Danes, 10. junija 2020, je na pobudo Evropskega liberalnega foruma (European Liberal Forum) potekal spletni pogovor z naslovom Liberties in Lockdown na temo kulture in umetnosti v času po COVID-19 krizi. Na vprašanja, kako dostopati do kulture in umetnosti  v tako edinstvenih okoliščinah ter kako zagotoviti finančno pomoč kulturnim ustvarjalcem so poskušali najti odgovore evropska poslanka Irena Joveva (RE/LMŠ), generalna sekretarka Mednarodne mreže za sodobno uprizoritveno umetnost (International Network for Contemporary Performing Arts) Ása Richardsdóttir in poklicna plesalka iz Berlina Polett Kasza, pogovor pa je povezovala Airis Meier, članica upravnega odbora Evropskega liberalnega foruma ter svetovalka v politični skupini Renew Europe za področje  izobraževanja in kulture.

Kriza zaradi pandemije covid-19 je najbolj prizadela kulturni in ustvarjalni sektor. Gre za sektor, ki je zaradi ukrepov prvi zaprl svoja vrata in bo med zadnjimi, ki se bo vrnil v “normalo”. Medtem ko so nekatere kulturne ustanove lahko izkoristile internet in virtualni svet za nadaljevanje svojega dela, je bil to le začasen ukrep. Digitalna orodja so morda pomagala ljudem, da se bolje spopadejo v teh kriznih razmerah, toda nesrečna resnica je, da tovrstne predsteve pogosto ne prinesejo dovolj prihodkov kulturnim ustvarjalcem.

Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma izpostavila pomembnost tovrstnih razprav o kulturno-ustvarjalnem sektoru, saj se velika večina javnosti ne zaveda njegove pomembnosti. “Kultura je velikokrat podcenjena in podhranjena. Ta sektor je pogosto neupravičeno zadnja stvar, na katero pomislimo, kar na žalost velja tudi za politiko, če govorim z vidika držav članic EU. Vsa druga področja se zdijo bolj pomembna, ker kultura pač obstaja in je to to. Pa ni.”

Kulturno-ustvarjalni sektor je bil med prvimi, ki je občutil posledice in bo verjetno zadnji, “ki bo spet prišel na stara pota“, je dodala poslanka. Zaradi posledic pandemije bo med drugim treba posodobiti trenutni delovni načrt za kulturo (2019 – 2022) ter prilagoditi razporeditev sredstev znotraj večletnega finančnega načrta, meni Joveva. “Na zmanjšavanje sredstev na področju kulture na račun reševanja drugih področij ne smemo pristati. Prepričana sem, da bomo v prihodnjih tednih in mesecih v Parlamentu namenili veliko pozornosti  pomenu fleksibilnosti znotraj predvidenih evropskih ukrepov,  torej znotraj mehanizma SURE, Evropskega jamstvenega sklada, različnih platform, znotraj programa Creative Europe … da zagotovimo preživetje in obuditev umetnosti.”

Na kratko bom opisala tudi trenutno stanje na tem področju v Sloveniji. Ko sem se pripravljala na današnjo razpravo, sem hkrati iskala tudi korake slovenskega ministrstva za kulturo na evropski ravni. Torej, kakšni so bili dodatni ukrepi v povezavi z mehanizmi in programi EU, ki bi pomagali kulturnem ustvarjalcem, kako so (u)porabili sredstva iz različnih programov ali mehanizmov za kulturni ustvarjalni sektor, ali so, ne vem, vsaj govorili s slovenskimi deležniki … Na moje veliko razočaranje odgovorov nisem našla. Slovenskega ministra za kulturo ni nikjer videti in slišati, kulturni delavke in delavci pa medtem vsak teden protestirajo pred ministrstvom. Že samo ta podatek vam da vedeti, da so razmere v kulturi pri nas res slabe.

“Na evropski ravni pa delamo in vlagamo vse napore v to, da se ne bi pozabilo na položaj ustvarjalcev.  Skupaj s kolegi poslanci smo na Komisijo naslovili več različnih dopisov in vprašanj, tudi peticij. Predlagali smo različne ukrepe,,” je še dejala Joveva.

Sogovornice so se strinjale, da so trenutne razmere tudi priložnost. Priložnost za uporabo digitalnih sredstev, kako področje umetnosti in kulture približati mlajši publiki. Vendar digitalizacija kljub temu ne bo mogla nadomestiti tradicionalnih metod zaradi pomanjkanja interakcije s publiko. Vsekakor je čas tudi za razmislek o enotnem pristopu k ustvarjalnem sektorju na ravni EU, pomembnosti evropske kulture in ohranjanja naše skupne kulturne dediščine. Po mnenju sogovornic je v tem obdobju ključno zagotavljanje ustreznih pogojev za delo kulturnih ustvarjalcev.

Ob koncu pogovora so si bile sogovornice še enotne, da je zdaj najbolj primeren čas, da spoznamo pomen in dojamemo multiplikativne učinke kulture, ki jih ima tudi na področju turizma in gospodarstva.

Celoten pogovor, ki je potekal v anglškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

Evropski liberalni forum (ELF) je uradni liberalni ‘think-thank’. Skupaj s 46 organizacijami delujejo po vsej Evropi, da bi v politično razpravo vnesli nove ideje. Forum služi kot prostor za odprto in informirano izmenjavo mnenj med najrazličnejšimi akterji.

Evropska poslanka Irena Joveva se je odzvala na prošnjo dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice. Ob Dnevu Evrope 2020 so dijaki poslali smernice z vprašanji za predstavitev evropske poslanke. Gre za neke vrste zaključni projekt dijakov, ki so sodelovali v projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola.

Intervju po elektronski pošti.

IZZIVI ZA EU, ZA SLOVENIJO V OKVIRU ČLANSTVA EU

Kriza zaradi pandemije spreminja nekatere prioritete in hkrati tudi izpostavlja nekatere pomanjkljivosti EU. Z vsem spoštovanjem do razmer in žrtev te krize menim, da jo moramo (tudi) izkoristiti kot priložnost za potrebne spremembe, da spremenimo naše razmišljanje in gledamo na širšo raven skupnosti. Ključen prihodnji izziv Unije bo zagotovo evropski proračun, a tudi uresničevanje tako imenovanega Zelenega dogovora. Hkrati bodo prioritete morale temeljiti na solidarnosti med državami kot temeljni vrednoti EU, več pozornosti bo treba usmeriti tudi v digitalizacijo, ‘zeleno’ obnovo gospodarstva, socialno Evropo, post-brexitska dogajanja in prihodnost Evrope, pri čemer namenoma nisem zapisala EU. Upam tudi, da bomo sedaj oziroma po pandemiji začeli bolj ceniti enostavne, določene vsakdanje stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne.

EU medtem mora postati globalni igralec v pravem pomenu te besedne zveze. Govorim zlasti o dogovoru o skupni zunanji, varnostni in migracijski politiki. Kjer so torej skupne evropske politike potrebne in nujne, kakor je in bo nujno tudi skupno in solidarno odzivanje na izredne dogodke, kot smo jim bili priča ob tej pandemiji.

Pomemben vidik tako doseganja naštetih politik kot tudi nadaljnjega razvoja EU pa temelji na percepciji EU; tako v pogledu politikov kot tudi vseh državljanov in držav članic Unije, torej tudi Slovenije. Prej našteti izzivi so izzivi nas vseh. Ponotranjiti zavedanje, da je EU enotna skupnost, znotraj katere živimo, ter doseganje mentalnega preskoka v ponotranjanje evropskega državljanstva kot našega, lastnega, bo v prihodnosti imelo veliko vlogo. Evropsko državljanstvo ne pomeni zavračanja nacionalnih zavesti ali poizkusa poenotenja kultur, temveč zgolj zavedanje, da delujemo enotno v skupno dobro; brez prevlade interesov posameznikov oziroma posameznih držav članic. Pod črto: Cilj je Unija, kjer velikost ozemlja države članice ali številčnost prebivalstva nista ključno merilo.

VAŠE ŽIVLJENJSKO VODILO

V bistvu imam (zaenkrat) tri najljubša vodila, ki so se mi “nabrala” skozi življenjska obdobja. Prvi je “uživaj življenje”, drugi je “nikoli ne odnehaj”, tretji, vendar hkrati tudi glavni življenjski moto (vsaj v tem trenutku) pa je: “If you act the same way they did, then… What’s the difference?” Namensko sem ga zapisala v angleščini, ker ne želim, da se ‘izgubi v prevodu’.

VAŠE NAJPOMEMBNEJŠE VREDNOTE

Omejila se bom na pet vrednot. Od nekdaj sem sovražila neuvidevnost pri ljudeh, zato je meni osebno najpomembnejša vrednota zagotovo uvidevnost. Seveda pa ni edina. Med meni najpomembnejšimi vrednotami so še iskrenost, dobronamernost, enako(pravno)st in pravičnost.

VAŠ NAJLJUBŠI GLASBENIK

A veste, da ga nimam… Da bi rekla, da je prav eden, ki bi izstopal. Moj okus za glasbo je zelo raznolik, ampak, če se recimo omejim na Slovenijo in na primer na štiri glasbenike oziroma skupine, vas najbrž ne bo presenetilo, da sta mi med ljubšimi Magnifico in Vasko Atanasovski, prav tako absolutno ne smem izpustiti Iztoka Mlakarja. Vas pa morda preseneti, da obožujem tudi Koala Voice. Čisto zares. 🙂

Več si lahko preberete TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva se je odzvala na prošnjo dijakov Srednje prometne šole Maribor. Dijaki so se v letošnjem letu udeležili združenega izobraževalnega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) in Evrošola. Cilj obeh programov je ozaveščanje mladih o delovanju in pomenu Evropske unije ter usposabljanje mladih za aktivno državljanstvo. Dijaki so v programu pripravili projekt na temo okolja in obnovljivih virov energije, poslanki pa poslali  vprašanja o trajnostni mobilnosti. 

Kot so zapisali na spletni strani šole, je narava naše največje bogastvo. Če jo želimo še naprej občudovati in v njej uživati, moramo za to nekaj narediti. Zaradi velikega onesnaževanja je že izumrlo ogromno vrst rastlin in živali. Eden izmed glavnih onesnaževalcev narave je promet. Če želimo ohraniti naravo, moramo začeti uporabljati oblike trajnostne mobilnosti – to so javna prevozna sredstva, e-avtomobili, kolesa, skiroji, e-skiroji in vsa druga »zelena« prevozna sredstva.

Gospa Joveva, počasi prihajajo v uporabo električna vozila. Menite (če da – v kolikšnem času), da bodo e-avtomobili povsem zamenjali avtomobile na fosilna goriva?

Irena Joveva: »Čeprav res nerada ‘ugibam’ in kar koli napovedujem, sploh v teh časih, za katere – sem prepričana – še pred nekaj meseci nihče ni imel pojma, da bo tako, kot trenutno je, bom v tem primeru vendarle odgovorila, da takšno zamenjavo pričakujem. Hkrati sicer dvomim, da bom sama doživela dan, ko v uporabi ne bo več nobenega avtomobila na fosilna goriva, verjamem pa, da bo do tega nekoč prišlo. V daljni prihodnosti.

Že prvi pojav električnih vozil namreč sledi trendu razvoja družbe brez odvisnosti od fosilnih goriv v uporabo trajnostnih, okolju prijaznejših načinov, kjer bo pomembno vlogo imel tudi prehod na električna vozila. Kljub vztrajnemu povečevanju uporabe električnih vozil pa je delež v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi še vedno majhen. Razlogov je najbrž več, z vidika potrošnika pa sta dva izmed glavnih zagotovo visoki stroški in slaba zmogljivost baterije, kar odvrne marsikaterega kupca novega avtomobila.

V preteklosti so bili stroški električnih vozil višji od ‘navadnih’ avtomobilov, a tehnološki razvoj znižuje stroške. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti električna vozila vedno bolj konkurenčna in dostopna splošni populaciji. Druga pomembna ovira je infrastruktura. Še vedno se soočamo s prepočasnim nameščanjem polnilnih mest, medtem ko so domače polnilnice velik strošek.

Dokler se tehnologija baterij dodatno ne izboljša in se cene e-vozil ne spustijo, se bo večina svetovne populacije še naprej ustavljala na bencinskih črpalkah. Kot rečeno, ne želim napovedovati, kdaj bodo e-avtomobili popolnoma zamenjali avtomobile na fosilna goriva, verjamem pa, da bi z izboljšano tehnologijo lahko naši današnji avtomobili postali preteklost. Da se bo ta prehod slej ko prej zgodil, priča zvišanje deleža prodanih električnih avtomobilov v Evropi, ki je v januarju in februarju 2020 znašal že 6,5 %. Je pa res, da je ta delež bistveno višji v bogatejših državah članicah, kjer imajo gospodinjstva relativno višje prihodke, poleg tega te države bolje poskrbijo za subvencije, infrastrukturo in ozaveščanje državljanov. Bistveno vprašanje torej je, kako z ukrepi spodbuditi razvoj infrastrukture, proizvodnih zmogljivosti in uporabo e-avtomobilov.«

Električni avtomobili so sicer prijazni do okolja, a imajo visoko nakupno ceno in so posledično zaradi tega manj dostopni za potrošnike. Ali menite, da gre morda vzrok za to iskati v cilju zmanjševanja avtomobilskega prometa in povečanja uporabe javnega prometa?

Irena Joveva: »Strinjam se, da so električni avtomobili še vedno manj dostopni za potrošnike, kot sem pojasnila že v prejšnjem odgovoru. Prepričana sem, da je vzrok predvsem v tržnih razmerah in manj v politikah držav. Vendar, kot rečeno, tehnologija se izboljšuje, ustvarja se konkurenca na trgu in z njo povečanje masovne proizvodnje, kar bo povzročilo padec cene takšnih modelov avtomobilov. Poleg tega je treba razumeti, da prodaja rabljenih vozil predstavlja velik del avtomobilskega trga, kjer pa še ni veliko električnih, saj so ta razmeroma novejša. Brez dvoma bo v sklopu prehoda na trajnostni način mobilnosti bistveno povečevanje javnega prometa in zmanjševanje avtomobilskega prometa. S tem namenom je Evropska unija sprejela že mnogo ukrepov, medtem ko se drugi še pripravljajo. Treba pa je poudariti, da so električni avtomobili prijazni do okolja zgolj v primeru, ko tudi elektriko pridobivamo na ‘zeleni’ način. Velik del naše energije namreč še vedno prihaja iz premogovnih elektrarn, ki onesnažujejo prav toliko kot bencin, ki ga poskušamo izločiti iz prometa. Bistveno je torej pospešiti pridobivanje energije iz obnovljivih virov in čim hitrejše zaprtje termoelektrarn. Hkrati bo treba zmanjšati porabo celotne energije, kar bomo lahko dosegli z investicijami v energetsko učinkovitost ter z optimizacijo porabe energije na vseh področjih našega življenja.«

Na kakšen način Evropska unija in Evropska komisija spodbujata uporabo električnih avtomobilov?

Irena Joveva: »Ko gledamo v prihodnost in v skladu s političnimi smernicami predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, bomo naše politične ukrepe na eni strani vodili z ambicijo Evropskega zelenega dogovora, da bi zagotovili podnebno nevtralnost do leta 2050, kjer igra promet pomembno vlogo. Po drugi strani se Evropa pripravlja na digitalno dobo; z uporabo digitalne tehnologije bi mobilnost postala pametna in trajnostna. Strategija trajnostne in pametne mobilnosti bo imela ta dva cilja v srcu in nas bo vodila k prometnemu sektorju, ki je primeren za čisto, digitalno in sodobno gospodarstvo.

EU kot celota v zadnjem desetletju usmerja milijarde evrov v ustrezne raziskave in si prizadeva za hitro širitev zelene cestne infrastrukture. Veliko vlaga in spodbuja infrastrukturo alternativnih goriv, ki vključuje polnilnike električnih vozil, zlasti na glavnih evropskih tranzitnih koridorjih. EU si prizadeva tudi za razvoj proizvodnje baterij v Evropi, saj baterije za električne avtomobile trenutno proizvajajo predvsem na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji. Končno EU pripravlja skupna pravila in standarde za električna vozila in polnilno infrastrukturo, da se boste oziroma bomo lahko prosto gibali po Evropi.

Evropska komisarka za promet Adina Vălean je februarja letos izpostavila, da Komisija pripravlja ambiciozno Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti, da bi dosegla 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu do leta 2050. Strategija bo sledila Evropskemu zelenemu dogovoru in temeljila na štirih načelih:

1. Povečanje uporabe čistih vozil in alternativnih goriv za cestne, pomorske in letalske namene. V zvezi s tem že preučujemo posebne pobude za zagotovitev razpoložljivosti morskih alternativnih goriv in trajnostnih letalskih goriv.
2. Povečanje deleža bolj trajnostnih načinov prevoza, kot so železniške in celinske plovne poti, ter izboljšanje učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu.
3. Spodbujanje potrošnikov za zelen nakup oziroma nakup vozil z nizkimi emisijami – z različnimi subvencijami.
4. Vlaganje v prometni park z nizkimi ali celo brez emisij, vključno z infrastrukturo.«

Ali so po vašem mnenju električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski in dizelski pogon?

Irena Joveva: »Evropska agencija za okolje je že pred leti objavila novo poročilo o Mehanizmu prometnega in okoljskega poročanja. Ko gre za podnebne spremembe in kakovost zraka, je osnovna ugotovitev, da so električni avtomobili prednostno izbrani kot skoraj povsem čista oblika prevoznega sredstva v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili. Električna energija kot vektor energije za pogon vozila ponuja možnost nadomeščanja fosilnih goriv z veliko raznolikostjo primarnih in čistih virov energije. To bi lahko zagotovilo zanesljivo oskrbo z energijo in široko uporabo obnovljivih in brezogljičnih virov energije v prometnem sektorju, kar bi lahko pomagalo Evropski uniji pri zmanjševanju emisij CO₂. E-vozila ne oddajajo CO₂ iz izpušne cevi in ​​drugih onesnaževal. Električna vozila poleg tega zagotavljajo tiho in nemoteno delovanje ter posledično ustvarjajo manj hrupa in vibracij. Res pa je, da vključitev proizvodnje vozil v takšne izračune pokaže malenkost drugačno sliko, saj proizvodnja in odpadki teh baterij niso okoljsko nevtralni. Kljub temu bodo električna vozila, zeleni javni promet in več kolesarjenja bistveno pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka. Transport med vsemi oblikami onesnaževanja okolja prispeva približno tretjino CO₂ izpustov v EU. Emisije zaradi transporta rastejo od leta 1990 in po nekaterih ocenah zaradi onesnaževanja zraka vodijo do 370 tisoč prezgodnjih smrti v EU.«

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete TUKAJ.

Danes, 20. maja 2020, je na pobudo European Youth Event (Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o delu evropskega poslanca v Evropskem parlamentu (EP) in v trenutnih kriznih razmerah. Evropski poslanki iz politične skupine Renew Europe Monika Semedo in Irena Joveva ter moderator Albrecht John iz enote za obiske in seminarje v Evropskem parlamentu so osvetlili ključne spremembe v življenju poslank od izvolitve, kako je videti njuno življenje in delo v EP ter v njihovih ‘domačih’ pisarnah.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so izvoljeni predstavnice in predstavniki ljudstva EU, s čimer zastopajo njihove interese. Prisluhnejo ljudem z lokalnimi, nacionalnimi, evropskimi in globalnimi vprašanji, interesnim skupinam ter podjetjem. So zakonodajalci EU, obenem pa lahko postavljajo vprašanja Komisiji in Svetu ministrov. Vsakodnevna delovna obremenitev poslancev je razdeljena na delo, namenjeno volivcem iz njihove države, delo v odborih, razprave v njihovih političnih skupinah ter razprave in glasovanja na plenarnih zasedanjih. Udeležujejo se sej svojih odborov in političnih skupin ter številnih drugih sej. Lahko so tudi člani delegacije za odnose s tretjimi državami, ki včasih zahteva potovanja zunaj EU.

Kmalu bo minilo leto dni od evropskih volitev, zato veliko ljudi (predvsem mlade) zanima, kaj je tisto, kar pritegne; oziroma, kako se odločiš za kandidaturo za evropskega poslanca. “Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka, sicer sem pokrivala notranje politične teme, a sem vseeno dostikrat poročala tudi o Evropski uniji. Velikokrat sem bila razočarana, da se v politiki marsikaj ne dogaja v pravo smer in vedno sem imela svoje mnenje, kako bi se morali politiki obnašati itd. Verjetno nisem edina, ki je to (nekoč) počela… Ko me je takratni predsednik vlade poklical na sestanek, je bila moja prva misel, da bom dobila kakšno ekskluzivno izjavo ali novico. No, presenetljiva je vsekakor bila, saj nikoli nisem pomislila, da bi želel mene kot nosilko kandidatne liste za prihajajoče evropske volitve,” je svoj začetek politične zgodbe opisala Joveva. “Ko dobiš tako priložnost sooblikovanja evropske zakonodaje in veš, da so potrebne spremembe, tega enostavno ne zavrneš.”

Irena Joveva je delila kratko videnje dela in izkušenj ali znanj, ki so pri delu poslancev še kako pomembne:

Na delo v Evropskem parlamentu te nobena pretekla izkušnja ne more zares pripraviti. Med drugim tudi zato, ker ne dobiš realnega orisa vsega birokratskega aparata, s katerim si kar naenkrat soočen. V tem mednarodnem okolju je znanje tujih jezikov ena izmed ključnih prednosti. Sicer je v Uniji 24 uradnih jezikov, vendar se kot delovni jezik na hodnikih uporabljata angleščina in francoščina (slednje se še učim). Če tega znanja nimaš, se dejansko težko sporazumevaš s kolegi poslanci in vsemi ostalimi zaposlenimi v tej instituciji. Dobrodošlo je seveda tudi, če si dober govorec oz. imaš dobre komunikacijske sposobnosti, si potrpežljiv, znaš sprejemati kompromise in biti diplomatski.

S pojavom novega koronavirusa in z razglasitvijo pandemije Covid-19 se je delo evropskih poslancev, z letošnjim marcem, dramatično spremenilo. Med 10. in 12. marcem je plenarno zasedanje izjemoma potekalo v Bruslju, nato pa je bilo kar naenkrat konec z našimi tedenskimi potovanji v Bruselj ali Strasbourg, je izpostavila poslanka Irena Joveva. “Običajno poslansko delo se je postavilo v povsem druge in nove dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacijo s pomočjo digitalnih medijev. Kot predstavnica mlajše generacije evropskih poslancev se imam za otroka digitalne dobe, ampak ta nam zadnjih nekaj mesecev pravzaprav onemogoča normalno delo. Vsak dan spoznam kakšno novo komunikacijsko aplikacijo. Če je meni težko, kako je šele starejšim kolegom?”

Obe poslanki sta izpostavili, da imajo sedaj redna zasedanja naše poslanske skupine Renew Europe, zasedanja odborov, novinarske konference  itd. le prek video konferenc, s pomočjo aplikacije Zoom in drugih digitalnih orodij, ki omogočajo takšne sestanke in video srečanja za večjo skupino ljudi.

Žal pa ta prinaša tudi pomanjkljivosti, saj na izrednih zasedanjih Evropskega parlamenta besedo dobijo le fizično prisotni poslanci v plenarni dvorani Parlamenta. Do pojava pandemije sploh ni bilo možno glasovanje na daljavo, ampak si moral biti fizično prisoten, danes pa kljub digitalizaciji moraš načeloma še vedno natisniti glasovalni list, se podpisati in skeniran dokument poslati v Parlament.

Čeprav delo od doma hkrati pomeni, da sem sedaj ves čas doma, moram priznati, da pogrešam dinamiko dela v EP, službena srečevanja v živo in izmenjavo mnenj ter izkušenj s kolegi iz vse EU. Vsekakor upam, da se bomo lahko že junija vrnili v neko kolikor toliko ‘normalno’ obliko dela, je še dodala Irena Joveva.

V Evropskem parlamentu v teh izrednih trenutkih sprejemamo različne sklope zakonodaje in predloge za omilitev posledic pandemije, tako s programom SURE, ki ga je predlagala Komisija, se borimo proti brezposelnosti, s finančnimi injekcijami pomagamo evropskemu gospodarstvu, je pa seveda na vsaki posamezni državi članici, da poskrbi za svoje državljane; ob zavedanju, da se bo (oziroma se je) zdravstvena kriza sprevrgla v ekonomsko in socialno. Poslanka Monica Semedo je izrazila zadovoljstvo, da se pri ukrepih v veliki meri upoštevajo predlogi Renew Europe.

“Ne smemo pa pri tem pozabiti na druge evropske države,“ je poudarila Joveva, saj kot podpredsednica Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija vedno spremlja, kaj se dogaja na Zahodnem Balkanu. “Veseli me, da se je Unija tokrat odzvala hitreje kot med migracijsko krizo in izkazala solidarnost tudi državam kandidatkam, za katere je trenutno predvidena finančna pomoč v okvirni vrednosti 3,3 milijarde EUR za reševanje krize covid-19.“

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah, s katerimi se soočajo mladi.