Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v torek, 2. februarja 2021, udeležila srečanja naše politične skupine v Evropskem parlamentu, Renew Europe, da bi razjasnila in odgovorila na številna vprašanja o strategiji cepljenja. Poslanci Renew Europe smo pozvali Komisijo, naj izboljša učinkovitost cepljenja in preglednost pogodb s proizvajalci cepiv, zlasti ob upoštevanju nedavnih težav glede dostave cepiv podjetja AstraZeneca.

V naši razpravi s predsednico von der Leyen smo poslanci izpostavili pomen skupnega delovanja, ampak tudi manko transparentnosti in komunikacije z javnostjo ter samokritike. Uvedba cepiva je pozitiven korak, solidarnost EU pa je prava pot naprej. V tem procesu ni prostora za napake. Ne le, da je od njega odvisna verodostojnost EU in zlasti Evropske komisije, ampak tudi zdravje ljudi. Ključna bo tudi solidarnost na svetovni ravni in zlasti v naši soseščini.

Na vse načine si moramo vsi v EU prizadevati za povečanje proizvodnje cepiv, kakršnekoli zamude pa bi morale priti s takojšnjimi in jasnimi razlagami. Povrniti moramo zaupanje naših državljanov. Menimo, da bi bilo treba vse pogodbe čim prej javno objaviti. Komisija in farmacevtska podjetja morajo spremeniti svoj pristop in odpraviti tančico tajnosti okoli pogodb o cepivih. Zato smo v razpravi postavili veliko konkretnih vprašanj; predvsem, kako in kdo se je pogajal s podjetji, kako so bile vključene države članice, o cepilnih certifikatih, kakšna je nadaljnja časovnica …

Predsednica Komisije je na začetku poudarila zapleten, pa tudi nepredvidljiv proces proizvodnje cepiv, ki prinaša tveganja. Zato je Komisija podpisala šest pogodb z različnimi farmacevtskimi podjetij v skupni vrednosti 2,7 milijard evrov. Nobena pogodba ni bila podpisana brez konsenza vseh držav članic, je še dejala von der Leynova. Evropska komisija je zagotovila skupno količino cepiva, države članice pa so se potem bilateralno dogovarjale s podjetji. Po besedah von der Leynove pri pogajanjih ni bila ključna cena, temveč odgovornost proizvajalcev. Izpostavila je dobre novice, saj da se bo po krajšem zmanjšanju proizvodnje zaradi gradnje novih kapacitet ta povečala: 33 milijonov doz je predvidenih v februarju in 55 milijonov v marcu, skupaj z že dostavljenimi 18,5 milijoni torej dobrih 100 milijonov doz v prvem četrtletju 2021.

Glede transparentnosti je von der Leynova povedala, da s strani Komisije ni problemov glede objave vseh pogodb, saj se zavedajo, da bi to pripomoglo k večjemu zaupanju in transparentnosti, ampak je potrebno tudi soglasje farmacevtskih podjetij. Zato sta v tem trenutku objavljeni zgolj dve pogodbi.

Na vprašanje o odobritvi ruskih in kitajskih cepiv je odgovorila, da je ključna EMA (Evropska agencija za zdravila). Varnostni postopek evaluacije je za vse enak, saj na evropskem trgu morajo biti na voljo učinkovita, predvsem pa varna cepiva. Sicer je dodala, da obstaja tudi drug, hitrejši način, kjer države članice neposredno odobrijo cepivo, ampak se s tem odgovornost prestavi na državo članico, ki ga je za svoje državljane odobrila.

Cepilni certifikati so z zdravstvenega vidika nujnost, dokler dostopa do cepljenja ne bodo imeli vsi, pa se o čem več – denimo širitvi uporabe certifikatov na področje potovanj – ne moremo pogovarjati, se je strinjala tudi predsednica Komisije. Vsekakor pa je dala jasno vedeti, da morajo biti cepljenja prostovoljna.

O strategiji cepljenja bo sicer razprava s von der Leynovo tekla na plenarnem zasedanju prihodnji teden, v skupini Renew Europe pa bomo ponovno pozvali k preglednosti pogodbenih klavzul, povezanih s proizvodnjo, roki distribucije in cenami ter tudi k javni razpravi, da povrnemo zaupanje državljanov. Več ko bomo vedeli o dobavnih določbah pogodb in časovnem razporedu doziranja, bolj bomo lahko Komisiji in farmacevtski industriji pomagali najti skupne rešitve.

Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa pripravila razpravo o tem, kako lahko demokracija obstane in se razvija v digitalni dobi, ki korenito spreminja svet okoli nas. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom? Kakšen je prispevek družbenih omrežij k naraščajoči politični polarizaciji ter kaj lahko na področju regulative stori EU? Gostja razprave je bila tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Anja Hlača Ferjančič, ki je povezovala razpravo, je uvodoma citirala besede komisarja Thierryja Bretona, ki je vdor v Kapitol v kontekstu paralelnega dogajanja in odgovornosti spletnih platform primerjal z 11. septembrom. Dejal je, da so družbena omrežja sistemski akterji, a da je Evropska unija ustrezno pozicionirana, da izvede implementacijo pravil in regulacijo družbenih omrežij ter s tem prevzame vodstveno vlogo na tem področju: »Določiti je treba pravila igre in organizirati digitalni prostor z jasnimi pravicami, dolžnostmi in tudi varovali. V digitalni prostor je treba znova vnesti zaupanje. Od tega bo odvisno preživetje naših demokracij v 21. stoletju.«

Poslanika Joveva je v svoji razpravi izpostavila, da so spletne platforme v zasebni lasti ustanovljene z namenom, da ustvarjajo dobiček, zato je njihovim lastnikom vseeno, ali je namen neke spletne družbene platforme ustvarjanje okolja za strpno javno debato. »To, da nudijo prostor za javno debato, je orodje za dosego njihovega poslovnega cilja, zato za vsebino ne morejo biti odgovorne izključno platforme. Prav pa je, da se ukvarjajo tudi s tem in da prevzamejo del odgovornosti, ker so v družbi že zdavnaj presegle zgolj zasebni pomen.« Navezala se je na besede komisarja Bretona, ki je internetne velikane primerjal z bankami, češ, če so banke »too big to fail«, so spletni velikani »too big to care«.  Ni težava le v tem, da se lažne novice širijo hitreje kakor preverjene novice, ampak je problematičen tudi sam poslovni model spletnih gigantov in algoritmov, ki se jih poslužujejo. »Ta del poskušamo urejati z regulativo, kot sta Akta o digitalnih storitvah in digitalnem trgu,« je zaključila.

Evropska unija je k delnemu reševanju tovrstne problematike pristopila že pred leti, ko je z nekaterimi spletnimi giganti, kot so Facebook, Twitter, Mozilla, Google in kasneje še Microsoft, podpisala Kodeks ravnanja proti dezinformacijam, a je bil pristop k podpisu prostovoljen, podpisniki pa so bili zavezani le k predložitvi samoocen. »Tudi ta pristop je boljši kot nič, ni pa dovolj učinkovit. Ne morem sicer trditi, da spletni velikani v zadnjem času niso naredili nič, a Evropska unija mora določiti pravila igre. Pri regulaciji bo ključna enotnost in ne prostovoljnost,« je še dejala Joveva, pri čemer računa tudi na povezovanje Unije z novo administracijo v ZDA. »V Evropski uniji oblikovana pravila igre bi lahko postala standard tudi drugje, vsaj po zahodnem delu sveta.« Hkrati je opozorila tudi na solo akcije držav znotraj EU, ki niso sprejemljive, še posebej ideje Poljske in Madžarske, ki bi želele implementirati lastno regulacijo, pripravljeno po željah voditeljev teh dveh držav. Tudi zato je enotna regulacija še toliko pomembnejša.

Govorci so se strinjali, da se je v času pandemije še toliko bolj pokazalo, kako pomembno je odstranjevanje spletnih dezinformacij in lažnih vsebin. Vpliv spleta na naša življenja je enostavno prevelik, da bi lahko bil brez pravil. Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu. Socialni mediji so namreč razgalili naše najbolj temne plati, saj v javnem prostoru spleta delujemo tako, kot smo nekoč delovali samo za štirimi stenami. Regulacija se mora znebiti negativnega prizvoka, saj ne pomeni cenzure in omejevanja, ampak je poskus odprave najhujših anomalij.

Irena Joveva je spletno razpravo zaključila z razmišljanjem: »Svoboda govora ni absolutna pravica, konča se tam, kjer se začnejo pravice drugega« ter ločnico med žaljivostjo in sovražnostjo ponazorila z enostavnim primerom:

»Če meni nekdo reče, da sem neumna, ker ne vem, kje je Bruselj, je to sicer laž, ampak tudi žalitev. Če mi pa nekdo reče, da sem neumna, ker sem po poreklu Makedonka, je to sovražni govor – ker je s tem užalil vse, ki so po poreklu Makedonci. Meja bi bila lahko določena zelo enostavno, ampak se na žalost marsikomu tak način govora splača, tudi v politiki, in zato nekateri ne znajo ali ne želijo jasno določiti meje.«

Akt o digitalnih storitvah sicer prinaša uvedbo novih obveznosti za digitalne storitve na ravni EU, ki naj bi se uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami.  Med obveznostmi, ki jih Evropska komisija predlaga za digitalne storitve na ravni EU, so pravila za odstranjevanje nezakonitega blaga, storitev ali vsebin na spletu, nova pooblastila za preučitev načina delovanja platform, nova pravila o sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah, ukrepi v zvezi s preglednostjo, vključno s spletnim oglaševanjem in algoritmi, ki se uporabljajo za priporočanje vsebin uporabnikom, dostop raziskovalcev do ključnih podatkov. Vzpostavlja učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, med njimi možnost izpodbijanja odločitev platform o moderiranju vsebin.

Akt o trgu digitalnih storitev pa določa sklop ozko opredeljenih objektivnih meril za obravnavanje velike spletne platforme kot t. i. „vratarja“. Gre za merila oziroma orodja, s pomočjo katerih bi se prekinil tržni monopol nekaterih korporacij, ki izrabljajo svoj dominanten položaj. S tem naj bi omogočili rast tudi drugim, manjšim in srednjim podjetjem. Z drugimi besedami: Zagotovili bi enakovredne pogoje za konkurenčnost.  Inovatorji in tehnološka zagonska podjetja bodo imeli nove priložnosti, da konkurirajo in inovirajo v okolju spletnih platform, ne da bi jim bilo treba upoštevati nepravične pogoje, ki omejujejo njihov razvoj. Potrošniki bodo imeli na izbiro številnejše in boljše storitve, več možnosti za zamenjavo ponudnika, če tako želijo, neposreden dostop do storitev in pravičnejše cene. Vratarji bodo obdržali vse možnosti za inovacije in ponujali nove storitve. Ne bodo se smeli posluževati nepoštenih praks do poslovnih uporabnikov in strank, ki so odvisni od njih, da bi pridobili neupravičeno prednost.ž

Poleg evropske poslanke Joveve so v razpravi sodelovali še evropska poslanca Tanja Fajon in Franc Bogovič, direktor uprave RS za informacijsko varnost Uroš Svete in publicist Lenart J. Kučić.

Posnetek Studia Evropa je dostopen TUKAJ.

V januarski številki revije Obrazi lahko na šestih straneh preberete iskren in zelo oseben intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo. V njem je spregovorila o delu v Evropskem parlamentu, političnih stališčih ter odnosu do slovenske politike, pa tudi o Twitterju, ‘čefurstvu’, odraščanju na Jesenicah, svoji družini in njeni želji po materinstvu ter izkušnji dveh spontanih splavov. Zakaj je tako zelo pomembno javno govoriti o tem in kako je odgovorila na vprašanje, ali se za evropsko poslanko sploh “spodobi, da zanosi”?

V intervjuju je poslanka Joveva dala jasno vedeti, da ne želi pomilovanja in da o svojih spontanih splavih govori zato, ker ne gre zgolj zanjo: “Piko na i pa je postavila odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da so na Poljskem splavi neustavni celo v primeru okvare ploda. Takšna odločitev se ne bi smela zdeti normalna nikomur na svetu, ne glede na to, ali ima izkušnje s splavom ali ne. Seveda sem javno obsodila to potezo poljskega sodišča, nato pa med drugimi dobila nazaj komentar, naj se raje ukvarjam s tem, da nimam otrok, in naj se oglasim, ko bom mama.”  Govorjenje o splavu mora prenehati biti tabu, je poudarila in dodala, da splav tudi ne sme biti razlog za obsojanje. Prav tako meni, da materinstvo ni ovira za politično kariero ali delo evroposlanca. Bolj kot ukvarjanje s tem, katera političarka je noseča in katera ne, bi nas moralo skrbeti vse kaj drugega.

“Spodobi se, da je katerakoli odrasla ženska na tem svetu noseča, če si to želi. Veste, kaj se ne spodobi, če smo že pri evropskih poslankah in poslancih? Jozsef Szájer je soustanovitelj konservativne politične stranke Fidesz in od leta 2004 je bil poslanec Evropskega parlamenta, ki je javno ne le nasprotoval zakonskim zvezam istospolnih partnerjev, ampak jih žalil, na vsak način je skušal zatreti pravice LGBTQI+ skupnosti, medtem pa sam užival v tej isti skupnosti, na gejevski orgiji. To, da govoriš eno, delaš pa drugo, se ne spodobi. Večkrat sem že povedala, da moramo biti vsi politiki zgled in za tem trdno stojim. Politik tudi ne more in ne sme uporabljati sovražnega govora pod pretvezo, da gre za svobodo izražanja. Politik ne more in ne sme zagovarjati sovražne retorike samo zato, ker se mu ta obrestuje in ker na tem gradi svoj politični “program”. Ne more in ne sme se nam zdeti normalno, da nek “medij” objavi odkrit rasistični zapis in reče, da je to pač glosa. Ne more in ne sme se nam zdeti normalno, da nek politik, po možnosti zaposlen v kabinetu predsednika vlade, poobjavlja rasističen zapis o “vsej raznolikosti, ki jo potrebujemo v Evropi”. To je tisto, kar je nespodobno.”

Poslanka se  je v pogovoru dotaknila tudi spominov odraščanja v skromni delavski družini na Jesenicah, ki jo je oblikovalo v osebo, kakršna je danes: “Nikogar nikoli ne obsojam vnaprej, spoštujem različnost, pa naj bo to vera, nacionalnost, spolna usmerjenost, politična pripadnost ali karkoli drugega, sem pristna in zelo dobro vem, kako pomembne so empatija, uvidevnost in kultura, tudi kultura obnašanja in diskurza. Upam si trditi, da bi vam tisti, ki me poznajo že dolgo, povedali, da se po vstopu v politiko osebnostno nisem spremenila in da ne izgubljam stika z realnostjo. Edino, kar izgubljam, je čas za vse meni drage ljudi, a to žal pride zraven.” 

Na svoje poreklo je ponosna, a je hkrati staršem hvaležna, da nikoli nista pozabila, kje je njuna sedanjost in kje bo njena prihodnost. Zato ji ni vseeno, ko bere komentarje, ki žalijo njeno pripadnost Sloveniji. Še posebej veliko ljubezen pa goji do slovenskega jezika.

“Verjemite, da mi je bolj vseeno za žaljivke v zvezi z mojim poreklom, od ‘čefurke’ dalje, kot pa, ko nekje preberem, da nisem Slovenka. /…/ V šoli in na faksu nisem nikoli slišala nobene krepke na račun svojega porekla. Morda tudi zato, ker sem bila vedno med daleč najboljšimi v razredu pri slovenščini, pa potem nikoli niso imeli priročnega izgovora. (smeh) /…/ Večina tistih, ki me napada zdaj, pa me skoraj nikoli ne napada zaradi same vsebine. Po mojem me niti ne preberejo oziroma poslušajo, ker za njihove napade to ni relevantno.”

V intervjuju lahko preberete še kaj o drugih stereotipih, med drugim pa tudi, kaj sporoča tistim, ki ji lažno očitajo tvitanje v makedonščini, o bremenu javne izpostavljenosti in zakaj si poslanka sama ustvarja dodaten pritisk glede tega, o odzivu njenih novinarskih kolegov, ko se je odločila za pot v politiko, pa tudi o tem, ali razmišlja, kaj bo počela, ko jo bo nekoč morda zapustila. Prav tako je strnila svoje vtise o Bruslju in pojasnila, kako teče trenutno delo od doma, kjer zaradi pandemije zdaj ogromno časa preživlja v družbi svojega partnerja.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (LMŠ/RE) sta v ponedeljek, 11. januarja 2021, naslovila pismo na komisarko Margrethe Vestager. Pozivata jo, naj se kar najhitreje odzove in opredeli do poskusa omejevanja zakonsko določenih pravic izvajanja javnih storitev Slovenske tiskovne agencije (STA) s strani slovenske vlade. Joveva in Grošelj sta prepričana, da so popolnoma neodvisni in ustrezno financirani javni mediji predpogoj za vsako liberalno demokracijo, svoboda medijev pa je ena izmed brezpogojnih temeljnih vrednot Evropske unije. Osupla sta nad dejanji vlade ter želita, da se v najkrajšem možnem času popravi in prepreči nadaljnja škoda našemu neodvisnemu viru novic.

 

PISMO KOMISARKI VESTAGER – FINANCIRANJE STA

Spoštovana komisarka Vestager,

kot morda že veste, je Slovenska tiskovna agencija (STA) primarna javna slovenska tiskovna agencija in najpomembnejši neodvisni vir novic v državi. Ta državna agencija se financira tako iz lastnih prihodkov na trgu kot tudi z zagotavljanjem javnih storitev na podlagi pogodbe s slovensko vlado.

V začetku decembra 2020 sta premier Janez Janša in Urad Vlade RS za komuniciranje nenadoma napovedala ustavitev financiranja STA ter s tem preprečila izpolnjevanje obstoječih zakonskih in pogodbenih obveznosti do tiskovne agencije. Vlada je to popolnoma nezaslišano potezo utemeljevala s trditvijo, da STA ni zagotovila zahtevanih pojasnil o delu novinarjev na STA ter da tudi ni zagotovila dodatnih informacij in dokumentov v zvezi s komercialno dejavnostjo agencije. Pri tem je treba poudariti, da se z zahtevanimi informacijami o delu novinarjev krši zakonsko zagotovljeno uredniško avtonomijo in da je vsako vprašanje, povezano s poslovanjem agencije, označeno kot poslovna skrivnost. Pravzaprav je celo vladna pravna služba poudarila, da niti vlada niti vladni urad za komuniciranje nimata pravne podlage, da bi od STA lahko zahtevala posredovanje takšnih podatkov.

Kot odgovor na ravnanje vlade je slovenski parlament sprejel zakonodajo, s katero je vlado pozval k izpolnjevanju obveznosti do STA. A vendar so omenjeno zakonsko določbo umestili v sedmi protikoronski paket, torej v paket fiskalnih spodbud. Gre za zakonodajo o državni pomoči, ki zahteva odobritev Evropske komisije in njeno opredelitev glede vprašanja, ali plačilo, ki ga država dolguje STA, spada v kategorijo prepovedanih državnih subvencij podjetjem. Nenavaden poskus takšne umestitve je povsem neprimeren, saj plačila STA sploh ne bi smela biti vključena v paket fiskalnih spodbud. S tem ukrepom je tako vlada popolnoma ignorirala obstoječo slovensko zakonodajo in s ciničnim političnim aktom izkoristila “Začasni okvir ukrepov državne pomoči za podporo gospodarstvu v trenutnem izbruhu COVID-19”, z namenom odložitve zamude pri plačilu in izvajanjem dodatnega pritiska na uredniško avtonomijo ter s ciljem nadaljnje destabilizacije delovanja STA. Omenjeni ukrepi so nezaslišani, zato jih moramo ustaviti in zagotoviti pravilno izvajanje veljavnega zakona o STA in s tem izpolnitev finančnih obveznosti države do STA, kar jim bo omogočilo nadaljnje opravljanje njihovih javnih storitev. Jasno je tudi, da takšna vladna dejanja predstavljajo grožnjo slovenski medijski svobodi kot celoti, zato podpisnika ostro obsojava takšne vladne ukrepe.

Popolnoma neodvisni in ustrezno financirani javni mediji so namreč predpogoj za vsako liberalno demokracijo, svoboda medijev pa je ena izmed brezpogojnih temeljnih vrednot Evropske unije. Osupla sva nad dejanji vlade in želiva, da se v najkrajšem možnem času popravi in prepreči nadaljnja škoda našemu neodvisnemu viru novic.  Zato vas, spoštovana komisarka, prosiva, da se kar najhitreje odzovete in opredelite do poskusa omejevanja zakonsko določenih pravic izvajanja javnih storitev STA s strani slovenske vlade.

 

S spoštovanjem,

Irena Joveva
dr. Klemen Grošelj