V četrtek, 10. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize z naslovom »Nizke kvote visokih pet«. Na okrogli mizi je s kolegicami iz različnih političnih krogov (predvsem) študentkam poslovnih ved Ekonomske fakultete v Ljubljani predstavila svoje razloge za vstop v politiko ter odnos javnosti do žensk v politiki. 

“Če bi bila zadovoljna s politiko ali večino politikov (ne glede na spol), ne bi nikoli vstopila vanjo. A nisem želela samo jamrati, zato sem zagrabila priložnost, ko se mi je ta ponudila. Želela sem resnično nekaj narediti. Ker, če imaš voljo in energijo, se marsikaj da spremeniti. Absolutno se ne da spremeniti sveta, ampak se pa da marsikaj premakniti na bolje,” je v uvodnem nagovoru izpostavila poslanka Joveva. Dodatna motivacija ji je bila tudi ta, da – vsaj v slovenskem političnem prostoru – ni dovolj predstavnikov mlajše generacije. »Nisem se obremenjevala s tem, da sem mlada, da sem ženska, kakšno je moje poreklo, s tem se obremenjujejo drugi. Ker si konstantno na očeh javnosti, se določeni obregnejo ob to, kako izgledam, kaj imam oblečeno… O vsebini kot taki pa se nikoli ne pogovarjajo.«.

Naslov okrogle mize mi je zelo všeč. Tudi v moji omari prevladujejo nizke kvote visokih pet. Je pa tistih nekaj par toliko bolj posebnih in občudovanja vrednih, kar velja tudi za ženske v politiki.

Poslanko Jovevo žalosti, da moramo v 21. stoletju imeti spolne kvote. Je zagovornica nevtralnih kvot, kjer bi imeli vsi enako izhodišče in bi se gledale sposobnosti, izkušnje ter vsa druga področja. Pripomnila je še, da bi bilo v Evropskem parlamentu zagotovo občutno manj žensk brez ženskih kvot na kandidatnih listah. Opaža tudi, da so za nižji interes žensk za vstop v politiko odgovorni privzgojeni stereotipi. »Punčke so roza, fantki so modri. Določeni poklici so za ženske, drugi za moške. To so predsodki in stereotipi, ki še vedno obstajajo. Kar ni prav. Če se kadarkoli odločite za nevstop v politiko izključno zato, ker ta velja za moški svet, potem res nismo nikamor prišli kot družba,« je v zaključem govoru sporočila študentkam.

PreviousNext

V petek, 4. decembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Hiše Evropske unije udeležila klepeta z dijaki Gimnazije Lava Celje. Skupaj z evropskim poslancem Milanom Brglezom sta odgovarjala na vprašanja mladih o njunem delu v Evropskem parlamentu, boju proti koronavirusu in njegovim socio-ekonomskim posledicam, izobraževanju ter aktualnih notranje- in zunanjepolitičnih tematikah. 

»Biti evropski poslanec je resnično zelo velika odgovornost, ki se je v bistvu ne zavedaš v polnem pomenu, dokler nisi v tej vlogi in v tako velikem sistemu, kot je Evropski parlament,« je poudarila evropska poslanka Joveva. V politiki je po njenem mnenju veliko neuvidevnosti, iz katere izhajajo tudi vse druge slabe lastnosti posameznika. Pri nekaterih tako prevladajo nepravičnosti, egocentrizem in elitizem, kar je po njenem prepričanju slaba plat, pa ne samo v bruseljskem mehurčku.

Nekateri kolegice in kolegi mislijo, da vedo vse in so nad vsemi, pri tem pa pozabijo, da smo evropski poslanci izvoljeni s strani ljudstva in ravno njihove interese moramo zastopati pri delu v Parlamentu. Res je, da ne moremo spreminjati sveta, saj to ni odvisno samo od nas, ampak, ko ‘padeš noter’, ugotoviš, kako funkcionira sistem. Potem lahko sooblikuješ politike, soodločaš in narediš veliko dobrih stvari, seveda, če poslušaš ljudi in razumeš, da tam nisi zaradi sebe, za sebe ali za svoje prijatelje.

Pri vprašanju dijakinje o virih črpanja denarja za financiranje pokoronske pomoči je Joveva pojasnila, da bo šlo za posojila, upa pa, da tudi za lastne vire, o katerih se ravno zdaj precej pogovarjajo. Kot primer je navedla obdavčenje velikih onesnaževalcev, česar v EU trenutno nimamo.  Ena izmed sprememb pri delu od doma je tudi tolmačenje. V normalnih razmerah je namreč omogočeno simultano prevajanje v vseh 24 uradnih jezikih Unije, sedaj pa morajo slovenski poslanci, z izjemo plenarnega zasedanja, govoriti v angleškem jeziku. A to naj bi se z januarjem spremenilo, kar je poslanki Jovevi na seji odbora za kulturo zagotovila podpredsednica Evropskega parlamenta.

Joveva je na pobudo dijakov podala tudi nekaj informacij glede področja izobraževanja v času pandemije. »Področje izobraževanja je v pristojnosti držav članic Unije, ki so se različno odzvale. Na primer v Nemčiji, Franciji in Belgiji učenje teče normalno. Na Hrvaškem je odločitev prepuščena posamični šoli.« Medtem je bila kritičnado naših odločevalcev, predvsem glede tega, da so vse odločitve glede izobraževanja sprejemali na hitro. Posledice pa bodo zagotovo za vse učenke in učence težave z neenakostjo, saj v takih razmerah nimajo vsi mladi enakega dostopa do znanja in izobraževanja. Joveva v pandemiji vidi tudi priložnost za pripravo vsaj priporočil na področju uvajanja digitalne tehnologije v izobraževalne procese.

Zadnje vprašanje se je nanašalo na novinarstvo in  trenutno situacijo v Uniji s kratenjem medijske svobode in pluralizma, čemur smo priča na Madžarskem. Jovevo – zlasti kot nekdanjo novinarko – žalosti trenutni odnos do novinarjev in medijev, saj so bili pogoji že prej slabi, denimo za raziskovalno novinarstvo, zdaj so pa le še slabši. »Madžarska praksa se dogaja oziroma vsaj poskuša dogajati tudi v Sloveniji. Komisarka Vera Jourova se je pred kratkim konkretno oglasila glede ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije. Jasno je dala vedeti, da tovrstnih pritiskov ne sme biti.« Kot pomembno zadevo je izpostavila letna poročila o medijskem pluralizmu in poročila o vladavini prava v državah članicah, s katerimi Komisija opozarja, da imajo javni mediji posebno vlogo v EU. »Digitalni storitveni akt in Akcijski načrt za demokracijo vsebujeta bolj konkretne rešitve in so način, kako se borimo proti tovrstnim praksam, predvsem na spletu,« je še povedala in nadaljevala, da lahko vsak posameznik pripomore v prvi vrsti s kritično, medijsko pismenostjo. Ta nam pomaga jasno ugotoviti, katere informacije so verodostojne. »Manipulacij in laži nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, ne komisarka Jourova, ne jaz ali kdorkoli drug, ampak je na nas vseh, kot družbi, da jim ne verjamemo,« je povedala za konec.

PreviousNext

Irena Joveva je 26. novembra 2020 v oddaji Radia Krka spregovorila o aktualni situaciji v Evropski uniji in tudi v Sloveniji, ki se pod vplivom koronavirusa soočata s številnimi zahtevnimi izzivi. Komentar je namenila tudi aktualnemu domačemu političnemu dogajanju ter nedopustnim ravnanjem trenutnega predsednika vlade.

Poudarila je, da so se institucije Evropske unije v primerjavi s preteklimi krizami tokrat odzvale bistveno hitreje. Evropska centralna banka je denimo nemudoma uvedla programe odkupovanja državnih obveznic in s tem znižala stroške zadolževanja držav, Komisija in Evropski parlament sta prerazporedila neporabljena sredstva za potrebe spopada s krizo – predvsem za zdravstvo, razrahljala so se pravila za državne pomoči podjetjem in proračunska pravila držav članic, izvajati so se pričeli skupni nakupi zaščitne opreme, prihajajočih cepiv, prerazporejanje bolnikov med državami članicami… “S to krizo so se porušile prenekatere dogme, ki so se do nedavnega zdele nepremostljive. Najbolj ključna je seveda vzpostavitev novega sklada za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da se bo Unija skupaj, kot celota, prvič zadolžila v takšni meri in nato ta sredstva solidarno porazdelila po državah članicah,” je dodala.

Poslanka je bila medtem kritična do dogajanja na nekaterih področjih, ki so v izključni pristojnosti držav članic, in pri tem izpostavila predvsem zdravstvo: “Videli smo, kako so države sprejemale enostranske odločitve o mejnih nadzorih ali omejevanju prehajanja meja, izpodbijale so teste drugih držav, same nakupovale zdravstveno opremo po različni ceni, marsikje tudi sporno – vemo, kaj vse se je dogajalo pri nas. Družine so bile razdeljene po Evropi, nekatere vlade pa so zdravstveno krizo izkoristile tudi za sprejeme spornih zakonov za utrditev svoje avtoritarne vladavine.” A tudi na teh področjih se kažejo premiki, saj je Evropska komisija z idejo vzpostavitve zdravstvene unije posvojila predloge Evropskega parlamenta glede enotne metodologije za spremljanje epidemiologije in usklajenih ukrepov. Evropski parlament je tudi izpogajal trikratno povečanje sredstev za novi evropski program za zdravje. “Zaradi vsega tega moramo biti zadovoljni, da je Slovenija del Unije, saj bi bila brez zaledja situacija zagotovo slabša – predstavljajte si samo, kako bi bilo, če bi se morali sami pogajati za cepiva ali če ne bi obstajale različne varovalke, ki vsako oblast v državi vendarle brzdajo pred njeno samovoljnostjo,” je povzela.

V zadnjih dneh odmeva tudi uresničitev groženj Poljske in Madžarke glede veta, ki države članice oddaljuje od čim hitrejše potrditve dogovora o evropskih sredstvih. Po mnenju poslanke pomoč državljanom ne more biti izključno na plečih posamezne države članice:  “Revščina, socialna izključenost, neenakost in zelo težka situacija podjetij, predvsem manjših, so se marsikje samo še poglobile. Evropska sredstva so namenjena popravkom te socialne nepravičnosti, hkrati pa jih namenjamo za prihodnji razvoj v smeri Zelenega dogovora, digitalizacije in zaposlitev. Na ravni Unije je ustvarjen okvir, za katera področja naj se ta sredstva porabijo, na državah pa je, kako izvedejo same investicije.” Upa, da bo Slovenija uspešno črpala omenjena sredstva ter s planskim usmerjanjem omogočala razvoj, čeprav ima vtis, da se aktualna vlada s tem sploh ne ukvarja.

“Imamo klasični sedemletni proračun, vreden dobrih tisoč milijard evrov, zatem imamo  novi “pokoronski” finančni mehanizem za odpornost in okrevanje, ki je vreden 750 milijard evrov, in vpeljavo novih lastnih virov, ki so nujni, če ne želimo, da breme odplačevanja nosijo evropski davkoplačevalci. Sem bi, na primer, spadala obdavčitev velikih korporacij, onesnaževalcev. No, in še en del je ključen, kjer se pa seveda zapleta: To je pa vzpostavitev mehanizma izplačevanja sredstev s pogojevanjem z vladavino prava. To je bila tudi ključna zahteva Parlamenta, ker je po našem mnenju preprosto nujno zagotoviti, da se sredstev vseh Evropejcev ne bi zlorabljalo za korupcijo, hkrati pa preprečiti kršenja temeljnih pravic ali nazadovanje demokracije.”

Kar je tudi razlog, da Poljska in Madžarska grozita z vetom celotnega paketa dogovora. Državi sicer dobita veliko sredstev iz Unije, a če bosta grožnjo izpeljali do konca, bosta najbolj škodili svojim državljanom, kar pa je cena, ki so jo avtoritarni režimi za zavarovanje lastnih interesov pripravljeni plačati. “Mislim sicer, da bomo na koncu prišli do nekega dogovora – upam, da še pravočasno, toda brez pogojevanja z vladavino prava ne bo šlo, ker v Parlamentu dogovora brez tega ne bomo potrdili. V skrajnem primeru gremo lahko v medvladne dogovore, torej brez Poljske in Madžarske, ne bo pa gospod Janša pri teh pogajanjih noben posrednik, pa naj si to še tako zelo želi biti s svojimi pismi in zgodbicami o ukradenih volitvah,” je še povedala Joveva in pristavila, da različna politična opredeljenost ni nikoli razlog za njeno kritiko, saj je izmenjava mnenj na kulturni ravni del politike. A s trenutno vladno koalicijo nastaja ogromna škoda za državo in ljudi, saj ni sposobna normalne komunikacije, ne obvladuje drugega vala epidemije, predsednik vlade pa namerno neti ideološke spore ter s tviti in bizarnimi pismi sramoti Slovenijo v svetu.

“Moram iskreno povedati, da me je sram. Ne le kot evropsko poslanko, to bi bil še najmanjši problem, sram me je kot človeka, kot slovensko državljanko. In to izključno zaradi premierja, ki očitno obvlada samo manipuliranje in obešanje na neke čase, ki so že davno minili, trenutne situacije pa absolutno ne obvlada. Toda ljudje si zaslužijo odgovorno obnašanje, in to predvsem tistih, ki morajo prvi biti zgled. Ni vlada tista, zaradi katere spoštujem ukrepe, ker ta vlada ni zgled in si mojega spoštovanja v tem smislu ne zasluži. Ukrepe spoštujem zaradi sebe in zaradi ljudi okoli sebe, zaradi žrtev tega virusa, zaradi tistih, ki so ostali brez dohodkov, zaradi zdravstvenih in vseh ostalih delavcev in zaradi prostovoljcev, ki se z aktualnimi razmerami borijo ne glede na vse. Kar pa se dogaja na politični ravni, pa upam, da vodi v menjavo te vlade in posledično boljše čase.”

Ob koncu je, glede na dejstvo, da nas je letošnje leto v mnogih pogledih neprijetno presenetilo, zaželela zdravja, uvidevnosti, razuma, pravičnosti, spoštovanja in strpnosti ter predvsem boljše voditelje od trenutnih.

Informacijska točka Europe Direct Koroška je v duhu konference o prihodnosti Evrope na podlagi literarnega natečaja, ki je potekal od februarja do septembra 2020, organizirala literarno obarvan politični pogovor o aktualnem dojemanju družbeno-političnega stanja Evrope med Korošci. Na virtualnem dogodku so sodelovali evropski poslanci, med njimi tudi poslanka Irena Joveva, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in člani komisije literarnega natečaja.

Komisija je razglasila tri najboljša dela, zmagovalno delo o želvici Sofiji pa je avtorica ob začetku pogovora tudi prebrala. Kratka zgodba naslavlja okoljsko tematik, poslanka Joveva pa je dejala, da gre za besedilo, ki bi ga morali ponotranjiti vsi.

V nadaljevanju je spregovorila o svobodi medijev in pomenu preiskovalnega novinarstva ter posvarila, da postaja svoboda medijev ogrožena tudi v demokratičnih družbah. V času pandemije imajo novinarji vse večje težave z dostopom do uradnih informacij, ki edine omogočajo ustrezno informiranost javnosti in odprt ter pluralen medijski prostor. Drugi izziv so viri. “Dobro preiskovalno novinarstvo zahteva čas in sredstva, kar postaja vedno bolj težavno. Korona kriza ta trend zgolj pospešuje in preiskovalno novinarstvo je pod vedno večjim pritiskom. Tveganja so velika, da bodo pomembne zgodbe, ki so v javnem interesu, ostale neizrečene.” Ob tem pa je v mnogih državah, tudi v EU, zaslediti še načrtno ustvarjanje ozračja sovraštva do medijev in novinarjev:

“Gre za ciljno voden proces, ki se v zadnjih letih stopnjuje, v njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank. Ti izkoriščajo prazen prostor, ki so ga za sabo pustile krize, ekonomsko šibki medijski lastniki, spremembe v navadah uporabnikov medijskih vsebin itd. A če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda.”

PreviousNext

Ob vseh priložnostih, ki nam jih ponuja digitalizacija, pa je evropska poslanka opozorila na dejstvo, da nekaj tehnoloških velikanov nadzoruje velik del našega življenja in neposredno ogroža demokratičnost naših družb, ob tem ko se večina naročnin steka v večje medijske hiše, hkrati pa veliko informacij na spletu dobimo brezplačno. Na vprašanje, ali denar lahko pomeni svobodo, pa je odgovorila: “Vsekakor denar ne prinaša občutka svobode. Veliko pomembnejše od kopičenja denarja so dobre investicije – in najboljša in najbolj donosna življenjska investicija je tista v um in znanje. Ne štejte zvezd. Postanite zvezda. Zvezda svojega umskega vesolja.”

Okroglo mizo o prihodnosti Evrope si lahko ogledate na tej  povezavi.

V petek, 6. novembra, je evropska poslanka Irena Joveva gostovala v oddaji “Slovenija, Evropska unija in svet” na Radiu Ptuj. Teme pogovora so bile aktualne razmere in dezinformacije v času pandemije, škoda, ki jo povzročajo, in regulatorji tega področja v EU, kjer bo ključno vlogo odigral Akt o digitalnih storitvah.

“Bistvo tega mandata je, da je tokrat res unikum. Najprej izstop ene države iz Unije, nato pandemija. Normalno smo torej delali le pol leta, marca se je tudi za nas vse ustavilo, nato pa drastično spremenilo,” je uvodoma dejala evropska poslanka.

Kaj je v prvem letu mandata uspela postaviti v ospredje in uresničiti? Joveva je članica kar štirih parlamentarnih odborov, poročevalka v senci za več poročil, od Akta o digitalnih storitvah in umetne inteligence do krepitve svobode medijev in Evropske solidarnostne enote. Kmalu pa jo čaka eno bolj pomembnih poročil, saj bo glavna poročevalka za mnenje odbora za kulturo o sodelovanju državljanov pri sprejemanju odločitev v EU.

“Pridobivam kredibilnost pri kolegih, zaupajo mi vedno bolj pomembna poročila, me vprašajo za mnenje in podporo … A vedeti morate, da se večina rezultatov pokaže šele pozneje, saj je zakonodajni proces dolg in ga težko pripišeš izključno sebi,” je pojasnila poslanka in ob tem izpostavila pomen mreženj za pridobivanje vpliva in doseganje ciljev.

V pogovoru sta se z novinarko dotaknili tudi aktualnih razmer v zvezi s pandemijo, v drugem delu oddaje pa je poslanka spregovorila o boju proti dezinformacijam, zlasti v sedanjih časih.

Dezinformacij je za moje pojme že od nekdaj preveč, že ena sama je preveč, so pa zdaj, v teh razmerah, res toliko bolj nevarne. Po eni strani zaradi digitalizacije dobe, v kateri živimo, po drugi pa – kar je še huje – nevarne za zdravje in življenja ljudi.

Ravno zato je po besedah Joveve zdaj toliko bolj pomemben Akt o digitalnih storitvah. Čeprav je bilo nekaj korakov že storjenih, tako s strani EU kot s strani velikih spletnih platform, je vse to še vedno premalo: “Twitter briše ali vsaj označi določene zavajajoče zapise, Facebook briše nevarne skupine, a potrebujemo jasno, zakonsko regulacijo. Pravila za moderiranje vsebin na spletu, ne le za dezinformacije, tudi za nezakonito vsebino, sovražni govor, širjenje teorij zarot … ”

Kot je povedala poslanka, je pri dezinformacijah pomembno, kdo stoji za njimi: “Meni se zdi najbolj problematično to, da politiki namerno izrabljajo te metode, strah in občutek nemoči ljudi, za doseganje svojih interesov. S tem pa politiki odvračajo pozornost od resničnih težav ljudi, ki bi jih morali rešiti skupaj. In to ravno tistih težav, zaradi katerih se ljudje počutijo izključene in razočarane, kar jih potem vodi v to, da pojasnila iščejo na spletnih straneh dvomljive kredibilnosti.”

Ob tem je bila kritična zlasti do vladnega (ne)komuniciranja v Sloveniji. “Če vsak dan poslušaš od enega politika eno, od drugega govorca drugo, od vodje ne vem katere skupine spet nekaj tretjega, se ti seveda v enem trenutku začne zdeti vse sumljivo in, po domače povedano, ‘prešaltaš’ na dezinformacije, ker so na prvi pogled veliko bolj enostavne,” ugotavlja Joveva.

Kaj še lahko storimo? Zgolj Akt o digitalnih storitvah  in večja odgovornost platform namreč ne bosta dovolj. “Vedno bomo imeli manipulativne politike ali sisteme, ampak na nas samih bo, ali bomo – se opravičujem, ker bom uporabila to besedo, ampak jo bom – ali bomo res tako neumni in verjeli v nekaj, za kar bi nam že z letala moralo biti jasno, da gre za manipulacijo. Tu je ključno izobraževanje in osveščanje, ne le od tistih, ki izobražujejo, ampak tudi od nas, ki soodločamo in sooblikujemo odločitve in moramo prvi biti zgled,” je sklenila poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.