda naj vas ne ustavi!

To mi je povedal. In zdaj samo s še večjo vnemo ostajam na pravi strani zgodovine. Ponosna sem, da to isto počnejo tudi moja Gibanje Svoboda, moji Gibanje Svoboda Mladi in moj, naš predsednik vlade Dr. Robert Golob.

-Irena