V začetku februarja 2020 so postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitvenega procesa EU. Po predstavitvi nove metodologije se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize svoje politične skupine Renew Europe, na kateri so o novi metodologiji razpravljali evropski poslanci, predstavniki držav Zahodnega Balkana, komisar za širitev Olivér Várhelyi, svetovalec francoskega predsednika Clément Beaune, predstavniki Evropske komisije in drugi. Drugi dan okrogle mize sta tako poslanka Joveva kot evropski poslanec dr. Klemen Grošelj izrazila zadovoljstvo, da se bo proces širitve nadaljeval, hkrati pa upanje, da EU ne bo “prišla v položaj, ko bodo kandidatke zapisane kriterije izpolnjevale bolje od nekaterih članic EU”.

Ne glede na vse je namreč tudi ta vidik pomemben, saj poleg drugih razlogov francoskemu ‘non’ oktobra 2019 botruje tudi nazadovanje vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic v nekaterih mlajših državah članicah po vstopu v EU. Zdi se, da od držav Zahodnega Balkana zahtevamo veliko, kar je sicer prav, a kaj, ko medtem očitno nimamo (dovolj) učinkovitih mehanizmov za utrjevanje ali sankcioniranje kršitev temeljnih vrednot Unije med državami članicami.

Po drugi strani bi bilo treba izboljšati tudi vidnost in transparentnost sredstev prek instrumenta IPA. V programu IPA II, torej med letoma 2014-2020, je za strukturne reforme, ki pomagajo preoblikovati določene sektorje v državah in jih približujejo standardom EU, namenjenih 11,7 milijard evrov. Pogajanja za IPA III še potekajo. Predlog EK iz leta 2018 sicer predvideva povečanje sredstev na 14,5 milijard evrov, vendar je ta znesek še vedno stvar pogajanj in je – tako kot preostale zadeve – vezan na prihodnji večletni finančni okvir EU.

Nova metodologija za pristopna pogajanja torej prinaša določene novosti. Nekatere med njimi so pozitivne, spet druge bi lahko imele tudi negativne posledice za države na Zahodnem Balkanu. Poslanka Joveva je v oddaji za makedonsko televizijo TV TELMA pozdravila predvsem razvrstitev poglavij v šest svežnjev, kar naj bi zagotovilo morebitno pospešitev pristopnih procesov. Po njenem mnenju sta dobra tudi predlog o povečanju investicij in finančne pomoči na podlagi napredkov držav na Balkanu ter del, ki govori o pospešeni integraciji pri individualnih politikah, programih oziroma mehanizmih EU, do katerih bi bile države v procesu približevanja EU po novem vključene tudi pred formalnim sprejetjem v EU. Pod črto: Ti predlogi ponujajo nekatere prednosti, vendar po drugi strani spreminjajo dosedanji proces, saj je možno tudi nazadovanje pri pristopnemu procesu ter odtegnitev nekaterih programov in sredstev EU.

EK sedaj upa, da bodo države članice ta predlog podprle sočasno z začetkom pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo čim prej, še pred majskim skupnim vrhom v Zagrebu, na katerem bo EK pripravila (tudi) ekonomski in investicijski razvojni načrt za Zahodni Balkan. Če bo Svet odobril novo metodologijo, bo EK predstavila okvir za osnutek pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo.

*V Evropskem parlamentu so o prenovljeni metodologiji razpravljali v ponedeljek, 10. februarja, nagovor poslanke Joveve pa najdete v zavihku Novice – Nagovori v EP.

Zadnji januarski petek 2020 je bil za evropsko poslanko Ireno Jovevo še posebej pester. V Hiši EU se je sestala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in razpravljala o izzivih, s katerimi se srečujejo starostniki, nato pa je v sproščenem okolju izmenjala mnenja z mentorji združenega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola. 

Na povabilo predstavnikov ZDUS so evropski poslanci razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo upokojenci tako na evropski kot na nacionalni ravni. Predstavniki ZDUS so poslancem predstavili projekt Starejši za starejše in Medgeneracijske dneve sožitja, ki jih organizirajo skupaj s predstavniki mladih. Ključno pozornost so med pogovorom namenili dolgotrajni oskrbi, primerom dobrih praks in evropskim sredstvom ter razpisom za starejše.

V Hiši EU je medtem potekal drugi seminar za mentorje združenega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola. V projektu je letos sodelovalo 60 šol in več kot 150 mentorjev. Mentorji so imeli priložnost izmenjati ideje in mnenja o evropskih in aktualnih tematikah s slovenskimi evropskimi poslankami in poslanci. Pogovor je potekal v sklopu petih omizij, kjer je Irena Joveva odgovarjala na vprašanja, povezana z varovanjem okolja. Mentorje so zanimala različna vprašanja glede prihodnje evropske okoljske politike; od zakonodaje, ki nas čaka na področju okolja, mehanizmov za uresničitev zelo ambiciozno zastavljenih ciljev Evropskega zelenega dogovora, ureditev trajnostnih deponij, boja z onesnaženo zemljo/zrakom … pa vse do stališča Evropskega parlamenta in politične skupine Renew Europe do jedrske energije kot prehodnega vira energije do popolne oskrbe z obnovljivimi viri energije. Seveda pa je – tako kot vsakega posameznika – tudi mentorje zanimalo, kako se je poslanki spremenilo življenje, kakšen je način dela v Evropskem parlamentu, če je že imela čas za ogled Bruslja in podobno. 

Po končanem dogodku je Joveva izpostavila, da pozdravlja dogodke, kot je bil ta pogovor z mentorji. Meni, da bi morali imeti vsi državljani možnost – s pomočjo takšnih dogodkov – za izmenjavo stališč z evropskimi poslankami in poslanci, s tem pa evropske teme dejansko približati ljudem. Prav tako komaj čaka, da se z mentorji in dijaki sreča v prihodnjih mesecih, ko bodo na svojih šolah v praksi poskusili uresničiti zastavljene predloge v okviru projekta Evrošola in EPAS.

V petek, 17. januarja 2020, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je v prvi polovici leta 2019 temeljil predvsem na spodbujanju dialoga z mladimi ter njihovi čim višji udeležbi na volitvah. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogov mladih, ki bi pomagali pri njihovem življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se v okviru projekta udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita, sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljene, so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladinski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici, ki so (bili) na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnostni sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da – ko govorimo o e-volitvah – mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Veseli me da, ko govorimo o elektronskih volitvah se mladi zavedate tudi tveganj, kar govori, da je prisotna visoka mera zrelosti med mladimi. Dolžni smo vam prisluhniti in vaš glas prenesti v parlament. Prepričan sem, da bo tudi to okrepilo zaupanje mladih v politiko. #VsismoEU pic.twitter.com/h6gOikI587

— Klemen Groselj (@KGroselj) January 17, 2020

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo z izstopom Združenega kraljestva utegnejo občutiti tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali (nujno) pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.«

“Žal je z Brexitom prišla tudi slaba novica za mlade. Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.” Dialog z evropskimi poslanci v okviru projekta #vsismoeu. pic.twitter.com/52jbUHQqr6

— Irena Joveva (@IJoveva) January 17, 2020

Resnično si želi, da bodo pogajalci vendarle uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe, namenjene mladim.« Joveva pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal tudi proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabljala bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko mesečno naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov, s katerimi se mladi soočajo.

Evropska poslanka Irena Joveva je za Ekologe brez meja zapisala svoje razmišljanje v kolumno o evropskem prizadevanju za doseganje podnebnih ciljev ter Zelenem dogovoru. 

Končno. Čeprav bi morali začeti že veliko prej, je v zadnjih letih vendarle končno zaznati nekaj več aktivnosti in pobud Evropske unije (EU) v skrbi za naše okolje. Veliko je bilo že storjenega pri ozaveščanju, a veliko je še za postoriti. Po raziskavi Eurostata se večina Evropejcev (84 %) strinja, da bi morale države narediti več na področju okolja in zagotoviti ustrezna sredstva za prehod na zelene energije. EU se je predstavila kot gonilna svetovna sila varovanja okolja in soočanja s podnebnimi spremembami. V Evropskem parlamentu smo sprejeli resolucijo, ki je razglasila izredne razmere zaradi podnebnih sprememb, Komisija pa si je – tudi zaradi izrazitega pritiska Parlamenta – zadala ambiciozni Zeleni dogovor.

Za doseganje zastavljenih ciljev bo oblikovanih veliko zakonodajnih aktov in direktiv. Tekoče leto bo pokazalo, kako si bo EU v naslednjih desetletjih prizadevala za ublažitev podnebnih sprememb in posledic ter za vzpostavitev okvira trajnostnega načina življenja. Evropski proračun medtem že skrbi za soočanje s podnebnimi spremembami na številnih področjih, kot so kmetijstvo, kohezija, energetika, razvoj in transport, ki imajo na podnebje največji vpliv. Sprejetih je bilo več ukrepov, ki bodo pričeli delovati v naslednjih letih, denimo direktiva o prepovedi plastike za enkratno uporabo.

Za namen spopadanja s podnebnimi spremembami se predvideva povečanje sredstev na 25 % proračuna (320 milijard evrov). Izrednega pomena so Sklad oziroma Mehanizem za pravičen prehod, Naložbeni načrt za trajnostno Evropo in reforma Skupne kmetijske politike. Marca naj bi bil predstavljen t. i. Podnebni zakon za podnebno nevtralno družbo do leta 2050, veliko pa pričakujem tudi od t. i. ‘Farm to fork’ prehranske strategije glede zmanjševanja uporabe pesticidov in antibiotikov.

Končno. Končno smo prišli do točke, ko je problematika okolja v evropski politiki postala prioriteta in  resnično si želim, da bomo uspešni ter rešili tisto, kar je še mogoče rešiti. Poročila znanstvenikov nas ne morejo navdajati z optimizmom. Onesnaženost oceanov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti, taljenje ledenih plošč in neizprosni požari… Čisto vsi moramo začeti ravnati odgovorno, se zavzeti za naravo ter poskrbeti za prihodnost nas in našega planeta. V enem izmed svojih plenarnih govorov sem povedala, da se podnebje spreminja, a da je skrajni čas, da se začnemo spreminjati tudi ljudje.

Več si lahko preberete na Ekologi brez meja.

Ekologi brez meja se zavzemajo za svet brez odpadkov, ki ga skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Nihovo poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivajo na spremembe politik in navad. So mnenjski voditelji na področju odpadkov, ki svoje napore usmerjajo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. januarja 2020, kot ena od soorganizatorjev v Evropskem parlamentu gostila neuradni sprejem Zdravstvene koalicije Evropske unije (The EU health Coalition). Srečanje je bilo dobro izhodišče za odličen začetek novega leta ter trden temelj za združevanje moči med oblikovalci politik in partnerji v času pred drugim vrhom Evropske unije o zdravju, ki bo potekal 4.-5. maja 2020.

Zdravstvena koalicija EU obravnava izzive zdravstvenih sistemov po vsej Evropi, ki so trenutno pod pritiskom zaradi staranja prebivalstva in večje razširjenosti kroničnih bolezni. Glavni cilj Koalicije je spoprijeti se z nastajajočimi težavami ter kar najbolje izkoristiti najnovejši napredek znanosti z aktivnim sodelovanjem in skupno zdravstveno strategijo, ki povezuje potrebe in prioritete v eno skupno vizijo.

“Ključni izziv letošnjega leta na področju zdravja bo priprava celovitega načrta za reševanje enega izmed pomembnih zdravstvenih vprašanj – boja proti raku v Evropi; in sicer s konkretnimi zakonodajnimi koraki, ki bodo temeljili na podlagi ocene učinka. To bo tudi ena izmed mojih prednostnih nalog v tem mandatu, hkrati pa tudi celotnega Evropskega parlamenta in Komisije. Vemo, da je 40 % rakavih obolenj mogoče preprečiti, če pravočasno izvajamo že poznane ukrepe. Vendar potrebujemo skupen pristop in sodelovanje vseh deležnikov. Sodelovanje ni ključno le za nas, politične odločevalce, pa za raziskovalce in zdravnike, temveč v prvi vrsti za bolnike. Sodelovanje vseh nas nam omogoča prenos znanja, mnenj, idej in dobrih praks.

Poleg tega je sodelovanje med oblikovalci zakonodaje in politik, strokovnjaki in širšo javnostjo nujno potrebno za spopadanje z izzivi nacionalnih zdravstvenih sistemov, saj ti kot taki niso v pristojnosti EU. Zato je potrebno okrepiti sodelovanje in prenos znanja ter podatkov med državami članicami za dosego skupne vizije zdravja.”

Na dogodku je Koalicija predstavila sklop priporočil, ki obravnavajo 20 najbolj perečih vprašanj v zdravstvu. Služijo kot povzetek omenjene vizije, ki so se oblikovale kot rezultat prvega vrha, novembra 2018.