Irena Joveva za Slovenske novice: ”Ne bodite ljudje, ki se na ženske spomnijo samo na 8. marec.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 8. marca 2024, v  intervjuju za Slovenske novice spregovorila o različnih vidikih boja za pravice žensk, izzivih in ovirah, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Na političnih funkcijah si želi še več močnih, drznih in pogumnih žensk. ”Ne bodite ljudje, ki se na ženske spomnijo samo na 8. marec,” je med drugim dejala.

”Zdi se mi nerazumljivo, da se moramo leta 2024 pogovarjati o uravnoteženi zastopanosti spolov v politiki (in dejstvu, da te uravnoteženosti dejansko res ni), ker mi to vse pove o tem, kje kot družba nismo. Želim si, da bi se ljudi ocenjevalo po njihovi osebnosti, predvsem pa po njihovem delu in da bomo v politiki ženske, ki se ne bomo obremenjevale s tem, čigav svet je to.”

Kot je izpostavila, si v politiki želi močne, pogumne in drzne ženske, ki bodo s svojim zgledom navdihovale mlade ljudi. Po njenem prepričanju politika ne sme biti omejena le na moški svet. Opaža, da se ženske, še posebej tiste z družinami, soočajo s kritikami, da niso dovolj posvečene svoji karieri, medtem ko se tistim brez družine očita nasprotno, da so preveč osredotočene na kariero.

”Zakaj je pri moških to njihova zasebna izbira, pri ženskah pa ne? Kolikor vem, se pravica do zasebnega življenja ne deli na spol. Tudi v politiki ne.”

Dotaknila se je tudi pomembnosti vključevanja mladih v politiko oziroma njihovo aktivno državljanstvo. Z namenom spodbujanja te participacije je poslanka zasnovala projekt ”Ideje, ki presegajo meje”, kjer lahko vsakdo deli svojo idejo ali pobudo za spremembo. Poslanka se nato v okviru pristojnosti trudi, da bi te ideje premaknila naprej in jih naposled tudi uresničila.

”Pomembno se mi zdi, da smo za ljudi dostopni in jim s tem dajemo možnost soustvarjanja kakovostnega bivanja in družbe, pri tem pa imajo pomembno vlogo tudi starši, šola in mediji. Glede aktivne državljanske vzgoje so določeni koraki že narejeni, a želela bi si še več. Na primer poučevanja o medijski pismenosti, ker se mi pri medijih zdi v teh časih najbolj pomembno ravno to, da znamo oceniti, katere informacije so kredibilne in katere ne.”

Materinski instinkt jo vodi tudi, ko gre za njeno dvoletno hčer, za katero si želi, da bo močna borka, a hkrati nesebična in vedno pripravljena pomagati sočloveku. Ob mednarodnem dnevu žensk pa je opozorila še:

”Ne bodite ljudje, ki se na ženske spomnijo samo na 8. marec. Če imate potrebo samo na ta dan trepljati in tolažiti ‘nežne dušice’, potem ste zgrešili tako praznik kot stoletje, predvsem pa bistvo vsega.”

Članek si lahko v celoti preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

Irena Joveva za Radio94: ”Vlogo katerekoli ženske vidim enakopravno vlogi moškega.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 7. marca 2024, kot gostja serije evropskih pogovorov pred volitvami v Evropski parlament za Radio94 razpravljala o številnih ključnih vprašanjih, ki segajo od zdravstvene politike do skrbi glede uporabe maternega jezika. ”Vlogo katerekoli ženske na svetu vidim enakopravno vlogi moškega,” je o vlogi žensk v današnjem svetu povedala Joveva.

V uvodnem delu pogovora je poslanka izpostavila svojo doslednost pri izpolnjevanju predvolilnih obljub, med katerimi posebno pozornost posveča načelu transparentnosti. Posebej je poudarila svojo prakso rednega objavljanja vseh sestankov, ki so javno dostopni na njeni spletni strani, ter mesečnega pavšalnega zneska za pisarniške stroške, kar pa je redka praksa, ki je žal ni mogoče pripisati vsem poslankam in poslancem.

Na vprašanje o pregledu celotnega mandata in usklajevanju službenih obveznosti z družinskim življenjem, vključno z materinsko vlogo poslanke, je Joveva pojasnila, da so mnogi svetovni dogodki bistveno vplivali na izvajanje njenega poslanskega mandata. Omenila je tako brexit in pandemijo kot tudi vojne v neposredni soseščini Evropske unije, seveda pa tudi spremembe v zasebnem življenju.

”Sem zaposlena mama, ki se vsak dan trudi prilagajati novim okoliščinam. Vsak dan je drugačen, včasih lažji, včasih težji. Kljub temu, da sem zdaj veliko bolj utrujena kot prej, pa imam zaradi hčere tudi večjo motivacijo za svoje delo, saj vem, da delam za nekaj večjega kot le zase.”

Spregovorila je tudi o področju zdravstva, saj je podpredsednica pododbora za javno zdravje Evropskega parlamenta, pa tudi med top 20 najvplivnejšimi na tem področju. Najprej je dejala, da Evropska unija nima izvršnih pristojnosti na področju zdravstva.

”Ampak to ne pomeni, da smo tiho ali da ne postavljamo smernic, priporočil ali sprejemamo resolucije. Državljanke in državljani Republike Slovenije upravičeno pričakujejo, da bo to področje ustrezno urejeno.”

Čeprav se zaveda, da na področju zdravstva ostaja še veliko izzivov, posebno pozornost znotraj pododbora za javno zdravje posveča duševnemu zdravju.

”Tudi sama sem nekdo, ki se je soočal s težavami na tem področju. Ni me sram govoriti o tem in menim, da bi to moralo veljati za vsakega človeka. Treba bo odpraviti stigmo okrog duševnega zdravja, saj to povzroča ogromno težav predvsem mladim.”

Na vprašanje o pogledu na stavko zdravnikov oziroma sindikata Fides v Sloveniji odgovarja, da bi morali biti prva skrb vseh vpletenih strani bolnice in bolniki.

”V tem trenutku ne opažam, da bi sindikalisti postavljali paciente na prvo mesto. Mislim, da ni prav, da se paciente postavlja na zadnje mesto, saj so stiske v zdravstvu že zdaj ogromne, stavka pa le še poslabšuje razmere. Sindikalisti zahtevajo nekaj, kar si marsikdo v zdravstvu zasluži – to so predvsem tisti zaposleni, ki so pogosto manj izpostavljeni, vendar pomembno prispevajo k delovanju zdravstvenega sistema. Slednji ne more pravilno delovati le z zdravniki, ampak kot celota, zato bi morali upoštevati tudi položaj vseh zaposlenih v zdravstvu.”

V nadaljevanju je poslanka govorila tudi o stanju medijev, pri čemer je poudarila, da je na politikih samo to, da omogočijo dobre pogoje, ne pa tudi vmešavanje v novinarsko delo.

”Mediji so branik demokracije in če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Doslej evropske institucije niso imele zadostnih mehanizmov za ukrepanje, kadar svoboda medijev znotraj EU ni bila ustrezno zagotovljena. Z evropskim aktom o svobodi medijev, ki je nastal tudi zaradi negativnih izkušenj v Sloveniji pod vlado Janeza Janše, smo končno pridobili učinkovito orodje za ukrepanje, kjer bo to potrebno.”

Čeprav poslanka spada med mlajšo generacijo, ki je dodobra vajena uporabe sodobne tehnologije in družbenih omrežij, vidi uporabo tujk med mladimi kot grožnjo za obstoj slovenščine v digitalnem svetu. Ko govori o svojem boju s podjetji, kot sta Netflix in Apple, pravi, da se stvari premikajo – počasi, ampak se, saj je vsak korak pomemben.

”Od nekdaj obožujem slovenščino in ne poznam večjega obsedenca ali obsedenke s slovnico od mene. Ne smemo dopustiti, da slovenščina umira, ko gre za digitalni svet. Preprosto moramo biti odločni in vztrajni pri tem, da smo vse države v EU enakopravne. ”

Pogovor je sklenila z mislijo ob dnevu žensk:

”Vlogo žensk v tem svetu vidim kot popolnoma enakopravno  vlogi moških. Pomembno se je zavedati, da ženska ni slaba mati, če je dobra uslužbenka, in da ni slaba uslužbenka, če je dobra mama. Želim si, da se nam nekoč ne bo treba pogovarjati o neenakopravnosti spolov. Želim si, da bomo nekoč kot družba napredovali do točke, kjer ne bo več pomembno, ali si moški ali ženska, ampak bodo šteli re rezultati in delo.”

Celoten prispevek lahko poslušate tukaj.

/0 Comments/objavil/a

”Prevzela sem odgovornost za spremembe, ki sem jih želela videti v družbi.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 7. marca 2024, v okviru projekta EPAS – program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, srečala z dijakinjami in dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana. Na srečanju je spregovorila o problematiki in izzivih mladih v Evropski Uniji. ”S kandidaturo na evropskih volitvah sem prevzela odgovornost za spremembe, ki sem jih želela videti v družbi, ter za ustvarjanje boljšega jutri za vse nas,” je ob tem dejala.

Pogovor na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana.

V uvodnem delu je poslanka najprej pojasnila pristojnosti Evropskega parlamenta in svoje parlamentarne aktivnosti. Izpostavila je tudi prednosti članstva v Evropski uniji za vse državljane, predstavila odbore, v katerih aktivno sodeluje, ter prioritetna področja dela.

V pogovoru o vključevanju mladih v politiko je kot najmlajša izvoljena slovenska evropska poslanka dijake opomnila na izjemno pomembnost politike na njihovo življenje. Ker politični procesi in odločitve vplivajo na njihovo prihodnost, je bistveno, da so aktivno seznanjeni s tem, kaj se dogaja v političnem svetu.

Pogovor z ravnateljico in profesorjem.

”V politiko sem vstopila iz nezadovoljstva s takratnimi nosilci položajev. Če bi bila zadovoljna z njihovim delom, ne bi niti razmišljala o kandidaturi, saj bi bilo to povsem nepotrebno. S kandidaturo na evropskih volitvah sem prevzela odgovornost za spremembe, ki sem jih kot novinarka želela videti v družbi, ter za ustvarjanje boljšega jutri za vse nas.”

O tem, kaj se je spremenilo po vstopu v politiko, je poslanka povedala, da je kljub nastopu na položaj ostala zvesta sebi in svojim načelom. Čeprav vstopa v politiko ne obžaluje, priznava, da so tudi dnevi, ko se človek vpraša “zakaj mi je tega treba”. Toda svojo motivacijo vedno znova črpa iz stikov z ljudmi. Ti ji dajejo energijo in potrditev, da sta njen trud in delo v politiki pomembna in koristna.

”Poslanka sem zaradi vas in za vas, zato na svoj mandat gledam skozi oči vseh, ki jih v Evropskem parlamentu s ponosom predstavljam. Zavedam se, da ne morem spremeniti sveta, zato se osredotočam, da spreminjam na bolje tisto, kar lahko.”

V nadaljevanju je beseda tekla tudi o razlikah med Evropskim parlamentom in državnim zborom, pri čemer je poslanka pojasnila, da je Evropski parlament sestavljen iz poslank in poslancev iz vseh držav članic Evropske unije in je zato številčnejši od državnega zbora. Dodatno je pojasnila, da se bo v novem mandatu število poslank in poslancev v Evropskem parlamentu povečalo na 720 iz sedanjih 705 poslanskih mest, pri čemer bo Slovenija z današnjih osem mandatov v prihodnji sestavi parlamenta dobila dodaten sedež.

/0 Comments/objavil/a
,

”Uganete, kdo je med top 20 na najpomembnejšem področju?”

27 držav članic. 705 evropskih poslank in poslancev. Med top 20, in to na daleč najpomembnejšem področju, pa … uganete, kdo?

V čast mi je vam sporočiti, da sem bila po raziskavi EU Matrix izbrana med 20 najvplivnejših na področju zdravja! Hkrati sem bila v isti raziskavi uvrščena na 31. mesto najvplivnejših mlajših od 40 let. Tako sem v top 35 odstotkih VSEH poslank in poslancev.

Verjetno ta novica ni najlepša za tiste, ki govorijo, kako smo vsi pasivni in neaktivni, toda to preprosto ne drži. Najlažje je videti samo tiste stavke raziskave, ki nekomu iz takšnih in drugačnih razlogov najbolj odgovarjajo. Zame to priznanje pomeni potrditev, da že moje dosedanje delo ni ostalo neopaženo, hkrati pa mi mi daje še večjo motivacijo za naprej.

V vlogi podpredsednice pododbora za javno zdravje sem v tem mandatu sodelovala pri sprejemanju ključnih zakonov in priporočil, ki si prizadevajo za izboljšanje zdravja ljudi ter za večjo zaščito pravic bolnic in bolnikov. Še posebej sem ponosna na to, da smo končno konkretno spregovorili tudi o duševnem zdravju.

Vmes sem sedela v še enem drugem posebnem odboru, in sicer za boj proti raku, kjer smo delo že zaključili. Pripravili smo načrt za boj proti tej neumni bolezni, ki zajema zgodnje odkrivanje, preventivo, zdravljenje ter kakovost življenja preživelih onkoloških bolnic in bolnikov.

Z delovanjem v okviru programa EU za zdravje smo v Evropskem parlamentu postavili ključne temelje za uresničitev ideje o delujoči zdravstveni uniji. Sprejeli smo nova pravila za zaščito delavk in delavcev pred zdravstvenimi tveganji, povezanimi z azbestom.

In nismo še končali. Jasno mi je, da so pred nami izzivi, povezani z zagotavljanjem visoko kakovostne zdravstvene oskrbe, tako po Evropi kot doma, kjer Fidesova stavka vstopa v osmi teden. Marsikaj lahko razumem, toda tega, kar počnejo dotični sindikalisti, ne morem. Zdravje ljudi je prvo. Poklon vsem, ki to razumejo, ker – na srečo! – kot v politiki nismo vsi isti, tako tudi vsi zdravnice in zdravniki niso.

-Irena

Foto: EP – Michel CHRISTEN

/0 Comments/objavil/a
,

”Opravičujem se.”

Opravičujem se.

Palestinkam in Palestincem. Ljudem v Južni Afriki, ki me zdaj poslušajo in so šli čez eno tako agonijo. Opravičujem se vsem v regiji in vsem tistim po svetu, ki s(m)o na pravi strani zgodovine.

Opravičujem se, ker je predsednik SDS na obisku v Izraelu z nesprejemljivimi izjavami o podpori tamkajšnjega režima, celo z nekaterimi protipravnimi napovedmi, spodkopaval prizadevanja vseh, ki zagovarjamo mir, ki odločno obsojamo agresorje.

Opravičujem se, hkrati pa jasno in glasno na tem mestu povem vsem, da to ni uradna politika Republike Slovenije.

To je grobi povzetek mojega nagovora v Evropskem parlamentu, na sestanku delegacije EU-Palestina, kjer smo imeli čast poslušati stališča jordanskih in južnoafriških kolegov. Prosila sem tiste, ki zelo dobro vedo, kako je živeti brez osnovnih človekovih pravic, naj pojasnijo, zakaj so dejanja, kot je to Janševo, škodljiva in nevarna.

Odgovoril mi je človek, ki je bil kot najstnik zraven, ko je njegov dedek prejel Nobelovo nagrado za mir. Vnuk Nelsona Mandele. Če se temu ne zoperstavimo, je škoda lahko samo še večja. To pomeni, da se je treba mobilizirati in zagotoviti, da ljudje ne podpirajo takšnih politik. To je njihova taktika, toda naj vas ne ustavi!

To mi je povedal. In zdaj samo s še večjo vnemo ostajam na pravi strani zgodovine. Ponosna sem, da to isto počnejo tudi moja Gibanje Svoboda, moji Gibanje Svoboda Mladi in moj, naš predsednik vlade Dr. Robert Golob.

-Irena

/0 Comments/objavil/a
,

”Države članice imajo škarje in platno v svojih rokah, ko gre za širitev EU.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 28. februarja 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o povezovanju Evropske unije glede na prihodnjo širitev. Med drugim je poudarila, da imajo ”države članice škarje in platno v svojih rokah, ko gre za širitev EU.”

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da bi morali procesi integracije in širitve Evropske unije potekati sočasno, ne pa biti pogojeni ena z drugo. Kljub temu, da pozdravlja dejstvo, da je v zadnjem času v Evropskem parlamentu veliko razprav o širitvi EU, žal ugotavlja, da še vedno obstaja velik razkorak med stališči Parlamenta in pozicijami držav članic, ko gre za širitev. Po njenem mnenju so ravno države članice tiste, ki imajo ključno vlogo pri odločanju o tem vprašanju.

”V tem mandatu smo sicer naredili veliko, ampak naše ambicije se ne smejo zmanjšati. Pri širitvi bi si morali prizadevati za več. Gledamo pa blokade določenih držav, pogosto popolnoma neupravičeno. S tem se zapravlja ogromno kredibilnosti v državah Zahodnega Balkana. Seveda morajo v regiji storiti več pri reformah, a si mi z neuresničenimi obljubami delimo del te odgovornosti.”

Nadalje je za primerjavo citirala znameniti Monnetov stavek, da bo Unija izoblikovana v krizah, ob katerem je izrazila željo, da se to ne bi dogajalo zgolj med krizami in zaradi gole nujnosti.

Poslanka je zaključila s poudarkom na reformah same Evropske unije, ki bi po njenem mnenju morale vključevati spremembe temeljnih pogodb Unije. Te spremembe bi morale omogočiti demokratizacijo delovanja EU in večjo fleksibilnost pri naslavljanju skupnih izzivov.

Njen plenarni nagovor si lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Genevieve ENGEL

/0 Comments/objavil/a
,

”Od vseh kriz bo najdolgotrajnejši učinek imela naraščajoča neenakost.”

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 27. februarja 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede vse večje neenakosti v svetu. Kot je dejala bo ”od vseh kriz bo najdolgotrajnejši učinek imela naraščajoča neenakost.”

Poslanka je uvodoma izpostavila naraščajočo neenakost kot osrednji problem, ki je od vseh kriz v resnici najbolj zaznamoval aktualni mandat Evropskega parlamenta, predvsem pa problem, ki se širi tiho in niti ni prepoznan kot kriza, čeprav za seboj pušča dolgotrajne posledice.

Kot je pojasnila v nadaljevanju, pa se v zakonodajnem domu Evropske unije premalo pozornosti namenja naraščajoči neenakosti, četudi ta negativni pojav razkriva še številne druge akutne probleme po svetu. To po njenih besedah vključuje tudi situacije, kjer se neenakost izkorišča za pridobivanje poceni političnih točk, še posebej v povezavi z migracijskimi vprašanji.

”A neenakost seveda ni problem samo izven Unije. Eksponentno narašča tudi pri nas. Na eni strani visoke cene in nizki prihodki ljudi, na drugi nenormalno bogatenje bogatih in še bolj nenormalno večanje revnih.”

Ob tem je Joveva poudarila, da je (ne)naslavljanje neenakosti politična izbira.

”Odvisno je od naših politik. Vse to govorim zato, ker zadnje čase stalno poslušamo o vzponu populistične desnice, mi pa samo opozarjamo na grožnjo njihove prevlade, namesto da bi kritiko usmerili tudi vase in si iskreno reklli, da stanje ni dobro. Vse se začne pri neenakosti. Končati pa bi se moralo pri učinkovitih ukrepih – njihovih uresničevanjih.”

Nagovor si lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

/0 Comments/objavil/a
,

Novim izzivom naproti

Draga mladina,

v dneh, ko se februar počasi poslavlja in sta praznik ljubezni in pustno rajanje že za nami, hkrati pa tudi informativni dnevi, se mnogi od vas srečujete s pomembnimi vprašanji o prihodnosti. Kam naprej? Kaj boš po poklicu? Kaj bi sploh počel/a? Gre za tipična (neugodna) vprašanja, ki se porajajo na nedeljskih kosilih, v naključnih pogovorih s sosedi ali na druženjih z vrstniki.

In povsem razumljivo je, če na ta vprašanja še nimate odgovorov in če ste še vedno neodločeni, kako nadaljevati šolanje in kaj izbrati – tudi sama sem bila na vašem mestu. Pojma nisem imela, kaj naj in kaj bom sama s seboj. Zame se je na koncu vse razpletlo dobro, toda to ne pomeni, da sem se v obdobju sprejemanja teh odločitev počutila tako.

Zelo pomembno je, da se zavedate, da v tem procesu niste sami. Spodbujam vas, da čim več govorite z odraslimi, ki delajo na področjih, ki vas utegnejo zanimati. Ne zadržujte se samo pri šolskih svetovalcih, ampak za mnenje povprašajte tudi starejše brate, sestre, prijateljice, prijatelje … in se ne bojte upoštevati ali vsaj slišati nasvetov staršev. Za rokav pocukajte študente, ki vam lahko nedvomno ponudijo dragocene vpoglede in izkušnje iz prve roke. Imejte pa v mislih, da ni nujno, da sledite poti, ki jo morda vaša okolica pričakuje od vas – najlažja je namreč tista šola, ki vas res zanima!

Ne želim vam soliti pameti, toda vseeno vam toplo priporočam, da ne hitite s svojimi odločitvami. Razmislite o svojih interesih, strasteh, ugotovite, kaj je vaša močna plat, katere spretnosti imate. Ko boste bolje razumeli, kaj vas resnično navdihuje in motivira, bo izbira ustreznega študijskega programa ali šole veliko lažja.

Želim vam veliko sreče na vaši izobraževalni poti. Ne pozabite, da ste sami kovači svoje usode.

Do naslednjič,

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

”Imam da vi kažam nešto.”

Imam da vi kažam nešto …

… Tokratni zapis začenjam v makedonščini. Z razlogom.

Ne e pogrešno toa što, kako političar vo edna zemja, izrazuvate odredena poddrška za odreden kandidat, političar, vo druga zemja.

Ne e pogrešno da imate jasni stavovi za toa što e pravilno, a što ne. Što e dobro, a što ne. Nema ništo lošo vo toa da im se posakuva i pravi dobro na site luǵe, na site žiteli na odredena zemja, bez razlika na nivnata nacionalnost, religija ili poteklo.

Vo toa nema ništo lošo. A vo što ima? Sega ḱe vi kažam.

Pogrešno e da se zboruva kako idniot pretsedatel na edna država treba da bide nekoj od edna točno odredena nacionalnost. Pogrešno e što toa, koj ḱe bide pretsedatelski kandidat, se odlučuva na sredba so premier na sosedna država. Se vo duhot na dobrososedskite odnosi, neli?

Pogrešno e toa što mirno i gordo odite na miting vo edna druga zemja, kade što besramno se istaknati isklučivo znaminjata na drugi, sosedni zemji. Zaobikoluvajḱi gi site oficijalni protokoli.

Pogrešno e da se mešate vo vnatrešno-političkite raboti na edna zemja zatoa što sakate da gi prikriete svoite neuspesi doma. Zatoa što vašata zemja e daleku od sovršena za čovečki život. Isto taka poradi vašite (ne)dela.

E, toa e pogrešno. Toa e lošo. A toa go pravi Albin Kurti, koj veḱe pred izvesno vreme gi pokaža svoite vistinski nameri. Nema da navleguvam vo detali tokmu zatoa što nemam namera sama da se spuštam na takvo nivo, no sakam jasno i glasno da kažam deka toa što go pravi Albin Kurti vo vrska so Severna Makedonija e neprifatlivo, nepristojno, sramno i podlo. Ova go tvrdam kako pratenička vo Evropskiot parlament, go tvrdam kako potpretsedatelka na parlamentarniot komitet EU-Severna Makedonija, ova go tvrdam kako Slovenka so makedonsko poteklo i go tvrdam kako sosema običen, normalen čovek.

Od srce i posakuvam se najdobro i najubavo na tatkovinata na moite roditeli, no za žal vo momentov tamu e se osven toa. Iskreno se nadevam deka site tamošni političari ednaš zasekogaš ḱe sfatat deka nivniot interes ne treba da bide nivnata blagosostojba ili blagosostojbata na izbranite. Tuku blagosostojbata na narodot. Celiot.

Da, danes sem začela s svojim dobesedno maternim jezikom. Kot rečeno, z razlogom. Sledi še zapis v slovenščini:

Nič ni narobe s tem, da kot politik v eni državi izraziš neko podporo določenemu kandidatu ali kandidatki, politiku ali političarki, v neki drugi državi.

Nič ni narobe s tem, da imaš jasna stališča glede tega, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj ne. Nič ni narobe s tem, da želiš dobro vsem ljudem, vsem prebivalkam in prebivalcem neke določene države, neodvisno od njihove nacionalnosti, veroizpovedi, porekla.

Narobe je to, da govoriš o tem, kako bi moral bodoči predsednik ene države biti točno ene določene nacionalnosti. Narobe je to, da se o predsedniškem kandidatu odloča na sestanku s premierjem sosednje države. Vse v duhu dobrih medsosedskih odnosov, mar ne?

Narobe je to, da greš mirno in ponosno na srečanje v to isto, tujo državo, kjer so brezsramno izobešene zastave izključno nekih drugih, sosednjih držav. Mimo vseh uradnih protokolov.

Narobe je to, da se vmešavaš v notranjepolitične zadeve ene države zato, ker želiš prikriti svoje neuspehe doma. Ker je tvoja država daleč od popolne za življenje ljudi. Tudi zaradi tvojega delovanja.

To je narobe. In to počne Albin Kurti, ki je svoje resnične namere pokazal že pred časom. V podrobnosti ne bom šla ravno zato, ker se sama ne nameravam spuščati na to raven, želim pa jasno in glasno povedati, da je to, kar v povezavi s Severno Makedonijo počne Albin Kurti, nesprejemljivo, nespodobno, ostudno in nizkotno. To trdim kot poslanka Evropskega parlamenta, to trdim kot podpredsednica parlamentarnega odbora EU-Severna Makedonija, to trdim kot Slovenka z makedonskim poreklom in to trdim kot popolnoma običajen človek.

Domovini mojih staršev želim iz srca vse najboljše in najlepše, toda žal je v tem trenutku v njej za večino vse prej kot to. Srčno upam, da bodo vsi tamkajšnji politiki enkrat le dojeli, da njihov interes mora biti ne lastna dobrobit ali dobrobit izbrancev. Dobrobit ljudi. Vseh.

– Irena

Foto: EP –Alain ROLLAND

/0 Comments/objavil/a

Joveva za Slovenske novice: ”Še naprej jim bom težila.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 13. februarja 2024, v pogovoru za Slovenske novice spregovorila o svojih nadaljnjih načrtih glede pobude za enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu. ”Še naprej bom težila vsem tistim, ki ne spoštujejo slovenščine kot uradnega jezika EU. Storila bom vse, kar je v moji moči, da dosežem možnost enakopravne rabe maternega jezika v domovini – ker je to naša pravica in naša izbira,” je v svojih prizadevanjih odločna Joveva.

V zvezi s tem je poslanka že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje pa je večkrat posvarila tudi v svojih govorih na plenarnih zasedanjih v Evropskem parlamentu.

”Sestala sem se s predstavniki Netflixa, Disneya+ in Appla. Začela bom s ponudnikoma t. i. pretočnih videovsebin, torej Netflixom in Disneyjem+. Med pogovorom predstavniki ne enega ne drugega podjetja niso podali nobenih rešitev za problematiko neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, zgolj izgovore.”

Četudi gre za podjetja, ki so zelo uspešna na trgu Evropske unije, pa je Joveva opozorila, da nihče od njihovih predstavnikov ni izrazil pripravljenosti za reševanje težav, povezanih z neupoštevanjem enega od uradnih jezikov Unije.

Zato je poslanka, kot je izpostavila, skupaj s svojo ekipo začela iskati rešitve na evropski ravni znotraj svojih pristojnosti kot evropske poslanke. Kot ena izmed parlamentarnih pogajalk je sodelovala pri oblikovanju besedila Evropskega akta o svobodi medijev – zakonodaje, v kateri so vključene tudi določene spremembe na področju jezikovne diskriminacije. V pričakovani zakonodaji, ki naj bi bila dokončno potrjena na marčnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, se predvideva možnost sodelovanja med t. i. nacionalnimi regulatorji (inšpektorati).

”To pomeni, da bodo lahko nacionalni inšpektorati, denimo v našem primeru slovenski, ob ugotovljeni nepravilnosti z vidika diskriminacije uradnega jezika Evropske unije na podlagi določenih mehanizmov zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer je sedež podjetja (recimo v primeru Netflixa je to Nizozemska), da te zadeve uredijo.”

Za poslanko je to ključno, saj se ponudniki pretočnih vsebin pogosto izgovarjajo z navedbo, da nimajo poslovnega sedeža v Sloveniji. Kot je podrobneje pojasnila, to pomeni, da ti ponudniki niso zavezani k spoštovanju nacionalnih zakonodaj, saj so za evropski trg registrirani v zgolj eni izmed držav članic in posledično spadajo le pod njihov regulatorni režim.

”Gre za pomemben korak naprej, toda za zares uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike, predvsem pa zavezujočo določbo, in ne zgolj možnost, bo treba dopolniti še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.”

Glede revizije zadevne direktive je poslanka spomnila, da je že oktobra lani poslala uraden dopis pristojnim evropskim komisarjem, na katerega je nedavno prejela odgovor.

”Prav zaradi njunega odgovora je zdaj tudi črno na belem jasno, saj gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU: prepoved jezikovne diskriminacije bo zakonsko določena na evropski ravni. Zakonodajni proces v Evropski uniji je sicer običajno dolgotrajen in na to žal ne morem vplivati toliko, kot bi si želela. Toda prepričana sem, da je bolje nekaj začeti in na tem delati kot sedeti križem rok in večno čakati na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko. Čeprav počasi, je dejstvo, da se zadeve premikajo. To mi je ravno prejšnji teden na sestanku tudi v živo zagotovil komisar Breton, obljubil mi je tudi, da bo z direktorji dotičnih nacionalk o tem tudi osebno spregovoril ob prvi priložnosti.”

Hkrati je še dodala, da je bil pogovor s predstavniki podjetja Apple nekoliko produktivnejši kot s predstavniki pretočnih vsebin, vendar še vedno nezadosten. Zato je napovedala novo srečanje s predstavniki Appla, na katerem bodo pregledali trenutno stanje in razpravljali o nadaljnjih korakih.

Intervju, ki so ga na spletni strani objavili v četrtek, 13. februarja 2024, si v celoti lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a