V četrtek, 10. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize z naslovom »Nizke kvote visokih pet«. Na okrogli mizi je s kolegicami iz različnih političnih krogov (predvsem) študentkam poslovnih ved Ekonomske fakultete v Ljubljani predstavila svoje razloge za vstop v politiko ter odnos javnosti do žensk v politiki. 

Če bi bila zadovoljna s politiko ali večino politikov (ne glede na spol), ne bi nikoli vstopila vanjo. A nisem želela samo jamrati, zato sem zagrabila priložnost, ko se mi je ta ponudila. Želela sem resnično nekaj narediti. Ker, če imaš voljo in energijo, se marsikaj da spremeniti. Absolutno se ne da spremeniti sveta, ampak se pa da marsikaj premakniti na bolje,” je v uvodnem nagovoru izpostavila poslanka Joveva. Dodatna motivacija ji je bila tudi ta, da – vsaj v slovenskem političnem prostoru – ni dovolj predstavnikov mlajše generacije. »Nisem se obremenjevala s tem, da sem mlada, da sem ženska, kakšno je moje poreklo, s tem se obremenjujejo drugi. Ker si konstantno na očeh javnosti, se določeni obregnejo ob to, kako izgledam, kaj imam oblečeno… O vsebini kot taki pa se nikoli ne pogovarjajo.«.

Naslov okrogle mize mi je zelo všeč. Tudi v moji omari prevladujejo nizke kvote visokih pet. Je pa tistih nekaj par toliko bolj posebnih in občudovanja vrednih, kar velja tudi za ženske v politiki.

Poslanko Jovevo žalosti, da moramo v 21. stoletju imeti spolne kvote. Je zagovornica nevtralnih kvot, kjer bi imeli vsi enako izhodišče in bi se gledale sposobnosti, izkušnje ter vsa druga področja. Pripomnila je še, da bi bilo v Evropskem parlamentu zagotovo občutno manj žensk brez ženskih kvot na kandidatnih listah. Opaža tudi, da so za nižji interes žensk za vstop v politiko odgovorni privzgojeni stereotipi. »Punčke so roza, fantki so modri. Določeni poklici so za ženske, drugi za moške. To so predsodki in stereotipi, ki še vedno obstajajo. Kar ni prav. Če se kadarkoli odločite za nevstop v politiko izključno zato, ker ta velja za moški svet, potem res nismo nikamor prišli kot družba,« je v zaključem govoru sporočila študentkam.

Mobilnost znotraj EU je bila s pojavom pandemije covid-19 onemogočena, kar je prekrižalo načrte mnogim študentom na Erasmus izmenjavi ter drugim mobilnim mladim. V petek, 11. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne delavnice v okviru projekta EUYOU. Z mladimi je izmenjala mnenja o EU mobilnosti po pandemiji. 

Evropski programi mobilnosti so dobri in uspešni, zato smo v Parlamentu na pogajanjih za nov proračun Unije vztrajali, da se sredstva za te projekte in programe mobilnosti povečajo,” je uvodoma izpostavila poslanka Joveva, ki je isti dan dopoldan kot poročevalka v senci skupine Renew dosegla dogovor o Evropski solidarnostni enoti. “Program bo približno 350.000 mladim Evropejcem omogočal sodelovanje v solidarnostnih prostovoljnih misijah v Evropi in tretjih državah.

Evroposlanka prihodnost programov EU mobilnosti vidi v digitalizaciji, ki bo dopolnila mobilnost, saj bo virus covid-19 tako ali drugače še dolgo prisoten v naši družbi. “V luči tehnološkega napredka in pandemije, ki nas je prisilila v delo in izobraževanje na daljavo, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo več spletnega študija. Pandemija je pokazala, da še nismo dosegli željene stopnje uporabe digitalnih orodij na področju izobraževanja. Mnogo učencev, dijakov in študentov pravzaprav niti nima pogojev za izobraževanje na daljavo. Zato bo smiselno na ravni Unije odpreti razpravo o pravici dostopa do interneta in računalnikov,” pojasnjuje Joveva.

Evropska komisija je že pred začetkom pandemije pripravljala reformo šolstva na ravni EU, v katero je vključen tudi digitalni akcijski načrt za izobraževanje, ki predvideva dva koraka. S prvim naj bi razvili visoko zmogljiv ekosistem za digitalno izobraževanje. Ta ekosistem zajema infrastrukturo, povezljivost, digitalno opremo, učinkovito načrtovanje in razvoj digitalnih zmogljivosti. Drugi pa naj bi temeljil na izboljšanju digitalnih veščin ter kompetenc za digitalno preobrazbo, ki bo vključevala digitalno pismenost, računalniške spretnosti in razumevanje podatkovno intenzivnih tehnologij.” Joveva dodaja, da je na seznamu sprememb tudi uvedba ‘mešane mobilnosti’, ki pa je zaradi covid-19 stopila v veljavo že to študijsko leto. Nova oblika izmenjave študentov je namreč kombinirana z obdobjem virtualnega učenja in/ali dejavnosti, ki se bo nadaljevala z obdobjem fizične mobilnosti v tujini, ko bo to mogoče.

EU mobilnost bo v naslednjem proračunskem obdobju (2021-27) postala bolj vključujoča, dostopna, digitalna in okoljsko trajnostna,” je pogovor s študenti na izmenjavi Erasmus in evropskimi prostovoljci v Sloveniji sklenila poslanka Joveva.

V petek, 4. decembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Hiše Evropske unije udeležila klepeta z dijaki Gimnazije Lava Celje. Skupaj z evropskim poslancem Milanom Brglezom sta odgovarjala na vprašanja mladih o njunem delu v Evropskem parlamentu, boju proti koronavirusu in njegovim socio-ekonomskim posledicam, izobraževanju ter aktualnih notranje- in zunanjepolitičnih tematikah. 

»Biti evropski poslanec je resnično zelo velika odgovornost, ki se je v bistvu ne zavedaš v polnem pomenu, dokler nisi v tej vlogi in v tako velikem sistemu, kot je Evropski parlament,« je poudarila evropska poslanka Joveva. V politiki je po njenem mnenju veliko neuvidevnosti, iz katere izhajajo tudi vse druge slabe lastnosti posameznika. Pri nekaterih tako prevladajo nepravičnosti, egocentrizem in elitizem, kar je po njenem prepričanju slaba plat, pa ne samo v bruseljskem mehurčku.

Nekateri kolegice in kolegi mislijo, da vedo vse in so nad vsemi, pri tem pa pozabijo, da smo evropski poslanci izvoljeni s strani ljudstva in ravno njihove interese moramo zastopati pri delu v Parlamentu. Res je, da ne moremo spreminjati sveta, saj to ni odvisno samo od nas, ampak, ko ‘padeš noter’, ugotoviš, kako funkcionira sistem. Potem lahko sooblikuješ politike, soodločaš in narediš veliko dobrih stvari, seveda, če poslušaš ljudi in razumeš, da tam nisi zaradi sebe, za sebe ali za svoje prijatelje.

Pri vprašanju dijakinje o virih črpanja denarja za financiranje pokoronske pomoči je Joveva pojasnila, da bo šlo za posojila, upa pa, da tudi za lastne vire, o katerih se ravno zdaj precej pogovarjajo. Kot primer je navedla obdavčenje velikih onesnaževalcev, česar v EU trenutno nimamo.  Ena izmed sprememb pri delu od doma je tudi tolmačenje. V normalnih razmerah je namreč omogočeno simultano prevajanje v vseh 24 uradnih jezikih Unije, sedaj pa morajo slovenski poslanci, z izjemo plenarnega zasedanja, govoriti v angleškem jeziku. A to naj bi se z januarjem spremenilo, kar je poslanki Jovevi na seji odbora za kulturo zagotovila podpredsednica Evropskega parlamenta.

Joveva je na pobudo dijakov podala tudi nekaj informacij glede področja izobraževanja v času pandemije. »Področje izobraževanja je v pristojnosti držav članic Unije, ki so se različno odzvale. Na primer v Nemčiji, Franciji in Belgiji učenje teče normalno. Na Hrvaškem je odločitev prepuščena posamični šoli.« Medtem je bila kritičnado naših odločevalcev, predvsem glede tega, da so vse odločitve glede izobraževanja sprejemali na hitro. Posledice pa bodo zagotovo za vse učenke in učence težave z neenakostjo, saj v takih razmerah nimajo vsi mladi enakega dostopa do znanja in izobraževanja. Joveva v pandemiji vidi tudi priložnost za pripravo vsaj priporočil na področju uvajanja digitalne tehnologije v izobraževalne procese.

Zadnje vprašanje se je nanašalo na novinarstvo in  trenutno situacijo v Uniji s kratenjem medijske svobode in pluralizma, čemur smo priča na Madžarskem. Jovevo – zlasti kot nekdanjo novinarko – žalosti trenutni odnos do novinarjev in medijev, saj so bili pogoji že prej slabi, denimo za raziskovalno novinarstvo, zdaj so pa le še slabši. »Madžarska praksa se dogaja oziroma vsaj poskuša dogajati tudi v Sloveniji. Komisarka Vera Jourova se je pred kratkim konkretno oglasila glede ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije. Jasno je dala vedeti, da tovrstnih pritiskov ne sme biti.« Kot pomembno zadevo je izpostavila letna poročila o medijskem pluralizmu in poročila o vladavini prava v državah članicah, s katerimi Komisija opozarja, da imajo javni mediji posebno vlogo v EU. »Digitalni storitveni akt in Akcijski načrt za demokracijo vsebujeta bolj konkretne rešitve in so način, kako se borimo proti tovrstnim praksam, predvsem na spletu,« je še povedala in nadaljevala, da lahko vsak posameznik pripomore v prvi vrsti s kritično, medijsko pismenostjo. Ta nam pomaga jasno ugotoviti, katere informacije so verodostojne. »Manipulacij in laži nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, ne komisarka Jourova, ne jaz ali kdorkoli drug, ampak je na nas vseh, kot družbi, da jim ne verjamemo,« je povedala za konec.

Skupina prijateljstva kulturnih ustvarjalcev (Cultural creators friendship group – CCFG) je v petek, 4. decembra 2020, organizirala prvi javni dogodek, kjer so  predstavili člane skupine, njihovo delo in cilje ter razpravljali o trenutnem položaju kulturnih ustvarjalcev v Evropski uniji. Dogodka se je kot slavnostna gostja udeležila Marija Gabriel, evropska komisarka za kulturo in izobraževanje.

Evropska poslanka Irena Joveva je najprej spregovorila o skupini, v kateri je glavna koordinatorka za Renew Europe politično skupino. »Vsi smo se pridružili tej skupini prijateljstva predvsem zato, ker imamo zelo radi kulturo, jo cenimo in prepoznavamo njeno vrednost. Kot skupina različnih posameznikov s skupnim ciljem smo to skupino ustvarili kot platformo za izmenjavo idej in podporo kulturno ustvarjalnemu sektorju.«

V nadaljevanju se je dotaknila evropske sistemske podpore ustvarjalcem v kulturi, saj so kulturni delavci, vključno z uprizoritvenimi umetnostmi, samozaposleni, delujejo pa na podlagi avtorskih ali projektnih pogodb. Izbruh pandemije covid-19 je ogrozil prihodnost vseh umetnikov, a žal ukrepi marsikatere države članice niso bili pravični ali sorazmerni, da bi pokrili vse potrebe. Kot primer dobre prakse je poslanka izpostavila Nemčijo, ki je namenila kulturnemu sektorju 50 milijard evrov podpore skupaj s številnimi ukrepi (tudi davčno olajšavo). »Nemško ministrico za kulturne zadeve sem v okviru nedavnega pogovora na odboru za kulturo pozvala, naj tovrstno prakso deli tudi z drugimi državami, saj na primer v Sloveniji ni bilo posebnih ukrepov za kulturni sektor.«

EU je sprostila pravila o državni pomoči ter sprostila neporabljene strukturne sklade (39 milijard evrov, ki se bodo porabljala kot solidarnostni sklad EU). Poraba teh sredstev je v pristojnosti držav članic, čeprav je Komisija oblikovala jasne smernice za zaščito najbolj ranljivih, vključno s kulturnimi umetniki. Obstajajo tudi SURE jamstva, ki jih je mogoče tehnično uporabiti za kritje stroškov, vendar je tudi za uporabo teh sredstev pristojnost na državah članicah Unije.

Udeleženci dogodka so poudarili, da kultura potrebuje čimprejšnjo podporo, saj so bile kulturne ustanove prve, ki so se zaprle, njihovega odprtja pa marsikje še ni na vidiku. Temu je prikimala tudi Marija Gabriel, komisarka za kulturo in izobraževanje, ki je dejala, da je kultura v središču našega življenja. Komisija se zaveda, da je pandemija še bolj izpostavila težave in izzive, s katerimi se soočajo kulturni ustvarjalci, zato bo v prihodnjih mesecih objavila načrte za podporo kulturno ustvarjalnemu sektorju iz različnih finančnih sklopov in programov, je dodala in nadaljevala, »če kulturno ustvarjalni sektor ne bosta v središču prihodnjih politik, ne bo finančnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, do katerih je kulturni sektor upravičen.« Prav tako je komisarka izrazila zadovoljstvo, da bo v naslednjem večletnem finančnem proračunu več sredstev za kulturo.

Obstoječe nestabilnosti v kulturnem sektorju je pandemija zgolj pospešila – vse od pomanjkanja socialne zaščite do pomanjkanja stabilnih tokov prihodkov,” je še povedala Joveva. Skupaj z ostalimi člani CCFG so sklenili, da si bodo še naprej prizadevali za izboljšanje pogojev v kulturno ustvarjalnem sektorju.

Irena Joveva je 26. novembra 2020 v oddaji Radia Krka spregovorila o aktualni situaciji v Evropski uniji in tudi v Sloveniji, ki se pod vplivom koronavirusa soočata s številnimi zahtevnimi izzivi. Komentar je namenila tudi aktualnemu domačemu političnemu dogajanju ter nedopustnim ravnanjem trenutnega predsednika vlade.

Poudarila je, da so se institucije Evropske unije v primerjavi s preteklimi krizami tokrat odzvale bistveno hitreje. Evropska centralna banka je denimo nemudoma uvedla programe odkupovanja državnih obveznic in s tem znižala stroške zadolževanja držav, Komisija in Evropski parlament sta prerazporedila neporabljena sredstva za potrebe spopada s krizo – predvsem za zdravstvo, razrahljala so se pravila za državne pomoči podjetjem in proračunska pravila držav članic, izvajati so se pričeli skupni nakupi zaščitne opreme, prihajajočih cepiv, prerazporejanje bolnikov med državami članicami… “S to krizo so se porušile prenekatere dogme, ki so se do nedavnega zdele nepremostljive. Najbolj ključna je seveda vzpostavitev novega sklada za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da se bo Unija skupaj, kot celota, prvič zadolžila v takšni meri in nato ta sredstva solidarno porazdelila po državah članicah,” je dodala.

Poslanka je bila medtem kritična do dogajanja na nekaterih področjih, ki so v izključni pristojnosti držav članic, in pri tem izpostavila predvsem zdravstvo: “Videli smo, kako so države sprejemale enostranske odločitve o mejnih nadzorih ali omejevanju prehajanja meja, izpodbijale so teste drugih držav, same nakupovale zdravstveno opremo po različni ceni, marsikje tudi sporno – vemo, kaj vse se je dogajalo pri nas. Družine so bile razdeljene po Evropi, nekatere vlade pa so zdravstveno krizo izkoristile tudi za sprejeme spornih zakonov za utrditev svoje avtoritarne vladavine.” A tudi na teh področjih se kažejo premiki, saj je Evropska komisija z idejo vzpostavitve zdravstvene unije posvojila predloge Evropskega parlamenta glede enotne metodologije za spremljanje epidemiologije in usklajenih ukrepov. Evropski parlament je tudi izpogajal trikratno povečanje sredstev za novi evropski program za zdravje. “Zaradi vsega tega moramo biti zadovoljni, da je Slovenija del Unije, saj bi bila brez zaledja situacija zagotovo slabša – predstavljajte si samo, kako bi bilo, če bi se morali sami pogajati za cepiva ali če ne bi obstajale različne varovalke, ki vsako oblast v državi vendarle brzdajo pred njeno samovoljnostjo,” je povzela.

V zadnjih dneh odmeva tudi uresničitev groženj Poljske in Madžarke glede veta, ki države članice oddaljuje od čim hitrejše potrditve dogovora o evropskih sredstvih. Po mnenju poslanke pomoč državljanom ne more biti izključno na plečih posamezne države članice:  “Revščina, socialna izključenost, neenakost in zelo težka situacija podjetij, predvsem manjših, so se marsikje samo še poglobile. Evropska sredstva so namenjena popravkom te socialne nepravičnosti, hkrati pa jih namenjamo za prihodnji razvoj v smeri Zelenega dogovora, digitalizacije in zaposlitev. Na ravni Unije je ustvarjen okvir, za katera področja naj se ta sredstva porabijo, na državah pa je, kako izvedejo same investicije.” Upa, da bo Slovenija uspešno črpala omenjena sredstva ter s planskim usmerjanjem omogočala razvoj, čeprav ima vtis, da se aktualna vlada s tem sploh ne ukvarja.

“Imamo klasični sedemletni proračun, vreden dobrih tisoč milijard evrov, zatem imamo  novi “pokoronski” finančni mehanizem za odpornost in okrevanje, ki je vreden 750 milijard evrov, in vpeljavo novih lastnih virov, ki so nujni, če ne želimo, da breme odplačevanja nosijo evropski davkoplačevalci. Sem bi, na primer, spadala obdavčitev velikih korporacij, onesnaževalcev. No, in še en del je ključen, kjer se pa seveda zapleta: To je pa vzpostavitev mehanizma izplačevanja sredstev s pogojevanjem z vladavino prava. To je bila tudi ključna zahteva Parlamenta, ker je po našem mnenju preprosto nujno zagotoviti, da se sredstev vseh Evropejcev ne bi zlorabljalo za korupcijo, hkrati pa preprečiti kršenja temeljnih pravic ali nazadovanje demokracije.”

Kar je tudi razlog, da Poljska in Madžarska grozita z vetom celotnega paketa dogovora. Državi sicer dobita veliko sredstev iz Unije, a če bosta grožnjo izpeljali do konca, bosta najbolj škodili svojim državljanom, kar pa je cena, ki so jo avtoritarni režimi za zavarovanje lastnih interesov pripravljeni plačati. “Mislim sicer, da bomo na koncu prišli do nekega dogovora – upam, da še pravočasno, toda brez pogojevanja z vladavino prava ne bo šlo, ker v Parlamentu dogovora brez tega ne bomo potrdili. V skrajnem primeru gremo lahko v medvladne dogovore, torej brez Poljske in Madžarske, ne bo pa gospod Janša pri teh pogajanjih noben posrednik, pa naj si to še tako zelo želi biti s svojimi pismi in zgodbicami o ukradenih volitvah,” je še povedala Joveva in pristavila, da različna politična opredeljenost ni nikoli razlog za njeno kritiko, saj je izmenjava mnenj na kulturni ravni del politike. A s trenutno vladno koalicijo nastaja ogromna škoda za državo in ljudi, saj ni sposobna normalne komunikacije, ne obvladuje drugega vala epidemije, predsednik vlade pa namerno neti ideološke spore ter s tviti in bizarnimi pismi sramoti Slovenijo v svetu.

“Moram iskreno povedati, da me je sram. Ne le kot evropsko poslanko, to bi bil še najmanjši problem, sram me je kot človeka, kot slovensko državljanko. In to izključno zaradi premierja, ki očitno obvlada samo manipuliranje in obešanje na neke čase, ki so že davno minili, trenutne situacije pa absolutno ne obvlada. Toda ljudje si zaslužijo odgovorno obnašanje, in to predvsem tistih, ki morajo prvi biti zgled. Ni vlada tista, zaradi katere spoštujem ukrepe, ker ta vlada ni zgled in si mojega spoštovanja v tem smislu ne zasluži. Ukrepe spoštujem zaradi sebe in zaradi ljudi okoli sebe, zaradi žrtev tega virusa, zaradi tistih, ki so ostali brez dohodkov, zaradi zdravstvenih in vseh ostalih delavcev in zaradi prostovoljcev, ki se z aktualnimi razmerami borijo ne glede na vse. Kar pa se dogaja na politični ravni, pa upam, da vodi v menjavo te vlade in posledično boljše čase.”

Ob koncu je, glede na dejstvo, da nas je letošnje leto v mnogih pogledih neprijetno presenetilo, zaželela zdravja, uvidevnosti, razuma, pravičnosti, spoštovanja in strpnosti ter predvsem boljše voditelje od trenutnih.

Evropski liberalni forum je organiziral panelno razpravo z naslovom »Po prvem valu: Učinek pandemije na človekove pravice«. Razpravljali so predvsem o spopadanju srednjeevropskih držav s pandemijo, kršenju človekovih pravic in demokratičnih vrednot ter svetovnih dolgoročnih posledicah pandemije covid-19. 

Na virtualnem pogovoru je evropska poslanka Irena Joveva uvodoma poudarila, da je bilo od začetka pandemije sprejetih več različnih ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Žal pa smo priča tudi določenim potezam nekaterih vlad, ki so pandemijo zlorabile za izvrševanje represivnih ukrepov. »Trenutni predlog slovenske vlade, na primer, v tako imenovanem šestem protikoronskem zakonodajnem svežnju, vključuje globo v višini do 15.000 EUR za tiste, ki bi javno, na družbenih platformah, kritizirali in dvomili o vladnih ukrepih za reševanje koronske krize. Ukrep sicer (še) ni sprejet v parlamentu in upam, da ne bo, a vlada ga poskuša legitimizirati, češ da je takšna kritika oblika ogrožanja javnega zdravja. V resnici gre pa za jasen primer (poskusa) očitne zlorabe sedanje krize, sredstva represije nad državljani ter absolutno pretiran in nesorazmeren predlog ukrepa,« je izpostavila poslanka. Nadaljevala je, da je velik problem tudi zatiranje medijev in infodemija, s katero se soočamo. »Zagotoviti moramo, da pretok informacij zagotavljajo nepristranski in neodvisni novinarji. Lastništvo medijev in podajalcev informacij pa mora biti preverjeno in transparentno. Twitter in drugi socialni mediji ne morejo biti glavni vir informacij, saj te velikokrat niso preverjene.«

V prvem valu, ko nihče od nas zares ni vedel toliko o virusu, cepiva ni bilo nikjer na vidiku in nihče ni vedel, kaj lahko pričakuje, je strah pred neznanim v ljudeh vendarle vzbudil nekaj zaupanja politikom, njihovim informacijam in ukrepom, sprejetim za boj proti virusu. V drugem valu temu ni tako. Več populističnih politikov iz različnih držav je namreč medtem krizo izkoristilo za krepitev svoje moči.

Omejitve javne sfere, zasledovanje lastnih političnih interesov in nepravilno upravljanje je v populističnih režimih pripeljalo do neuspešnega soočanja s pandemijo ter kratenja demokratičnih vrednot in pravic, žal tudi do velikega števila žrtev. Z ukrepi si nekateri voditelji zgolj kupujejo čas in ne rešujejo nastalega problema.

Pandemija bo imela dolgotrajne učinke predvsem na gospodarskem sektorju in povečanem številu brezposelnih. Še posebej manjša, družinska podjetja, ki niso imela možnosti hitrega prilagajanja spreminjajoči se situaciji, sedaj potrebujejo manj delavcev, je dodala poslanka Joveva. Obdobje po pandemiji bo priložnost za skrajševanje oskrbovalne verige in povečanje samozadostnosti evropskega gospodarstva. Unija se je dogovorila o dodatnih sredstvih v okviru Sklada za odpornost in okrevanje po pandemiji, a vztrajanje pri blokadi sklada in večletnega proračuna s strani poljske in madžarske vlade bi pomenilo velik udarec za vseh 450 milijonov državljanov Evropske unije, je v zaključnem nagovoru omenila Irena Joveva. »Oba finančna mehanizma znašata 1.800 milijard evrov, ki ju je treba sprejeti do konca leta. Če ne bi mogli dostopati do takšne količine denarja, ki bi nedvomno izboljšala kakovost življenja ter ublažila učinke prihajajoče gospodarske krize, bi bilo to popolnoma neodgovorno in nezasluženo kaznovanje vseh Evropejcev.« Vsaka država EU potrebuje sredstva, vključno z Madžarsko in Poljsko. Toda njihove vlade so očitno pripravljene žrtvovati lastno blaginjo zaradi sistemskih kršitev vladavine prava, je še dejala poslanka.

Celoten pogovor, ki je potekal v angleškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

Informacijska točka Europe Direct Koroška je v duhu konference o prihodnosti Evrope na podlagi literarnega natečaja, ki je potekal od februarja do septembra 2020, organizirala literarno obarvan politični pogovor o aktualnem dojemanju družbeno-političnega stanja Evrope med Korošci. Na virtualnem dogodku so sodelovali evropski poslanci, med njimi tudi poslanka Irena Joveva, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in člani komisije literarnega natečaja.

Komisija je razglasila tri najboljša dela, zmagovalno delo o želvici Sofiji pa je avtorica ob začetku pogovora tudi prebrala. Kratka zgodba naslavlja okoljsko tematik, poslanka Joveva pa je dejala, da gre za besedilo, ki bi ga morali ponotranjiti vsi.

V nadaljevanju je spregovorila o svobodi medijev in pomenu preiskovalnega novinarstva ter posvarila, da postaja svoboda medijev ogrožena tudi v demokratičnih družbah. V času pandemije imajo novinarji vse večje težave z dostopom do uradnih informacij, ki edine omogočajo ustrezno informiranost javnosti in odprt ter pluralen medijski prostor. Drugi izziv so viri. “Dobro preiskovalno novinarstvo zahteva čas in sredstva, kar postaja vedno bolj težavno. Korona kriza ta trend zgolj pospešuje in preiskovalno novinarstvo je pod vedno večjim pritiskom. Tveganja so velika, da bodo pomembne zgodbe, ki so v javnem interesu, ostale neizrečene.” Ob tem pa je v mnogih državah, tudi v EU, zaslediti še načrtno ustvarjanje ozračja sovraštva do medijev in novinarjev:

“Gre za ciljno voden proces, ki se v zadnjih letih stopnjuje, v njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank. Ti izkoriščajo prazen prostor, ki so ga za sabo pustile krize, ekonomsko šibki medijski lastniki, spremembe v navadah uporabnikov medijskih vsebin itd. A če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda.”

Ob vseh priložnostih, ki nam jih ponuja digitalizacija, pa je evropska poslanka opozorila na dejstvo, da nekaj tehnoloških velikanov nadzoruje velik del našega življenja in neposredno ogroža demokratičnost naših družb, ob tem ko se večina naročnin steka v večje medijske hiše, hkrati pa veliko informacij na spletu dobimo brezplačno. Na vprašanje, ali denar lahko pomeni svobodo, pa je odgovorila: “Vsekakor denar ne prinaša občutka svobode. Veliko pomembnejše od kopičenja denarja so dobre investicije – in najboljša in najbolj donosna življenjska investicija je tista v um in znanje. Ne štejte zvezd. Postanite zvezda. Zvezda svojega umskega vesolja.”

Okroglo mizo o prihodnosti Evrope si lahko ogledate na tej  povezavi.

V četrtek, 12. novembra, je skupina evropskih poslancev s prvo podpisano Ireno Jovevo evropski komisarki za razvoj, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Mariji Gabriel, naslovila pismo na temo problematike stanja v slovenski filmski industriji. Podpisniki pisma opozarjajo in pozivajo k pomoči za odblokiranje financiranja slovenske nacionalne filmske produkcije.

Nastala kriza, ki jo je s seboj prinesla pandemija COVID-19, je močno prizadela sektor filmske in avdiovizualne industrije, kar se odraža v izpadu dohodka vseh zaposlenih v sektorju po celotni Evropski uniji. Ob nenehnem opozarjanju na problematične razmere, znotraj katerih so se znašli, so nekatere države članice naredile pozitiven korak s sprostitvijo in povečanjem finančnih sredstev, namenjenih filmskemu sektorju. A vendar, kljub številnim opozorilom, primerom dobrih praks, pozivom slovenskih poslancev, sklicevanju sej pristojnega parlamentarnega odbora znotraj Državnega zbora RS, pozivanju predsednika vlade, ministra za kulturo in ministra za finance, aktualna slovenska vlada še vedno blokira sredstva, ki so znotraj proračuna Republike Slovenije namenjena javni agenciji Slovenski filmski center. Onemogočanje dostopa do sredstev je v Sloveniji popolnoma zaustavilo filmsko industrijo, zaradi česar trpijo tudi mednarodni projekti s številnimi državami po Evropi, medtem ko zaposleni v industriji niso prejeli plačila za že opravljeno delo od novembra 2019.

Nedopustno zavlačevanje in nenehno izogibanje prevzemu odgovornosti s strani vodilnih političnih akterjev v državi je zaposlene v filmski industriji postavilo v težke, neznosne osebne in družbene okoliščine. Zaradi neodzivnosti vlade in ker filmska in avdiovizualna industrija temeljita na ustvarjalnosti, kulturnem izražanju ter promociji evropskih idej in vrednot, smo evropsko komisarko pozvali k pomoči za odblokiranje financiranja slovenske nacionalne filmske produkcije.

Pismo si lahko preberete v originalu (angleškem jeziku): Letter on film industry in Slovenia

 

V petek, 6. novembra, je evropska poslanka Irena Joveva gostovala v oddaji “Slovenija, Evropska unija in svet” na Radiu Ptuj. Teme pogovora so bile aktualne razmere in dezinformacije v času pandemije, škoda, ki jo povzročajo, in regulatorji tega področja v EU, kjer bo ključno vlogo odigral Akt o digitalnih storitvah.

Bistvo tega mandata je, da je tokrat res unikum. Najprej izstop ene države iz Unije, nato pandemija. Normalno smo torej delali le pol leta, marca se je tudi za nas vse ustavilo, nato pa drastično spremenilo,” je uvodoma dejala evropska poslanka.

Kaj je v prvem letu mandata uspela postaviti v ospredje in uresničiti? Joveva je članica kar štirih parlamentarnih odborov, poročevalka v senci za več poročil, od Akta o digitalnih storitvah in umetne inteligence do krepitve svobode medijev in Evropske solidarnostne enote. Kmalu pa jo čaka eno bolj pomembnih poročil, saj bo glavna poročevalka za mnenje odbora za kulturo o sodelovanju državljanov pri sprejemanju odločitev v EU.

Pridobivam kredibilnost pri kolegih, zaupajo mi vedno bolj pomembna poročila, me vprašajo za mnenje in podporo … A vedeti morate, da se večina rezultatov pokaže šele pozneje, saj je zakonodajni proces dolg in ga težko pripišeš izključno sebi,” je pojasnila poslanka in ob tem izpostavila pomen mreženj za pridobivanje vpliva in doseganje ciljev.

V pogovoru sta se z novinarko dotaknili tudi aktualnih razmer v zvezi s pandemijo, v drugem delu oddaje pa je poslanka spregovorila o boju proti dezinformacijam, zlasti v sedanjih časih.

Dezinformacij je za moje pojme že od nekdaj preveč, že ena sama je preveč, so pa zdaj, v teh razmerah, res toliko bolj nevarne. Po eni strani zaradi digitalizacije dobe, v kateri živimo, po drugi pa – kar je še huje – nevarne za zdravje in življenja ljudi.

Ravno zato je po besedah Joveve zdaj toliko bolj pomemben Akt o digitalnih storitvah. Čeprav je bilo nekaj korakov že storjenih, tako s strani EU kot s strani velikih spletnih platform, je vse to še vedno premalo: “Twitter briše ali vsaj označi določene zavajajoče zapise, Facebook briše nevarne skupine, a potrebujemo jasno, zakonsko regulacijo. Pravila za moderiranje vsebin na spletu, ne le za dezinformacije, tudi za nezakonito vsebino, sovražni govor, širjenje teorij zarot …

Kot je povedala poslanka, je pri dezinformacijah pomembno, kdo stoji za njimi: “Meni se zdi najbolj problematično to, da politiki namerno izrabljajo te metode, strah in občutek nemoči ljudi, za doseganje svojih interesov. S tem pa politiki odvračajo pozornost od resničnih težav ljudi, ki bi jih morali rešiti skupaj. In to ravno tistih težav, zaradi katerih se ljudje počutijo izključene in razočarane, kar jih potem vodi v to, da pojasnila iščejo na spletnih straneh dvomljive kredibilnosti.

Ob tem je bila kritična zlasti do vladnega (ne)komuniciranja v Sloveniji. “Če vsak dan poslušaš od enega politika eno, od drugega govorca drugo, od vodje ne vem katere skupine spet nekaj tretjega, se ti seveda v enem trenutku začne zdeti vse sumljivo in, po domače povedano, ‘prešaltaš’ na dezinformacije, ker so na prvi pogled veliko bolj enostavne,” ugotavlja Joveva.

Kaj še lahko storimo? Zgolj Akt o digitalnih storitvah  in večja odgovornost platform namreč ne bosta dovolj. “Vedno bomo imeli manipulativne politike ali sisteme, ampak na nas samih bo, ali bomo – se opravičujem, ker bom uporabila to besedo, ampak jo bom – ali bomo res tako neumni in verjeli v nekaj, za kar bi nam že z letala moralo biti jasno, da gre za manipulacijo. Tu je ključno izobraževanje in osveščanje, ne le od tistih, ki izobražujejo, ampak tudi od nas, ki soodločamo in sooblikujemo odločitve in moramo prvi biti zgled,” je sklenila poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.

Še prehitro je prišel zadnji dan pripravništva v ekipi #teamJOVEVA. Kljub temu sem si (v res udobnem stolu v pisarni) vzela minutko za poslednjo kavico in premislek o celotni izkušnji.

Na kratko o moji prvi politični preizkušnji v Bruslju

V začetku septembra me je vlak pripeljal v Bruselj na mojo prvo politično (pre)izkušnjo – pripravništvo pri evropski poslanki Ireni Jovevi. Spomnim se, kako sem pred meseci ekipi #teamJOVEVA na razgovoru priznala svojo največjo slabost, to, da nimam nobenih izkušenj v politiki. Po izobrazbi sem namreč okoljska znanstvenica in se v politične vode nisem aktivno spuščala. Z nasmeškom so mi zatrdili, da to včasih niti ni tako slabo. To mi je vlilo malce več samozavesti, da sem suvereno pričela z delom v drugače tujih vodah.

Kaj ima rolkanje z vsem skupaj?

Kadar nisem bila primorana delati od doma zaradi priporočil glede COVID, sem stavbo Evropskega parlamenta zapuščala okoli 18.00 ure zvečer. Te večerne ure sploh ni bilo težko dočakati, saj je bilo zanimivega dela vedno dovolj. Za povrh je bila po delu ura za pivo na Pluxu (kratko pojasnilo: »Plux« naj bi bilo urbano ime za Place de Luxembourg, trg pred parlamentom, posejan z majhnimi restavracijami in bari. No, sem kasneje od domačinov izvedela, da ta vzdevek uporabljajo le tisti, ki so iz »EU mehurčka«). Od strogo varovanih vrat parlamenta in pozdrava varnostnika sem se vsak večer sprehodila čez dvorišče, ki se je ob sončnem zahodu spremenil v najbolj trendi urbani skejt park. No, po skoraj dveh mesecih opazovanja sem se končno opogumila in se po službi še sama malo zarolkala. Ob anksioznem prestopanju na majavi rolki me je spreletelo to, kar je sedaj naslov tega bloga. Zame je rolkanje kot politika. Da ne padeš in obdržiš ravnotežje, se moraš priučiti par trikov.

Glavni vhod v Evropski parlament (če ga bo še kdo iskal, tako kot sem ga sama)

Časopis v roke in beri (vsako jutro)

Že ob prvem pogovoru z asistenti sem opazila, da je v politiki ključno, da si na tekočem. In to ne (le) v smislu, kaj je tvoja kolegica objavila na Instagramu in kaj sosed meni o nošenju mask, ampak se gre za podrobno razumevanje političnega dogajanja v Bruslju, Sloveniji in svetu. V času neverjetnega toka informacij je pomembno izbrati verodostojne in nepristranske vire. Sama sem vzljubila prebiranje časnika POLITICO ob jutranji kavi in po enem tednu so vsi neznani izrazi in imena postali znani. Stalna ažurnost in procesiranje informacij s prve roke sta mi omogočila oblikovanje lastnega mnenja, ki mu sedaj veliko bolj zaupam. Kombinacija jutranje kave in časopisa je definitivno navada, ki je odpotovala z menoj po koncu pripravništva.

Dovolj dobro je boljše kot popolno

Mislim, da v politiki ni prostora za perfekcioniste. Mogoče le v primeru, če znajo biti dovolj hitri. Veliko večjo vrednost ima dokument, oddan v času, kot dokument brez slovničnih napak. Za nekoga, ki prepogosto prokrastinira in 90% časa le premleva o nalogi, je bila to grenka lekcija. V parlamentu je preprosto preveč različnih tem, nalog in dogodkov, da bi si dovolili tuhtati v nedogled.

Brez podpore ne bo nič

Kot znanstvenici so se mi kar zaiskrile oči, ko sem dobila priložnost razmisliti o kakšnem amandmaju na okoljsko zakonodajo, na primer načrtu za krožno gospodarstvo. Če na kratko povzamem: ko Evropska komisija izda predlog zakonodaje, ima parlament možnost vložiti spremembe k temu dokumentu oziroma amandmaje. Z magisterijem skoraj v žepu in naivno samozavestjo sem imela občutek, da sem res najboljši naslov za preoblikovanje predlogov okoljske zakonodaje. Seveda sem kaj kmalu pristala na realnih tleh, oziroma, kot me je vprašal neki politik: »So you can create amendments, but do you know how to make them pass?« In prav je imel. Poleg vsebine in smisla spreminjanja zakonodaje je še bolj pomembno zagotoviti podporo drugih poslancev in skupin.

Eden izmed mnogih zoom sestankov. A ta mi je še posebej pri srcu, saj smo ga organizirali na mojo pobudo.

Politiko se bere med vrsticami

Verjetno še najbolj pomembna lekcija, ki sem se jo naučila. Za vsakim amandmajem, govorom ali izjavo stoji določena zgodba, interes ali strategija, ki vpliva na interpretacijo. Nekateri poslanci imajo močne vezi z različnimi sektorji, na primer z industrijo, nevladnimi organizacijami, itd. Tekom pripravništva sem se tako naučila kritične interpretacije vsebine ter razumevanja različnih interesnih skupin.

Sem se torej naučila rolkat?

Naj zaključim. Po vseh teh lekcijah vas zagotovo zanima, če že obvladam rolko oziroma politiko. Glede rolkanja lahko iskreno povem, da sem očitno naravni talent in si do sedaj še nisem popraskala kolena. Glede politike nisem tako samozavestna. Dva meseca v Bruslju, od tega večino časa »od doma«, sta mi omogočila le površinsko razumevanje delovanja politike. Kljub oteženi komunikaciji in nesigurnih okoliščinah sem sem se veliko naučila. Poleg spoznavanja delovanja Evropskega parlamenta in političnih procesov (za katere mislim, da sem le popraskala po površini), sem se med drugim priučila nekoliko drugačnega načina dela. Potreben je bil miselni preskok, da sem razumela, kako napisati “dober” briefing, ki je zelo drugačen od klasičnega “znanstvenega” poročila.  Kljub temu je bilo to dovolj, da me je motiviralo za ponovno vrnitev v politične vode v prihodnosti. Tako da, se vidimo!

Sara

PS. Vse se da, če se hoče. Kljub temu, da se z Ireno nisva uspeli v živo spoznati, imava skupen selfie!