Irena Joveva je izrazila podporo organiziranemu LGBTIQ+ gibanju v Sloveniji in se udeležila 20. parade ponosa. Organizatorji  opažajo, da v zadnjih letih napredek na področju LGBTIQ+ pravic stagnira, izražanje sovraštva proti LGBTIQ+ skupnosti pa se krepi.

Zahteve in politična sporočila letošnje parade ponosa so se osredotočala predvsem na področja dostopa do zdravstvenih storitev, neurejena pravna področja, zahteve na področju  socialne varnosti, skupni boj različnih gibanj ter na zahteve na področju družbenega vključevanja LGBTIQ+ oseb. Organizatorji se kritično opredeljujejo tudi do krepitve represije proti LGBTIQ+ osebam, ki se odvija sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve. V Sloveniji opažajo posnemanje tovrstnih potez in javno simpatiziranje političnih predstavnikov s politiko t. i. Višegrajske skupine. Joveva, katere delovanje v politki temelji na preseganju kulture sovraštva, se je parade udeležila z namenom podpore LGBTIQ+ gibanju ter ozaveščanju širše populacije o drugačnosti, sprejemanju le-te in destigmatiziranju različnih družbenih skupin.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 23. septembra 2020, v Ljubljani gostila dogodek z naslovom »Verodostojnost informacij, odgovornost politike in strpnost do nestrpnosti.« Na okrogli mizi, ki smo jo v živo prenašali tudi na spletu, je kot sogovornike gostila soustanoviteljico in urednico Metine liste Natašo Briški, zgodovinarja in publicista Luko Lisjaka Gabrijelčiča ter pravnika in kolumnista Matjaža Grudna. Po video povezavi so se z nagovori in konkretnimi izzivi, s katerimi se na teh področjih sooča Evropska unija, vključili tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova ter evropski poslanci iz skupine Renew Europe Guy Verhofstadt, Sophie in ‘t Veld, Michal Šimečka, Anna Julia Donath in Ramona Strugariu. Prisotne je nagovoril tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Irena Joveva je v uvodu kot eno največjih težav izpostavila nizko stopnjo javnega diskurza, zlasti na politični ravni: »Kako doseči – in celo zahtevati – celovito družbeno odgovornost, če pri veliki večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, nimamo niti osnovne politične odgovornosti? Zame sicer ti ljudje so zgled. Toda zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – nikoli ne želim postati.«

Poslanka je med drugim spregovorila o prizadevanjih v Evropskem parlamentu pri soočanju z dezinformacijami in sovražnim govorom, pri čemer je postavila v ospredje predvsem Akcijski načrt za demokracijo in Akt o digitalnih storitvah. Pri pripravi slednjega aktivno deluje tudi sama, in sicer v okviru odbora za kulturo. Kot poročevalki v senci za tri mnenja v povezavi z omenjenim aktom ji je v imenu politične skupine Renew Europe uspelo s številnimi predlogi glede preglednosti algoritmov in večje odgovornosti platform, ob hkratnem spodbujanju boja proti dezinformacijam in sovražnemu govoru z opolnomočenjem uporabnikov ter njihovo možnostjo označevanja spornih vsebin.

Predvidenih ukrepov Evropske komisije na teh področjih se je v pozdravnem nagovoru dotaknila tudi njena podpredsednica, evropska komisarka za vrednote in preglednost, Vera Jourova. O dezinformacijah je dejala, da »spodkopavajo zaupanje v naše demokracije in naše institucije«, o sovražnem govoru pa, da je »usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi«, kar da je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. »Cilj pa je zaključiti razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli,« je bila jasna komisarka in dodala, da si prizadevajo tudi za to, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno: »Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi. Šele ko veste, kaj kdo sponzorira, lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.«

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je izpostavil, da si »ne želimo posegati v medije, pač pa želimo odpirati teme o dezinformacijah, neresnici in sovražnem govoru, saj je tega preveč. In če tega ne bomo začeli ustavljati, se bomo nekoč zbudili v precej drugačnem svetu.«

Udeleženci razprave so se strinjali, da spletne platforme trgujejo s podatki. »Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje,« je poudaril Matjaž Gruden. Ključna je pozornost, ki jo določen podatek pritegne. Gruden je dejal, da potrebujemo ustreznejšo samoregulativo, pa tudi večjo regulativo socialnih omrežij: »A samo s tem ne bomo uredili problemov. To je vprašanje stanja v družbi in tega, kako se ljudje na položajih odzivajo glede tega. Pri nas ne razumemo, da spoštovanje svobode govora nima zveze z etičnim ‘vsegliharstvom’. Naš imunski sistem so javni mediji, pri posameznikih pa veščine sposobnosti in kompetence kritičnega razmišljanja, da bi v stiku z dezinformacijami znali ustrezno reagirati. Tu pa je zelo pomembna stvar izobraževanje. Če mladi ne bodo imeli sposobnosti kritičnega razmišljanja, potem bodo lahke žrtve tistih, ki bodo želeli z njimi manipulirati.«

Nataša Briški je bila kritična do vidnejših predstavnikov politike in družbe: »Velja voditi z zgledom. Politiki ste tisti, ki vas gledamo na televiziji, Twitterju in Facebooku. Zdi se mi tudi nujno dosledno prijavljati tisto, kar menimo, da je kršitev. Pomembno je, da se vsakič oglasimo tudi vidnejši člani naše družbe in jasno obsodimo tisto, kar je neprimerno, treba pa je o tej novi realnosti, ki jo živimo, začeti izobraževati že v šoli.« Dodala je še, da so dezinformacje kot plevel: »Če ga iz vrtička pridno odstranjuješ, je vse okej, če ga ne, vemo kaj nastane.«

»Če bo pri nas funkcionalna pismenost še vedno padala, če bo splošna izobraženost padala, potem ni poti nazaj,« pa je nanizal Luka Lisjak Gabrijelčič, ki vidi ključni vzrok sovražnega govora in lažnih novic v zanemarjanju splošne kulture in politične kulture: »V družbi, kjer se nižajo sredstva za kulturo, pridemo do krhkosti medijskega trga.« Odnos politike z mediji vidi kot boj ‘mi proti vam’: »Če politika ne zaupa medijem, ji ne preostane nič drugega, kot zaupati ‘našim’, kar se vidi tudi na Madžarskem.«

Govorili so tudi o aktualni medijski zakonodaji in predlogih sprememb. Nataša Briški je izpostavila pomanjkanje dogovorjenih pravil: »Fascinacija nad vsem, kar internet omogoča, nas je zaslepila, da bi postavili jasna pravila igre. V naselju smo dogovorjeni, da se vozi 50 km/h, lahko sicer pripelješ hitreje, a si na koncu sankcioniran. Na spletu pa je divji zahod. To je podobno kot z glavobolom. Če vidiš, da te začenja boleti, takoj vzameš tableto in zadevo boš najverjetneje rešil. Če pravi čas zamudiš, ne bodo pomagale niti tri.« Matjaž Gruden meni, da medijski zakon ne bo rešil vseh težav, saj ostaja zelo velik del sovražnega govora, ki je pod pravnim pragom evropskega sodišča, a gre še vedno za govor, na katerega je treba reagirati, saj je nevaren, škodljiv ali nedostojen. Luka Lisjak se je strinjal, da je krhkost in majhnost medijskega trga pri nas velika težava. Nevtralizacija negativnih vidikov je ključno vprašanje ter izziv za sedanjost in prihodnost.

Zaključna misel evropske poslanke Irene Joveve je bila, da bomo v praksi težko dosegali dejanske rešitve, če sploh nimamo razčiščeno, kaj je res in kaj ni. Če imamo politike brez vsebine, ki ne verjamejo v medijski pluralizem in svobodo medijev, ki zavestno manipulirajo in se zavestno sprenevedajo, s svojo agendo mirno nadaljujejo mimo vseh nas, pozivajo k neplačevanju prispevka za javni medijski servis in se prerekajo o tem, kaj so dejstva in kaj je laž ter za kaj vse je kriv komunizem, potem – tako poslanka – težko verjame, da predlagana medijska zakonodaja zajema težave, ki so bile izpostavljene na današnji okrogli mizi.

Posnetek okrogle mize najdete TUKAJ.

Foto: Matej Špehar

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 17. septembra 2020, gostja v oddaji Osmi dan na prvem programu RTV Slovenija. Kot članica odbora za kulturo in izobraževanje je spregovorila o evropskih strategijah za razvoj kulturnega sektorja ter o pomoči, ki bo kulturi namenjena v okviru sredstev za okrevanje po korona krizi.

V kulturnem sektorju deluje skoraj sedem in pol milijonov Evropejcev, ki v okoliščinah pandemije sodijo med ekonomsko najbolj ogrožene prebivalce. Irena Joveva je poudarila izjemen pomen sprejetja Resolucije o kulturni obnovi Evrope, katere pobudnica je bila tudi sama. Resolucija kulturo opredeljuje kot strateški resor in poziva k temu, da je kot taka upoštevana pri vseh mehanizmih in skladih, ki bodo na voljo za pomoč v korona krizi. Kulturni sektor je bil namreč prva žrtev pandemije in se bo tudi zadnji lahko ponovno postavil na noge.

V trenutnem svežnju pomoči ni konkretno zapisan delež, ki naj bi bil namenjen kulturi. Irena Joveva je zato tudi sopodpisnica vloženega amandmaja, ki zahteva, da se kulturi namenita vsaj dva odstotka sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, kar bi skupno znašalo 13,5 milijarde evrov. Ob tem se v prihodnjih tednih znova zaganjajo pogajanja za novo obdobje programa Ustvarjalne Evrope, ki se je s številnimi prijavami projektov izkazal za izredno uspešnega. V aktualni shemi so mu namenjene 1,4 milijarde evrov, ob čemer poslanka poudarja, da so rezi nesprejemljivi. Odbor za kulturo se namreč zavzema za podvojitev teh sredstev in v primeru rezov Joveva dvomi v možnost potrditve takšnega evropskega proračuna. Kot primer dobre prakse je navedla Nemčijo, ki v tem času kulturi namenja še dodatno milijardo evrov, med drugim pa tudi 250 milijonov, ki so jih zagotovili za prilagajanje kulturnih ustanov na zdravstvene ukrepe in zahteve ob pandemiji.

Poslanka je spregovorila še o pomenu digitalizacije in o ideji ustanovitve evropskega Bauhausa, o kateri je v letnem nagovoru govorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.  »Šlo bi za evropski kulturni projekt, ki bi predstavljal stičišče arhitektov, oblikovalcev, kulturnikov in študentov, preko katerega bi se določale strukturne spremembe, ki so potrebne na ravni celotne Evrope. Takšno stičišče je zelo pomembno, bilo bi dobrodošlo v aktualnih razmerah, ne le zaradi podhranjenosti kulture, pač pa tudi zaradi podcenjenosti kulture,« je povedala Joveva. Okrcala pa je tudi  pasivnost in neaktivnost aktualnega ministra za kulturo Vaska Simonitija pri zagovarjanju pomena področja kulture in glede pomena pomoči celotnemu sektorju.

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Vir prikazne fotografije: TVSLO1 (posnetek zaslona).

V petek, 11. septembra 2020, je potekala spletna razprava z naslovom Zeleni dogovor po pandemiji, kjer je evropska poslanka Irena Joveva (RE) skupaj z evropsko poslanko Ljudmilo Novak (EPP), državno sekretarko na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metko Gorišek, Tajem Zavodnikom iz društva za sonaraven razvoj Focus ter dr. Luko Omladičem, filozofom in okoljskim analitikom s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poskušala poiskati odgovore na to, kaj z okoljskega vidika prinaša dogovor o prihodnosti evropskih financ in okrevanja po pandemiji, ki so ga na julijskem vrhu dosegli voditelji držav članic EU.

Poslanci Evropskega parlamenta namreč med drugim opozarjajo, da omenjeni dogovor ne omogoča zasledovanja ciljev Evropskega zelenega dogovora. V zadnjih mesecih je pandemija covid-19, tudi zaradi zmanjšanja gospodarske dejavnosti in prometa, dosegla miselni preskok, da se vsekakor da drugače živeti, manj potovati, zmanjšati potrošnjo … vse to bi lahko pomembno prispevalo k uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti.

Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varno hrano (ENVI) je ravno danes podprl predlog Evropskega podnebnega zakona, v katerem se predvideva 60-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 (glede na izhodiščno leto 1990) in doseganje ogljične nevtralnosti za vse države članice Unije do leta 2050.  Evropska poslanka Irena Joveva je ob tem poudarila, da čas prehiteva nas in ne obratno. »Evropski parlament je kot soodločevalec dolžan cilje postaviti bolj ambiciozno, saj vsaka država članica velikokrat gleda zgolj na nacionalne interese in ne na skupne/evropske interese ter solidarnost.« Po njenem mnenju zgolj predvidena sredstva v okviru večletnega finančnega proračuna in sklada za pravičen prehod ne bodo dovolj za končen doseg cilja podnebne nevtralnosti, zato je izpostavila zlasti potrebo po lastnih virih Unije. »Na Svetu je bil dogovorjen davek na plastiko. Sama si želim vsaj še razširitev ETS mehanizma, trgovanja z emisijskimi kuponi, tudi na pomorsko in letalsko industrijo, določitve višje cene teh kuponov in potem stekanje čim višje vsote pobranega zneska v EU. Poleg omenjenega pa tudi ogljični uvozni davek,« kar kot nadomestna članica odbora ENVI tudi poskuša zasledovati.

Na koncu so države članice tiste, ki bodo pripravile nacionalne strategije in konkretne korake za uresničevanje okoljskih ciljev. Med drugim tudi, kako se bodo črpala evropska sredstva, je poudarila poslanka in nadaljevala, da jo na podlagi doslej slišanega skrbi, da bomo v Sloveniji sredstva črpali od projekta do projekta, za kratkoročne cilje. »Res je, TEŠ6 bomo morali zapreti, omenjena je bila gradnja NEK 2, a se hkrati premalo govori o dvigu deleža obnovljivih virov. V primerjavi z drugimi državami slovenski odstotek raste prepočasi,« je dejala Joveva. »Ključni bodo projekti energetske obnove stavb, industrije, obnova železniške infrastrukture, prehod na zelen promet, subvencije za električna vozila, krožno gospodarstvo, izobraževanje kadrov… Slovenski cilji bodo morali biti naravnani bistveno širše, dolgoročno in bistveno bolj domiselno, seveda z upoštevanjem drugih politik: Blažiti socialno stisko ljudi, povečati sredstva za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, a hkrati ne zmanjšati ambicij na področju okolja. Cena neukrepanja ali nizkih ciljev na tem področju bo namreč visoka, paa ne v denarnem smislu.« To so ključne stvari, ki bi jih morali imeti vsi nacionalni odločevalci v mislih pri oblikovanju strategij, je še dodatno pojasnila poslanka Joveva. Prav tako je izpostavila, da obstaja obilica idej, ki jih druge države že sedaj udejanjajo, od gradnje vetrnih elektrarn, večjega deleža solarnih panelov; med drugim sta, denimo, Francija in Nemčija napovedali skupne investicije v izgradnjo baterij, pa tudi investicij v proizvodnjo vodika kot alternativnega energenta. Potrebno si je zastaviti cilje v dolgoročni strategiji in jih zasledovati, če si resnično želimo leta 2050 živeti v brezogljičnem okolju.

Na koncu je omenila še, da je EU vsekakor vodilna sila na področju soočanja s podnebnimi izzivi, a da gre za globalni problem. »Globalno gledano bo precej odvisno od prihajajočih volitev v Združenih državah Amerike, na kar čaka tudi Kitajska.«

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

V petek, 4. septembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Evropskega mladinskega parlamenta (European Youth Parliament) udeležila jutranjega klepeta z mladimi. Ključna tematika dogodka in pogovora je bila »Evropa, združena v krizi: skupno premagovanje stisk«, odgovorila pa je tudi na vprašanja udeležencev. 

Kriza je vsekakor izpostavila precej izzivov, s katerimi bi se Evropa kot taka morala soočiti združeno, so izpostavili mladi udeleženci Evropskega mladinskega parlamenta, s čimer se je strinjala tudi evropska poslanka Joveva. »Covid-19 je marsikatero stvar zaustavil, saj se je celotno življenje ustavilo, a hkrati nam je ponudil priložnost, da stvari pogledamo z drugega zornega kota. Pokazal nam je, da lahko ovire premagujemo skupaj, s sodelovanjem in solidarnostjo. Ne le znotraj meja Unije, temveč tudi z državami v soseščini. Med drugim pa je priložnost tudi za to, da lahko digitalno življenje prenesemo še v dejansko prakso dela v Evropskem parlamentu. Kar naenkrat je naša resničnost postalo delo na daljavo, kakor tudi oddaljeno glasovanje na plenarnem zasedanju. A to je bilo njuno, da je lahko zakonodajno delo potekalo dalje, krizi navkljub,« je dejala poslanka Joveva.

V preteklih mesecih je bilo ključno zagotoviti nove mehanizme pomoči, med njimi Načrt za okrevanje (EU recovery fund). Ob tem je Joveva izpostavila, da se v odboru za kulturo in izobraževanje ravno v teh dneh trudijo zagotoviti čim več sredstev za kulturno ustvarjalni sektor, ki ga je po njem mnenju kriza najbolj prizadela, kar je bilo tudi eno izmed vprašanj mladih, poleg vprašanja o širitvi na Zahodni Balkan, pripravljenosti na drugi val covida-19 ter politične participacije mladih.

Vprašanje: Zahodni Balkan in širitev Evropske unije je ena izmed tematik našega zasedanja. Zanima me, kako pogosto se ta tematika pojavi na vašem dnevnem redu, predvsem v luči aktualnega dogajanja?

»Širitev na Zahodni Blakan je vsekakor ena izmed ključnih točk, ki jih je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen izpostavila. Zagotovo je to večkrat na dnevnem redu, kot je bilo v minulem sklicu Evropskega parlamenta. Med drugim sta lani Severna Makedonija in Albanija dobili rdečo luč za začetek pristopnih pogajanj, a se je tudi na tem področju – s spremembo metodologije za širitev Unije – pokazala zelena luč. V zadnjih mesecih smo se vsi soočali s pandemijo in se ukvarjali predvsem s tematiko covid-19. Naj opozorim, da je Unija za blaženje posledic pandemije tudi regiji Zahodnega Balkana namenila finančno pomoč. Vsekakor je v tem mandatu debata o širitvi Unije večkrat na dnevnem redu, kot tudi pri pogovorih znotraj posameznih delegacij in političnih skupin.«

Vprašanje: Kako zagotoviti, da se bodo muzeji, kinodvorane itd. vrnili v normalo po koncu pandemije, saj so te ustanove utrpele največ posledic? Kaj se dogaja na področju programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe)?

»Strinjam se, kulturno ustvarjalni sektor je pandemija najbolj prizadela in si bo verjetno tudi zadnji opomogel. Hkrati gre za področje, ki ga nekateri potiskajo na rob in je vedno zadnji, na katerega se pomisli, na primer pri razrezu državnih proračunov, konec koncev pa tudi pri evropskem. Ravno v teh dneh poteka razprava znotraj odbora za kulturo in izobraževanje o porazdelitvi sredstev v okviru večletnega finančnega proračuna. Predlog Sveta namreč predvideva manj sredstev, čeprav je bilo v postopku pogajanj obljubljeno drugače. V politiki ne smeš verjeti obljubam, toda sama zagotovo ne morem kar sprejeti znižanja sredstev, na kar sem skupaj z nekaterimi kolegi iz odbora opozorila predstavnike trenutno predsedujoče države Svetu Eu, Nemčije. Naše strinjanje s predlogi bi namreč pomenilo manj denarja za kulturne programe, nenazadnje bi zaradi tega lahko bilo tudi manj študijskih izmenjav v okviru programa Erasmus+. Žal evropski poslanci ne moremo odločati, kdaj se bodo kulturne ustanove odprle, saj je to področje v pristojnosti držav članic. Mi lahko le protestiramo, opozarjamo na napake in se znotraj odborov trudimo, da se zadeve premaknejo, ne pa ostanejo zgolj črka na papirju.«

Pogovor si lahko ogledate spodaj (razprava je tekla v angleškem jeziku).