”Če bi imela supermoč, bi vse politike spremenila v uvidevne ljudi.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek 29, marca 2024, sodelovala na razpravi z mladino iz Radovljice v Čebelarsko-razvojnem izobraževalnem centru, pod okriljem Zavoda Mladinske mreže MaMa. Poslanka je z mladimi izmenjala stališče in poglede o svojih prioritetah in vlogi Evropskega parlamenta. ”Če bi imela supermoč, bi vse politike spremenila v uvidevne ljudi,” je pojasnila mladim, ko so jo vprašali, katera supermoč bi ji pomagala pri opravljanju njenega dela.

Pogovor je poslanka odprla z osebno noto s tem, ko je obudila spomine na srednješolske dni, ki jih je preživela v klopeh Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.

“Jesenice so resnično moje mesto, a tudi Radovljica ima posebno mesto v mojem srcu. Tam sem preživela čudovitih štiri leta na ‘Kremšniti’, kot smo nekoč ljubkovalno imenovali našo šolo.”

Poslankini spomini na šolske dni so poslužili kot odličen uvod v nadaljnjo razpravo o pomenu politične aktivnosti. Kot je pojasnila, so ji vrednote o načelnosti, ki jih je podedovala že v rani mladosti od očeta, postale kasneje temeljno vodilo njenega življenja in delovanja v politiki še danes.

Mlade je seznanila tudi z začetki svoje politične poti, ki so bili rezultat pravega spleta okoliščin in osebne želje po aktivnem prizadevanju za spremembe.

V nadaljevanju pogovora je poudarila pomen projektov, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota – pri katerem je v tem mandatu delovala kot poročevalka v imenu svoje politične skupine. Odgovarjala je tudi na širok spekter vprašanj, pri čemer je mlade še posebej zanimala vloga Evropskega parlamenta pri oblikovanju politik.

”Evropski parlament je pri oblikovanju zakonodaje enakovreden Evropskemu svetu, ki ga vodijo interesi držav članic, vendar lahko prizadevanja Evropskega parlamenta te interese izzivajo. Glede na dejstvo, da smo v Evropskem parlamentu edini neposredno izvoljeni predstavniki v vodstvu EU, menim, da bi moral Evropski parlament imeti večjo vlogo ali moč v tem političnem kontekstu.’’

Na vprašanja o migracijski politiki je pojasnila, da migracije predstavljajo trajno dinamiko sveta, zaradi česar zahtevajo premišljene in dolgoročne odgovore. Ob tem je dodala, da kljub temu, da so države članice dale zeleno luč dogovoru z Evropskim parlamentom glede pakta o migracijah in azilu, se Unija še vedno sooča s številnimi izzivi, ki so posledica neusklajenega delovanja določenih voditeljev, ki ne sledijo osnovnim vrednotam in načelom Evropske unije.

Ob zaključku je poslanka poudarila pomembnost ločevanja med svobodo izražanja in sovražnim govorom.

Naslednja postaja je bil Dom starejših občanov dr. Janka Benedika, kjer smo se družili z mladimi po srcu in poudarili pomen medgeneracijskega sodelovanja in socialne vključenosti.

Prijeten delovni obisk se je zaključil z obiskom lokalne pisarne poslanke državnega zbora, Alme Intihar.

Delovni obisk se je zaključil z obiskom lokalne pisarne poslanke državnega zbora, Alme Intihar. Poslanki sta se posvetili najbolj aktualnim tematikam tako na državni kot evropski ravni.

/0 Comments/objavil/a

”Ljudem je jasno, kdo svoj politični program gradi na strahu.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je 27. marca 2024 preko video povezave pridružila pogovornemu večeru o evropskih volitvah 2024, ki je potekal v atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. ”Ljudem je jasno, kdo svoj politični program gradi na strahu in manipulacijah,” je ob tem dodala.

Uvodoma je poslanka podala oceno o dosežkih Evropske unije v zadnjih petih letih in izpostavila tako prednosti kot slabosti delovanja Unije. Čeprav se je Unija v tem obdobju soočila z različnimi kompleksnimi izzivi, je po besedah Joveve EU svojo moč in enotnost pokazala v odzivu na pandemijo.

”Uspeli smo izpogajati Sklad za okrevanje in odpornost vreden 800 milijard evrov za obdobje do leta 2026. Ta sklad je imel in še vedno ima velik vpliv na razvoj držav članic, vključno s Slovenijo, predvsem z neposrednimi finančnimi sredstvi, ki so omogočila izvajanje ključnih projektov in ukrepov za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter povečanje odpornosti držav na prihodnje krize.”

Kot eno od pomanjkljivosti Evropske unije je izpostavila pasivnost pri procesu širitve, manj odločen odziv na korupcijo in pomanjkanje preglednosti v institucijah Evropske unije, kar je povzročilo porast nezaupanja med državami.

”Menim, da na splošno nismo dosegli potrebnega napredka pri institucionalnih reformah, še posebej pri povečanju demokratičnega nadzora nad delovanjem Komisije, okrepitvi vloge Parlamenta in pri zagotavljanju večje transparentnosti delovanja Sveta EU. Te reforme so namreč ključne za krepitev zaupanja državljanov v evropske institucije in za zagotavljanje učinkovitejšega delovanja Evropske unije kot celote.”

Svoj vsakdan je opisala kot dinamičen in poln izzivov, pri čemer je poudarila, da ji tak način dela ustreza, čeprav se zato nikoli ne more popolnoma odklopiti od službenih obveznosti. Posebej je izpostavila dan, ko je po dolgotrajnih pogajanjih in zavlačevanju nekaterih deležnikov bil dosežen dogovor o Evropskem aktu o svobodi medijev.

”Občutek, ko veš, da si nekaj dobrega naredil, za medijsko svobodo in demokracijo, za informiranost državljank in državljanov je definitivno najbolj uspešen dan,” po besedah poslanke.

Na vprašanje o tem kako različni interesi v Evropskem parlamentu vplivajo na proces odločanja je izpostavila različne implikacije, ki jih bo imelo povečanje števila sedežev v Evropskem parlamentu. Pojasnila je, da bo na dinamiko delovanja Parlamenta razlika v kvantitativnem smislu vplivala tudi na kvaliteto delovanja.

”Teoretično naj bi večje število sedežev pomenilo večji pluralizem in zastopanost različnih političnih stališč in interesov v zakonodajnih procesih. Vendar pa odločilni dejavnik ni število sedežev samo po sebi, temveč prihodnja sestava Parlamenta, še posebej napovedi o morebitnem povečanju števila skrajno desnih in populističnih strank.”

V tem primeru bi po oceni Joveve lahko temeljne vrednote, kot so človekove pravice, pravna država in svoboda izražanja, izgubile svoj poudarek, če bi skrajno desne stranke pridobile večji vpliv. Posledično bi to negativno vplivalo tudi na sam proces odločanja in doseganja konsenza, kar bi lahko povzročilo še dodatno podaljšanje že tako dolgega zakonodajnega procesa.

V zaključku razprave je poslanka poudarila izjemno pomembnost sodelovanja v volilnem procesu, ki bo ključno vplivalo na prihodnost in vrednote Evropske unije v naslednjih petih letih. Ob tem je opozorila na nujnost izkoriščanja volilne pravice, saj ta lahko prispeva k zmanjšanju korupcije, laži in manipulacij, ki jih volivci pogosto pripisujejo vsem politikom.

Na pogovornem večeru so poleg Irene Joveve sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič in vodja predstastavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše.

/0 Comments/objavil/a

”Že v otroštvu mi je spremljanje novic z očetom vzbudilo zanimanje za politiko.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 25. marca 2024, v okviru projekta EPAS – program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, srečala z dijakinjami in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Poslanka je s srednješolci delila svoje izkušnje iz evropskega parlamenta in spregovorila o odločilnih trenutkih, ki so vplivali na njeno aktivacijo v politiki. ”Z očetom sem že kot otrok spremljala novice in s tem pridobivala vpogled v politično dogajanje. Četudi takrat morda nisem imela izbire, da bi se temu izognila, sem tako že v rani mladosti spoznala številne vidike politike in prepoznala svoje zanimanje za področje.”

Uvodoma je poslanka dijakinjam in dijakom pojasnila, da prihaja iz skromne delavske družine, kjer nič ni bilo dano z neba, a da kljub temu, da so jo življenjske poti vodile daleč od doma, je v srcu vedno ostala ponosna Jeseničanka.

Na vprašanja o svoji prejšnji karieri in spremembah ob prehodu iz novinarstva v politiko, je odgovorila, da vsak poklic prinaša različne občutke odgovornosti, a da je poslanstvo enako – služiti ljudem.

”V preteklosti sem to počela s preiskovalnim novinarstvom in osvetljevanjem pomembnih družbenih tem, medtem ko zdaj kot evropska poslanka sodelujem pri oblikovanju zakonodaje, ki neposredno vpliva na vse nas kot državljanke in državljane Evropske unije.”

O svoji odločitvi za kandidaturo na volitvah, je pojasnila, da ta ni bila načrtovana.

”Nikoli si nisem mislila, da bom vstopila v politiko. Ko mi je zazvonil telefon, sem sprva pričakovala ekskluzivno novinarsko novico ob prihajajočih volitvah. Na koncu sem jo tudi dobila, a ne na način, kot sem si predstavljala.”

O svojem delu v Parlamentu je dejala, da njen urnik ni nikoli dolgočasen, ker ni enega klasičnega dneva. Kot je dodala, ji aktivno delovanje v odborih vsak dan prinaša nove izzive, raznolike naloge in nove teme, ki zahtevajo hitro odzivanje in prilagodljivost.

”Namesto v pisarni, sem veliko raje na terenu. Delovni obiski kot je današnji, mi omogočajo neposredno komunikacijo in izmenjavo mnenj. Iz takšnih obiskov se lahko veliko naučim  od vas, kakor upam, da se tudi vi lahko naučite kaj od mene,” je še dodala zainteresiranim mladostnikom.

Radovednim dijakinjam in dijakom je poudarila tudi pomen svojih sodelavcev, ki stojijo za njo in ji pomagajo pri vsakodnevnih izzivih.

”Kljub temu, da želim vedno vse pregledati, zaradi česar si s tem včasih tudi otežujem življenje, pa nobenemu od poslancev ne bi uspelo brez podpore in predanosti svojih sodelavcev. Oni so tisti, ki predvsem skrbijo, da je vse urejeno tako, kot mora biti.”

/0 Comments/objavil/a

Irena Joveva za Radio KUM24: ”Na srečanjih z mladimi se lahko marsikaj tudi naučimo.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 22. marca 2024, po srečanju in izmenjavi mnenj z mladimi v Mladinskem centru Hrastnik, govorila za Radio KUM24 o pomenu takšnih dialogov z mladimi, prednostih članstva v Evropski uniji in svoji vlogi v Evropskem parlamentu. ”Prepričana sem, da nisem popila vse pameti sveta, kot morda menijo nekateri politiki. Zato so zame srečanja z mladimi vedno dobrodošla, saj vidim v njih priložnost za učenje tudi z moje strani,” je ob tem dejala Joveva.

Poslanka je uvodoma izrazila priznanje radovednim mladim, ki so se na srečanju opogumili in aktivno vključili v razpravo. Poudarila je, da mladi s svojo energijo in neposrednim načinom postavljanja vprašanj prinašajo drugačen – svež pogled na svet. Zlasti je bila zadovoljna s kombinacijo konkretnih vsebinskih vprašanj in osebnih perspektiv, saj je prepričana, da tak pristop omogoča mladim boljši vpogled v vlogo evropskih poslank in poslancev ter bolj razumljiv vpogled v delovanje Evropske unije.

Nadalje je poslanka spregovorila tudi o svojem področju delovanja in pojasnila na kaj je najbolj ponosna.

”Izpostavila bi nedavno zaključeno zakonodajno zadevo, na katero sem izjemno ponosna – to je evropski akt o svobodi medijev, ki smo ga sprejeli na zadnjem plenarnem zasedanju. Gre za eno izmed področij, ki sem se jih v tem mandatu intenzivno posvečala, zato sem še toliko bolj zadovoljna, da smo jo uspešno zaključili pred iztekom mandata.”

Na vprašanje o tem, kako dobro so mladi seznanjeni s prednostmi članstva v Evropski uniji, je ocenila, da se veliko mladih prednosti zaveda. Kljub temu, pa je tudi veliko takih, ki te prednosti jemljejo kot samoumevne, saj so se rodili, odrasli in živijo v Uniji. Posledično morda sploh ne razumejo, koliko več priložnosti in možnosti imajo na razpolago za uresničitev svojega potenciala.

/0 Comments/objavil/a

”Naša majhnost je samo v naših glavah.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 22. marca 2024, sodelovala na razpravi z dijakinjami in dijaki v Mladinskem centru Hrastnik, ki ga je organiziral Zavod Mladinska mreža MaMa. V prijetnem in interaktivnem dialogu z radovedno mladino je poslanka delila svojo pot v politiko, osebne izkušnje iz dela v Evropskem parlamentu in odborih, v katerih je aktivna. ”Naša majhnost je samo v naših glavah,” je na vprašanje o vplivu Slovenije kot majhne države v EU pojasnila Joveva.

Dan se je začel s prijetnim pogovorom z radovedno mladino v Mladinskem centru v Hrastniku.

Uvodoma je pojasnila, da kljub močni ljubezni do svojega prejšnjega poklica v novinarstvu, je kandidatura za evropsko poslanko izraz njenega nezadovoljstva s tedanjo politično izbiro in veliko željo po aktivnem prispevanju k spremembam na bolje, kar zdaj počne zadnjih pet let.

Nadalje je dijakinjam in dijakom poudarila pomembnost Evropske unije tudi v vsakdanjem življenju, kjer je večina zakonodaje sprejeta na ravni Unije. To vključuje področja, kot so podnebje, okolje, energetika, svoboda medijev, ter nenazadnje tudi program Erasmus+, s katerim so dijaki še najbolj seznanjeni.

Srečanje z županom, Markom Funklom.

”Res je, da je slovenskih poslank in poslancev samo osem od skupno 705, vendar to ne pomeni, da ne vplivamo in ne sodelujemo pri soodločanju o zakonodaji. Kot evropski poslanec ni pomembno, od kod prihajaš, temveč kako učinkovito delaš. Nismo slabi ali majhni, ker smo iz Slovenije – ta občutek majhnosti je le v naših glavah.”

Največjo zadovoljstvo pri delu v Evropskem parlamentu ji prinaša sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje in sprememb, ki vodijo k izboljšanju pogojev na določenem področju.

”Ko se zavedaš, da sodeluješ pri oblikovanju zakonodajnih aktov, ki prinašajo pozitivne spremembe, je zame osebno najbolj zadovoljujoč občutek, saj veš, da si bil del tega izjemno zahtevnega procesa. Izvoljeni smo bili z namenom, da delujemo za izboljšanje kakovosti življenja vseh državljank in državljanov, kar je tudi bistvo mojega poslanstva v Bruslju.”

Pogovor je zaključila z mislijo, da je dialog z mladimi ključen za oblikovanje prihodnosti, ki bo pravična in odzivna na potrebe vseh generacij. Poudarila je, da je vsak glas pomemben in da je sodelovanje ter izmenjava idej temelj za gradnjo močnejše in še bolj povezane Evrope.

Delovni obisk v Hrastniku se je nadaljeval s srečanjem z županom Občine Hrastnik, Markom Funklom. Joveva je z županom spregovorila predvsem o pravičnem prehodu, trajnostnih projektih, evropskih volitvah in prihodnosti EU. Skupaj sta poudarila pomen inovativnih projektov kot je Sončna šola Hrastnik, ki deluje kot prva zadružna skupnostna sončna elektrarna v državi.

Hrastniški muzej nas je popeljal skozi bogato zgodovino mesta.

Po srečanju z županom je poslanka obiskala še hrastniški muzej, ki priča bogati rudarski in steklarski tradiciji tega mesta. Ta tradicija je globoko vtkana v identiteto mesta še danes. Med vodenim ogledom se je poslanka seznanila z življenjem in delom generacij ljudi, ki so s svojim trudom in predanostjo pustili nepozaben pečat v zgodovini mesta.

Hvala Hrastnik za gostoljubje! Danes smo vas obiskali prvič, zagotovo pa ne zadnjič.

/0 Comments/objavil/a

‘’Apple bo moral vključiti slovenščino v svoje menije.’’

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek 21. Marca 2024, udeležila 33. redne seje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Na seji je poslanka predstavila svoje dosedanje delo, trenutno stanje na področju prizadevanj za javno rabo slovenščine in izzive pri zaščiti slovenščine v digitalnem okolju. ”Tudi Apple bo moral upoštevati novelo zakona in slovenščina bo morala biti tudi v njihovih menijih,’’ je izpostavila Joveva, ki je med prvimi pozvala k ukrepom proti diskriminaciji slovenščine na skupnem notranjem trgu Evropske unije.

V svoji predstavitvi je pojasnila, da je v zvezi s tem že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, medtem ko je na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje posvarila tudi na plenarnih zasedanjih v Evropskem parlamentu.

”Četudi gre za podjetja pretočnih videovsebin, ki so zelo uspešna na trgu Evropske unije, pa nihče od njihovih predstavnikov ni izrazil pripravljenosti za reševanje težav, povezanih z neupoštevanjem enega od uradnih jezikov Unije.”

V nadaljevanju se je osredotočila predvsem na dogovore z Applom, ki so bili na sestankih zelo korektni in niso bili pokroviteljski. S predstavniki podjetja Apple je predviden nadaljevalni sestanek v mesecu aprilu, ko naj bi bila sprejeta novela zakona o javni rabi slovenščine.

”Že ko smo se sestali s predstavniki Apple-a so bili seznanjeni, da se pripravljajo spremembe nacionalne zakonodaje. Zagotovili so mi, da delajo na tem, da bo njihova ponudba tudi v slovenščini,” in dodala da jo veseli dejstvo, da so tudi njeni pritiski prispevali k temu.

Pretočne videovsebine vidi kot veliko bolj zahtevno področje. Tako predstavniki Netflix kot tudi predstavniki Disney+ niso izkazali nobenega razumevanja ali ponudili kakršnikoli rešitev, temveč so iskali le izgovore.

”Navedbe, ki so med drugim namigovale, da jim po trenutni zakonodaji to ni treba zagotoviti prevodov in da se jim to finančno ne izplača, so bile nesprejemljive. Ravno ta pokroviteljski odnos mi je dal večji zagon, da je problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.”

Poudarila je tudi dolgotrajnost zakonodajnih postopkov na nacionalni ravni in jih primerjala z evropsko, kjer so v postopke vključene vse države članice in kjer se ti postopki še dodatno zavlečejo, zaradi česar se je odločila, da bo pri spreminjanju zakonodaje izhajala iz že obstoječe zakonodaje.

”Znotraj evropskega akta o svobodi medijev, katerega soavtorica sem bila, smo urejali tudi področje spletnih platform. Sprejeta zakonodaja vključuje tudi spremembe na področju jezikovne diskriminacije in omogoča sodelovanje med nacionalnimi regulatorji, ki bodo ob ugotovljeni nepravilnosti z vidika diskriminacije uradnega jezika EU lahko zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer ima neko podjetje sedež, da na podlagi tega akta ukrepa.”

Za sistemsko reševanje problematike meni, da bo treba dopolniti tudi direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je načrtovana za leto 2026. Kot je dodala, že mesece potekajo dogovori med njo in podpredsednico Evropske komisije, Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg, Thierryem Bretonom, ki sta javno podprla njena prizadevanja za odpravo jezikovne diskriminacije.

/0 Comments/objavil/a

Irena Joveva za Grazio: ”Prevečkrat povemo, da smo v redu, čeprav nismo.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v intervjuju za najnovejšo izdajo revije Grazia razkrila, kako njeno odraščanje in globoko zakoreninjene vrednote, ki jih je pridobila skozi življenje, vplivajo na njeno aktualno delovanje v Evropskem parlamentu. ”Prevečkrat povemo, da smo v redu, čeprav nismo,” je odločno izpostavila v kontekstu duševnega zdravja, ki še vedno predstavlja tabu temo v naši družbi. V nadaljevanju si lahko preberete povzetek pogovora.

Kot dekle, ki je odraščalo v makedonski družini na Jesenicah, je staršem neizmerno hvaležna, da so jo vzgajali v obeh kulturah.

”Pokazala sta mi, kako pomembno je poznati svoje korenine in hkrati spoštovati svojo domovino. Moja je seveda Slovenija. Vedno rečem, da je slovenščina moj materni jezik, makedonščina pa dobesedno materni jezik.’’

Ravno odraščanje v bloku na Jesenicah, obdanem s sosedi iz vseh delov nekdanje skupne države, jo je oblikovalo v osebo, kakršno jo poznamo danes, in jo naučilo pomena spoštovanja raznolikosti. To dragoceno izkušnjo uporablja tudi v svojem političnem delovanju, kjer se zavzema za enake priložnosti za vse in spoštovanje vseh ljudi ne glede na njihovo poreklo, narodnost, barvo kože, spolno usmerjenost …

‘’Če se kdo zaveda, kako živeti glavni slogan Evropske unije – združeni v različnosti, sem to jaz. Nikoli nihče ni gledal nikogar kot drugačnega in zato smo bili dejansko sosed sosedu in človek človeku. In še danes smo.’’

Kot mlada poslanka se zaveda pomena aktivnega državljanstva v politiki in si na več načinov prizadeva za njihovo državljansko participacijo. Proti pokroviteljskemu odnosu do mladih se bori tudi z aktivnim dialogom. Eden od načinov, kako to dosega, je prek projekta ”Ideje, ki presegajo meje”, kamor ji lahko vsakdo napiše svojo pobudo za spremembo, ki jo nato sama v okviru svojih pristojnosti skuša podpreti.

Ena izmed tematik, povezanih z mladimi, pa je tudi področje duševnega zdravja, veliki oziroma vedno večji težavi, o kateri se po njenem mnenju premalo govori.

”Prevečkrat povemo, da smo v redu, čeprav nismo. Marsikdo, ki ima težave z duševnim zdravjem, se bojuje v tišini, kar pa ni prav. Izzivov je veliko, a prvi in bistveni je ta, da ozaveščamo in da nikomur ne bo nerodno govoriti o tem. Vedeti morajo, da niso sami.”

Njeno delo v Evropskem parlamentu je odsev osebnih izkušenj, vrednot in prepričanj, ki jih želi prenesti na naslednje generacije, vključno s svojo dveletno hčerko Milo, za katero si želi, da bo odrasla v uvidevno, nesebično in sočutno žensko.

V svojem delovanju vztraja pri iskrenosti in avtentičnosti, tudi ko se sooča s sovražnim govorom in stereotipi na družbenih omrežjih. Želi si, da bi se ljudi ocenjevalo po njihovem delu in ne po spolu ali izgledu.

”Želela bi si, da se nam leta 2024 ne bi bilo treba pogovarjati o tem, ali je na nekem položaju moški ali ženska in zakaj ženska. Želela bi si, da bi ljudi ocenjevali po njihovi osebnosti, predvsem pa po njihovem delu. Politika ni in ne sme biti samo moški svet.”

Svoja stališča zastopa drzno in brez dlake na jeziku.

”Marsikdaj me spomnijo na to, da bi morda bilo bolje biti tiho. Menda dobronamerno, a v resnici mi to daje samo večji zagon v prepričanju, da delam prav. Stojim za vsakim svojim glasom in stališčem.”

Pogovor se je zaključil z vprašanjem o tem, kakšna je Irena v domačem okolju in kadar je obkrožena s svojimi ljudmi.

”V resnici ni neke velike razlike. Irena je vedno Irena – kot evropska poslanka, mama, prijateljica, partnerica, hčerka … Uvidevna perfekcionistka na trdnih tleh. Malo manj pod stresom, a še vedno z ogromno kave. Nasmejana, iskrena, predana. Nekdo, ki ceni življenje in verjame v svoje poslanstvo.”

Celoten intervju si lahko preberete v najnovejši izdaji revije Grazia.

/0 Comments/objavil/a

Irena Joveva za N1 BiH: ”Za Gazo počnemo daleč premalo kot Evropska unija.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 18. marca 2024, gostovala v jutranji oddaji ”Novi dan” na N1 BiH, kjer je govorila o humanitarni krizi v Gazi in izrazila polno podporo prizadevanjem Bosne in Hercegovine za pridružitev Evropski uniji. ”Ne rečem, da kot Unija ne počnemo nič, rečem pa, da počnemo daleč premalo,” je bila o nezadostnih ukrepih Evropske unije na Bližnjem vzhodu kritična Joveva.

Uvodoma je izkazala razočaranje in globoko žalost zaradi dogajanja v Gazi, predvsem pa jezo zaradi sprenevedanja tistih, ki so v prvi vrsti odgovorni za nadaljevanje vojne. Še posebej je bila kritična do izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, ki na območju Gaze izvaja genocidno politiko.

”Vi v Bosni in Hercegovini, na žalost, zelo dobro veste o čem govorim … ljudje, predvsem pa otroci umirajo ne samo zaradi posledic bombardiranja, temveč tudi zaradi pomanjkanja osnovne humanitarne pomoči. Te neznosne razmere, obdane s sprenevedanjem, preprosto ne morem več razumeti.”

Na vprašanje, kdo je glavni akter, ki znotraj Evropske unije ustvarja takšno politiko, je pojasnila, da se ne strinja s politiko uradnega Berlina, vendar razume pozicijo Nemčije do Izraela, ki izhaja iz njene zgodovine. Kljub temu je dodala, da morata Nemčija in predsednica Evropske komisije Von Der Leyenova razumeti, da kritika delovanja Izraela ne gre enačiti z antisemitizmomp

”Če nekdo kritizira Izrael, to še ne pomeni, da smo antisemiti. Prav tako, če kritiziramo Hamas, ki je teroristična organizacija in smo jo kot tako že večkrat obsodili, to ne pomeni, da smo proti celotni Palestini.”

V nadaljevanju je pogovor stekel tudi o nadaljnji širitvi Evropske unije in prizadevanjih Bosne in Hercegovine, ki je tudi zaradi prizadevanj Slovenije pridobila status države kandidatke. Joveva je poudarila, da si BiH zasluži začetek pristopnih pogajanj za članstvo, saj je v zadnjih mesecih sprejela več pomembnih zakonov.

”Za Bosno in Hercegovino ni boljše alternative od pridružitve Evropski uniji, saj bi pridružitev izboljšala kvaliteto življenja za vse njene državljane. Pomembno je, da politiki razumejo, da se ta proces izvaja v korist državljank in državljanov in ne zgolj zaradi nabiranja dnevno-političnih točk.”

Joveva je zaključila pogovor z upanjem, da bo tudi v Svetu Evropske unije napredek Bosne in Hercegovine prepoznan in ustrezno nagrajen. Poleg tega je pozvala tudi politike BiH, naj tokrat postavijo svoje osebne interese na stran in se osredotočijo na gradnjo boljše prihodnosti za celotno državo in vse njene državljanke in državljane.

/0 Comments/objavil/a
,

”To je Yazan in to je za tiste, ki se sprenevedate.”

Evropska poslanka Irena joveva je v sredo, 13. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o neposrednem tveganju množične lakote v Gazi in napadih na dostavo humanitarne pomoči. ”To je Yazan in to je za tiste, ki se sprenevedate,” je uvodoma ob prikazu slike desetletnega dečka, ki je postal tragičen simbol lakote v Gazi, dejala navzočim.

Ob tem je pozvala vse navzoče, naj si ga zapomnijo kot opomin. Še posebej pa je ta poziv namenila vsem, ki bodo prihodnjič znova v Parlamentu glasovali proti takojšnji vzpostavitvi premirja in vsem tistim, ki še vedno nasprotujejo sankcijam zoper Izrael.

Prisotne je opomnila, da je Parlament v svojih resolucijah in pozivih večkrat znova in znova obsodil dejanja Hamasa. Vendar je poudarila, da je bil tudi Izraelu večkrat izražen poziv, naj pravico do samoobrambe uveljavlja v skladu z mednarodnim pravom.

Zbrane je nato vprašala, kaj se je zgodilo s temi pozivi in do česa nas je pripeljala apatičnost. Nadalje je zahtevala pojasnilo, zakaj še niso bile uvedene sankcije proti Benjaminu Netanjahuju in njegovi vladi zaradi kršenja mednarodnega prava in zakaj suspenz pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom še ni bil uveden.

‘’Nehajte se sprenevedati. Več 10.000 Palestink in Palestincev je mrtvih. In Yazan ni edini otrok, ki je umrl zaradi lakote. Žal tudi ni zadnji. Ursuli von der Leyen je lažje reči, da v Gazi potrebujejo takojšen humanitarni premor, ki bo privedel do prekinitve ognja. Kakšen premor? Zahtevam prekinitev ognja takoj.”

Zaključila je s pretresljivo mislijo, da noben otrok na tem svetu ne bi smel gledati v nebo in se spraševati, ali ga čaka smrt ali pa večerja.

Foto: EP –  Brigitte HASE

/0 Comments/objavil/a
,

Evropski akt o svobodi medijev je končno pod streho

V Evropskem parlamentu smo danes z veliko večino sprejeli Evropski akt o svobodi medijev in s tem zaključili zakonodajni proces, ki je trajal skoraj dve leti. Kot poročevalka v senci za svojo politično skupino Renew Europe na pristojnem odboru sem soavtorica zakonodaje, moje ideje in besedilo so prisotni v celotnem zakonodajnem besedilu, ki je bil torej tudi z mojo pomočjo korenito dopolnjen in spremenjen.

Na začetku procesa je bil Evropski akt o svobodi medijev zelo kontroverzen. Digitalni velikani in največje medijske hiše v Evropi so bili proti, medtem ko so imele tudi nekatere države članice do sprejema te zakonodaje velike zadržke, saj zakon močno posega v pristojnosti, ki so sicer “rezervirane” za nacionalno raven.

A kljub vsem pritiskom in nasprotovanjih smo na koncu zakon uspeli spraviti do potrditve v zelo ambiciozni obliki. Z njim reguliramo različna področja, ki zadevajo medije: od zaščite neodvisnih uredniških odločitev in prepovedi vmešavanja držav do dostopa do uredniško neodvisnih medijskih vsebin, prepovedi vohunjenja nad novinarji in ureditve posebnega položaja medijev na trgu ter spletnem okolju. Seveda so tu še jasna pravila oglaševanja in popolna transparentnost lastništva ter državnega financiranja medijev. S tem dobivamo prvi celovit medijski zakon na ravni celotne EU, kar pomeni, da bo vsako kršitev moč kaznovati na EU ravni. Bodisi tako, da Evropska komisija sproži postopke pred sodiščem, bodisi tako, da se posameznik ali medijska hiša sama obrne na nacionalno ali evropsko sodišče.

Potreba po takšni zakonodaji se je pokazala v zadnjih letih ali kar desetletjih, ko so populistične politične stranke, kot so Orbanova Fidesz, Janševa SDS, Ficova Smer, Kaczynskijeva Zakon in pravičnost … uporabile vse možne zakonske in druge mehanizme za podreditev medijev, da bi ti služili kot propagandno glasilo vladajočih. Prvi cilj podreditve so vselej javni mediji, kjer je bila strategija podrediti ali v nasprotnem primeru poponoma uničiti javne servise. To smo lahko v času zadnje Janševe vlade spremljali tudi v Sloveniji, predvsem s finančnim izčrpavanjem Slovenske tiskovne agencije in spremembami na RTV Slovenija.

Strategija je pravzaprav vedno enaka: nastavljanje političnih kadrov na vodstvene položaje, ki potem od znotraj rušijo novinarsko integriteto s služenjem svojim političnim botrom, pogosto z manipuliranjem dejstev, šikaniranjem novinarjev in preostalimi metodami za utišanje kritičnega novinarstva. Rezultat na Madžarskem ali Poljskem je bil, da se del uredništva podredi, del jih odide, ostane pa manipulacija in propaganda, pogosto prepletena z resentimentom, sovraštvom in zmanipuliranim narativom vladajoče oblasti.

Toda to podrejanje javnih medijev je zgolj en aspekt medijske politike omenjenih populistov, ker se nato lotijo tudi drugih, zasebnih medijev, z različnimi regulatornimi ukrepi, kot je ukinitev radijskih licenc za Club Radio na Madžarskem, ali poskusi prevzemov prek politično nastavljenih ljudi na državnih podjetjih, kot je naftno podjetje Orlen na Poljskem poskušalo kupiti največjo komercialno televizijo ali kot so državne družbe prek nakupa Poljska Press, velikega nabora regionalnih in nacionalnih časopisov, celotno medijsko hišo spremenile v glasilo vladajoče stranke tipa Nova24TV.

Nakupe zasebnih medijev si takšne strukture namreč omogočijo s polastitvijo državnih podjetij, prek katerih se pri avtoritarnih oblasteh steka denar po volji vladajočih političnih strank. Najbolj značilen primer je Madžarska, ki ima ambicije (in očitno tudi sredstva) vplivati tudi na medijsko krajino v drugih državah. Nam najbolj znan primer je zagotovo v naši državi, ko oligarhi blizu Orbana kupujejo ali financirajo medije v orbiti stranke SDS, kot je že omenjena Nova24 ali kot lahko vidimo pri preteklem prevzemu PlanetTV. S tem kakopak poskušajo pomagati sestrski opozicijski stranki, da v skladu s svojo ideologijo predstavljajo alternativna “dejstva” (ki to niso) v njihovem vzporednem svetu s hujskanjem, polresnicami in manipulacijo javnega mnenja za namen vrnitve na oblast ter za to, da svoje neomajno zveste podpornike držijo v stalnem suspenzu.

Seveda pa politični prevzemi medijev niso edini problem v medijski krajini, niti niso omejeni na vzhodne države članice znotraj EU. Druga težava je, da vplivni in bogati posamezniki, ki imajo skoraj vedno interes v drugih panogah, ki – ne po naključju – delujejo na področju, kjer veliko poslujejo z državo, kupujejo medije za (politični) vpliv. Sicer lastništvo samo po sebi ni problem, nastane pa, ko ti lastniki vplivajo na uredniške odločitve posameznih medijev. S tem pogosto sočasno poteka koncentracija lastništva in lahko kmalu zasičijo trg v celoti. Najbolj znan primer, ki je v zadnjem času odmeval, je Le Journal du Dimanche v Franciji: ugledni častnik z odličnimi neodvisnimi novinarji, ki ga je kupil milijarder Vincent Bollore in v enem dnevu popolnoma spremenil uredniško politiko medija v smeri zdaj že klasične skrajne desničarske ideologije t. i. post-resnice. Novinarji, podobno kot pri političnih prevzemih javnih medijev, pogosto nimajo druge izbire, kot da zapustijo medij ali se podredijo.

Ob spremembah pri konzumiranju informacij zaradi digitalizacije je zasebni medijski sektor na splošno v zahtevnem položaju. Državljanke in državljani, predvsem mlajši, vedno bolj dostopajo do novic na spletu, in to pogosto na raznih brezplačnih portalih ali enostavno na spletnih platformah, kot sta Instagram in Facebook. Plačane naročnine pri tiskanih izdajah ali v digitalni obliki padajo iz leta v leto, kar lahko vidimo po vseh državah, morda so izjeme zgolj pri res največjih, pogosto angleško govorečih medijskih hišah, kot sta New York Times ali Financial Times. Drugi vir financiranja za medije je običajno oglaševanje, ki pa prav tako skokovito pada, saj se podjetja raje odločajo za oglaševanje na Googlu, Facebooku in podobnih spletnih platformah. Oglaševanje je nasploh velik problem, saj so ravno zaradi negotovega finančnega položaja medijev ti bolj dovzetni za zlorabe. Po eni strani so lažji plen za prevzeme za namen političnega ali komercialnega vpliva, po drugi strani pa so pri oglaševanju prek državnih podjetij ali organov bolj dovzetni za politični vpliv na uredniško politiko ali odločitve. Pravzaprav se prek oglaševanja dogajajo tudi prikrita financiranja političnih strank. V Economistu so recimo navedli, da celoten oglaševalski trg za medije na svetovni ravni nanese 45 milijard evrov na leto, kar je približno toliko, kot samo Amazon na leto dobi od samo oglaševanja, pa to niti ni njihov ključni del prihodkov.

V Evropskem aktu o svobodi medijev imamo zdaj poseben člen za omenjeno problematiko oglaševanja in tu sem si kot ena od parlamentarnih pogajalk še posebej prizadevala za to, da bi naslovili vse te težave. V zakon smo recimo napisali, da mora vsak nakup storitev ali oglaševanja slediti objektivnim kriterijem, prav tako mora biti javno obrazložen. Vse transakcije do medijev prek javnih institucij, državnih organov ali podjetij, kjer ima delež država, morajo biti javno razkrite in dostopne uporabnicam ter uporabnikom. Tako bomo dobili točen vpogled, kam se oglaševalski denar steka in kakšni so kriteriji pri izboru. To gre z roko v roki z razkritjem lastništva medijev, da bodo lahko organi ter vsi državljanke in državljani videli, kam, komu in zakaj se steka oglaševalski denar. Ker pa to prinaša nekaj obveznosti tudi za medije in ker pravzaprav tekmujejo z digitalnimi platformami za oglaševalski denar, smo na moj predlog te zakonske obveznosti razširili tudi na spletne platforme. V obdobju Janševe vlade smo namreč videli, kako direktorji državnih podjetij brez vsakega kriterija namenjajo sredstva za oglaševanje raznih medijev v Janševi orbiti.

Naslednja pomembna določba v tem sklopu je, da bo sedaj prvič na EU ravni v zakonu določena in torej obvezujoča popolna svoboda urednikov in novinarjev pri sprejemanju uredniških odločitev, tudi v zasebnih medijih. Ta določba je bila ena najbolj problematičnih, saj imajo države različne sisteme, pogosto neregulirane oziroma samoregulirane pri “tiskanih medijih”, glede pristojnosti lastnika oziroma vodstva/direktorjev medijev pri uredniški politiki. Po zahtevnih pogajanjih smo na koncu določili, da dolgoročno uredniško politiko medija lahko določa lastnik, idealno skupaj z uredništvi, ampak posamezne odločitve pa morajo biti izključno v rokah novinarjev in urednikov. To je bila ena izmed mojih ključnih zahtev: da moramo moč odločanja dati novinarjem in urednikom samim. S tem bodo novinarji in uredniki dobili zakonsko podlago, da se uprejo nedovoljenim pritiskom lastnika in s tem popolnoma zaščitijo integriteto uredniškega procesa ter kredibilnost svojega dela. Hkrati bo obvezujoče razkriti vse potencialne in dejanske konflikte interesov znotraj in zunaj medijev, kot so interesi povezanih podjetij, političnih povezav, oglaševalskih povezav … Mediji imajo namreč poseben status na trgu, saj delujejo v javnem interesu, a so hkrati podvrženi tržnim zakonitostim.

Poseben status na trgu pa bodo dobili pri še enem področju, in sicer ocenjevanju uredniške neodvisnosti in medijskega pluralizma, ko pride do poslovnega združevanja ali prevzemov medijev na trgu. Pravzaprav ustvarjamo dodatno kategorijo, ki bo veljala posebej za medije. V obliki mnenja bo novoustanovljeni Odbor za medijske storitve podal oceno, kako lahko ti prevzemi vplivajo na medijsko krajino v državi in kako lahko vplivajo na uredniško politiko medijev. Za večje prevzeme, ki imajo vpliv na celoten enotni trg Unije, se bo to preverjalo tudi na EU ravni, prek Evropske komisije in omenjenega odbora. Podobno zaščito bodo pred vsemi regulatornimi, administrativnimi ali zakonodajnimi ukrepi imeli mediji sami in bo mogoče sprožiti sodne postopke vsakič, ko bi država skušala omejiti svobodo poslovanja ali poročanja medijev. Analiza medijskega pluralizma in uredniške neodvisnosti je zahtevna naloga in ker menim, da lahko to pride zgolj iz sektorja samega, torej prek novinarskih združenj, asociacij, sindikatov in drugih interesnih skupin novinarstva, smo odboru na moj predlog dodali posvetovalno telo. Komisija je namreč to vlogo predvidela zgolj za neodvisne regulatorje, ki bodo sedeli v omenjenem odboru, po težkih pogajanjih pa mi je vendarle uspelo prepričati tako države članice kot kolegice in kolege v parlamenti, da vzpostavimo še obvezujoč “mehanizem konzultacij” neposredno iz sektorja samega. Ti bodo delovali tako na nacionalni ravni kot na EU ravni prek novinarskih asociacij in bodo dejansko dobili moč vplivanja na mnenja odbora za medijske storitve ter posledično sodne postopke, ki jih bo sprožila Evropska komisija. Svobodo medijev namreč po mojem mnenju lahko zagotovimo le tako, da damo moč ravno tem skupinam, ki že sedaj opozarjajo na kršitve in sporne prakse oblasti, pritiske na novinarje ter nedopustno vplivanje na uredniško politiko.

Za konec naj se dotaknem še enega kontroverznega člena, ki pravzaprav medijem dodeljuje poseben položaj na spletnih platformah. Spletni velikani namreč arbitrarno določajo, katere vsebine medijev ostanejo na njihovih platformah in kakšen doseg imajo med njihovimi uporabniki. To področje urejajoz lastno politiko oziroma internimi “pogoji uporabe”. Brišejo vsebino ali vplivajo na uredniško politiko kredibilnih medijev, ko ti poročajo o vojni ali v interesu javnosti objavljajo posnetke, ki sicer na spletnih platformah niso dovoljeni. Moderiranje na spletu v EU določa Akt o digitalnih storitvah, a z dodatnim členom v Evropskem aktu o svobodi medijev slednji dobivajo poseben privilegij, da lahko (deloma) kršijo nekatere interne pogoje uporabe ter jim morajo spletne platforme dodatno pojasniti in dokazati, zakaj bi neko vsebino odstranile. Ker pa bi tu utegnil nastati problem zaradi morebitne sovražne ali škodljive vsebine, kot so dezinformacije, smo v Evropskem parlamentu postavili strožja pravila, kateri mediji bi te privilegije dobili: zgolj kredibilni in neodvisni. Ne smejo biti recimo uredniško ali drugače odvisni od države, političnih strank ali tretjih držav, hkrati pa morajo izpolnjevati vse obveznosti preostalih določb zakona, ki sem jih opisala zgoraj, od razkritja lastništva, razkritja konfliktov interesov ter preostalih zahtev.

Zakon je lahko učinkovit samo toliko, kolikor se ga izvršuje v praksi. Sam po sebi ni čarobna palica, ki bi rešil vse nakopičene težave medijev, ki so marsikje vselej pod pritiskom oblasti ali zasebnih interesov posameznikov. Mediji so kritično ogledalo družbe, odvisni pa so od lastne kredibilnosti in kritičnosti. Demokracija ne more delovati brez medijev, ki moderirajo javno razpravo in javnost opozarjajo na zlorabe oblasti oziroma politike. A z Aktom o svobodi medijev dobivamo dodatno mrežo zaščite na EU ravni in vsak neupoštevan stavek tega zakona bo v teoriji mogoče kaznovati. Tam, kjer nacionalno sodstvo ni neodvisno, bo lahko rešljivo na EU sodiščih, Evropska komisija pa bo lahko zahtevala denarne kazni od države. Ima pa vsa zakonodaja omejitev, in sicer v primeru, če/ko različni akterji, od oblasti do političnih strank, zlorabijo vladavino prava za dolgotrajne postopke na sodiščih, medtem ko z drugo roko nadaljujejo rušenje svobode medijev. To smo lahko videli tudi v Sloveniji, ko je vlada Janeza Janše kljub nekaterim sodbam nadaljevala z izčrpavanjem STA ali vztrajala pri svojih političnih kadrih na RTVS, da bi ti nadaljevali s spodkopavanjem javnega servisa. Lahko reguliramo administrative ali sporne zakonske podlage, ne moramo pa regulirati politične kulture. To lahko storijo zgolj volivke in volivci z odstranitvijo takšnih političnih struktur iz položajev odločanja, prav zato pa družba potrebuje neodvisne medije, da do ljudstva pridejo kredibilne, nezmanipulirane informacije. Na Madžarskem to recimo ni več mogoče, zato Orban ostaja na položaju ne glede na njegove prakse. Za Akt o svobodi medijev pa bo ključno, da vsi poskrbimo za implementacijo tega zakona. Da bo zaživel še v praksi tako, kot je zamišljen. To velja tako za Evropsko komisijo kot za uredništva, za katera upam, da bodo izkoristilai zakonsko podlago in v primeru vmešavanja v njihove uredniške odločitve tudi ukrepala.

-Irena

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

/0 Comments/objavil/a