Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o vojni v Gazi in razmerah na Bližnjem vzhodu. ”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del,” je bila glede sprenevedanja nekaterih evropskih poslank in poslancev v povezavi s poboji v Gazi ogorčena Joveva.

Uvodoma je poslanka pokazala prvih štirinajst strani sicer 649-stranskega seznama, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Na prvih štirinajstih straneh so namreč navedeni podatki mrtvih, umorjenih dojenčkov.

”Do tistih otrok, ki so dočakali vsaj svoj prvi rojstni dan, sploh prišla nisem. Kaj šele odraslih. /…/ In to so podatki samo do konca avgusta. In samo za tiste, ki so jih uspeli identificirati. In to je skupaj 34.344 mrtvih, od tega 11.355 otrok,” je bila o razsežnostih tragedije, genocida, jasna Joveva.

Po njenih besedah je resnična situacija še veliko hujša, saj predstavljeni podatki odražajo le del nevzdržnega stanja.

”V resnici je mrtvih še na tisoče več. In kje so tisti, ki še živijo, a trpijo zaradi hudih posledic? In tisti, ki umirajo zaradi kolapsa zdravstvenega sistema ali pomanjkanja hrane,” je še dejala ob poudarku, da predstavljeni podatki o umorjenih predstavljajo le del zgodbe o trpljenju, ki pogosto ostane prezrto v oboroženih konfliktih.

V nadaljevanju (se) je vprašala, ali Evropski parlament zares misli, da počne dovolj pri odzivu na to humanitarno katastrofo.

”Večina se vas še vedno dela, da dogajanje obžalujete, medtem ko hkrati trdite, da izraelska vlada pač ima to pravico,” je odločno dodala Joveva.

”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del. Čeprav bi v resnici moralo biti sram vse tiste, ki nočete videti genocida. Sram me je zaradi vas, ampak ne bom tiho. Vse dokler ne bomo prišli do točke, ko bom ob nagovoru v tej instituciji namesto seznama umrlih otrok s seboj lahko prinesla seznam sankcij zoper državo Izrael,” je zaključila poslanka.

EP/Foto: Michel CHRISTEN

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Irena Joveva (@ijoveva)

Oostende – očarljivo obmorsko belgijsko mesto, ki sem ga obiskala prvič. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, je bil ta obisk poseben, saj smo s politično skupino Renew Europe tam preživeli dva intenzivna delovna dneva. Novi sklic parlamenta je po poletnem premoru začel z delom, kar pomeni, da smo se vrnili h ključnim nalogam in izzivom tega mandata.

Na agendi so bile številne pomembne teme, vključno z določanjem prioritet, razdelitvijo odgovornosti in definiranjem vlog v predsedstvu skupine. Prepričana sem, da bomo z usklajenim delom in inovativnimi idejami dosegli odlične rezultate ter prispevali k napredku našega delovanja v Evropi.

Več o novih nalogah in zadolžitvah, ki so mi jih zaupali kolegi in kolegice, vam bom podrobneje predstavila ob drugi priložnosti. Zdaj sem že delovna v Bruslju, naslednji teden pa … Strasbourg!

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 10. septembra 2024, v izjavi za 24ur komentirala odločitev predsednice Evropske komisije o preložitvi predstavitve nove ekipe. ”Ta preložitev je kvečjemu dodaten čas za pogovore in priprave vseh članic oziroma kandidatov”, je ob tem izpostavila Joveva.

Za poslanko je preložitev predstavitve nove sestave Evropske komisije povsem logična z vidika spoštovanja postopkov izbora vseh držav članic, vključno s slovenskim parlamentom.

Nekateri želijo situacijo izkoristiti za notranjepolitične zdrahe, vendar po mnenju poslanke v resnici največjo škodo povzročajo sami sebi in svoji politični skupini, ki ji pripada tudi von der Leyen.

”Doma smo takšnih manevrov opozicije žal že navajeni, žal pa tudi to ni nobeno presenečenje za predsednico komisije, ki – verjemite – točno ve, kaj se dogaja in zakaj.”

Čeprav opozicija raje ustvarja nepotrebne zaplete namesto da bi se osredotočala na konstruktivne pogovore in razprave, pa je Joveva prepričana, da bo Marta Kos predstavljala odlično kandidatko.

”Marta Kos bo izjemna kandidatka in izjemna komisarka na kateremkoli področju”, je zaključila Joveva.

 

Zjutraj sem na spletu naletela na en zapis, ki je šel nekako takole. Po močni nevihti so na obali obtičale morske zvezde. Nekdo jih je začel vračati v morje. Nekdo drug je prišel mimo in prvega vprašal, zakaj že? Češ, da nima smisla, ker je tu na tisoče morskih zvezd. In mu je prvi odgovoril: vem, da ne morem rešiti vseh, lahko pa rešim to … in to … in to …

Prav danes praznujemo moč skupnosti in pomen sočutja. Mednarodni dan dobrodelnosti je.

Ne zavedamo se dovolj, kako pomembno je prispevati k boljšemu svetu z dejanji. Da ima vsak od nas moč narediti razliko. Vsak po svojih močeh, po svojih zmožnostih. Vsa dobra dela, pa naj so videti še tako majhna, so v resnici velika.

Ne, ne moremo rešiti vseh. Lahko pa rešimo to … in to … in to …

Skupaj. Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu, v katerem ne potrebujemo novih slabih vzorcev. Potrebujemo dobre vzore.

-Irena

Prvi popočitniški bruseljski teden je teden odborov. Pred nami so prve vsebinske debate, tudi prva vsebinska glasovanja.

Na srečo mi tokrat postavljeni urniki dopuščajo udeležbo na vseh odborih, katerih članica sem. Rešil me je pododbor za javno zdravje, ki se bo odvil “šele” prihodnji teden.

Medtem na odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve trenutno razpravljamo z vodjema Europola in Frontexa, čaka nas še glasovanje o proračunu za prihodnje leto.

Slednje velja tudi za odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, nato pa si bomo tam med drugim izmenjali mnenja o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

Vmes se mi bodo začele še vsebinske priprave za novo vlogo, ki jo prevzemam kot podpredsednica svoje politične skupine Renew. Vodila bom namreč eno od delovnih skupin … toda več o tem raje ob prvih oprijemljivejših sestankih.

V upanju, da imate boljše vreme kot mi v Bruslju, vam želim lep preostanek tedna

– Irena

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu (EP)? Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh ter se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve vzpostavlja pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del ekipe in pridobiti znanja iz delovanja EP. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznice in posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj EP, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov z različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

  • Neposredne izkušnje z delom v EP;
  • praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
  • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
  • pridobivanje znanja z administrativnih in vsebinskih področij;
  • priložnost uveljavljanja svojega znanja, s čimer prispevate k dejavnostim EP;
  • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

  • Administrativno in vsebinsko pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
  • raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
  • spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
  • opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

  • Zanimanje za delovanje EP in Unije kot celote;
  • kreativen ter odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
  • motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
  • polnoletnost;
  • tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika (ali več njih) je prednost.

Kako se prijavite?

Vsi zainteresirani ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 1. septembra 2024. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidatke in kandidate, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najpozneje 1. oktobra 2024. Prednost pri izboru bodo imeli mlajše in mlajši od 29 let.

Za         vse       dodatne           informacije      smo              vam      na         voljo     na         elektronskem              naslovu: pisarna@irenajoveva.si

Veselimo se sodelovanja z vami!

Razpis za plačano pripravništvo v PDF obliki .

 

 

 

Ponosna, da so me kolegice in kolegi izvolili za podpredsednico naše politične skupine, Renew Europe. V izjemno čast mi je, da so mi izkazali tolikšno zaupanje, kar razumem tudi kot priznanje svojemu dosedanjemu delu!

Vesela sem, da imamo v naši ekipi tudi mlade! Spominjam se svojih začetkov pred petimi leti in prepričana sem, da bodo mlajši kolegi prinesli svežino v parlament.

Nekaj vam moram priznati. Po zmešani, nori in res grdi predvolilni kampanji doma sem rekla, da bom, če bom izvoljena, vsaj na začetku tega mandata malo bolj ležerna. Ker sem imela res dovolj metanja polen pod noge. Pa so mi eni rekli: ti, ležerna?! Nikoli bila in nikoli ne boš. Metanje polen pod noge doma te bo samo še bolj motiviralo v Uniji.

In … seveda so ti eni, ki so mi rekli, imeli prav.

In … postajam polnopravna članica odbora, ki bo v tem mandatu izjemno pomemben – konec koncev to dokazuje tudi njegova velikost. Zakonodajni odbor, ki skrbi za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Hkrati postajam polnopravna članica še enega, prav tako zakonodajnega odbora, za zaposlovanje in socialne zadeve. Ob tem, ko bom načez (spet) imela še en odbor, ki bo v primerjavi s prejšnjim mandatom vplivnejši, ker bo predvidoma septembra postal samostojen. To je odbor za javno zdravje.

Pri delegacijah za odnose s tretjimi državami bo medtem tokrat poleg regije Zahodnega Balkana še bolj v ospredju, kakopak, Palestina. Tam postajam polnopravna članica, morda tudi kaj več, ampak … o tem potem.

Vmes smo dobili tudi vodstvo tako Evropskega parlamenta kot Evropske komisije. Ne, ni idealno. In ne, nisem šla mimo svoje vesti. In da – najpomembnejše – lahko bi bilo slabše, verjemite. Lahko bi dobili sodelovanje s tistimi, ki vam pod krinko domoljubja in t. i. tradicionalnih vrednot danes prodajajo bučke, da jim je mar za vas.

Moji zadržki ostajajo. A tudi moja vztrajnost ostaja. Ker vem, da lahko. Ker … jaz, ležerna?! Se razume.

Lep večer,

-Irena

Foto: EP/Pia Schaefer

Tako. Pa smo pri zadnjem dnevu aktualnega mandata. Mandata, v katerem sem si prizadevala biti zgled. Da ne bo nesporazuma, še pojasnilo za ‘kletne trole’: dober zgled.

Mandata, v katerem – in pred katerim – sem tudi kaj obljubila … pa vendar tudi marsikaj storila.

Obljubljeno?

– Imela bom ločen račun in bom porabo razkrila. To

bi moral vsak razkriti. Maj, 2019.

Storjeno.

– Mislim, da sem med aktualnimi

evropskimi poslanci edina, ki izpolnjujem predvolilno obljubo in objavljam javno vse sproti glede pavšala, ki ga prejemamo vsi. Že od začetka mandata. Junij, 2024.

Obljubljeno?

– Kar mi bo ostalo, bom prosila pristojne, če lahko

namenim v dobrodelne namene. Če to ne bo šlo, bom seveda vrnila Evropskemu parlamentu. To je ključna vrednota zame. Transparentnost. Ni nam treba, a to ne pomeni, da ne bom. Junij, 2024.

Storjeno.

Pristojni mi niso dali nedvoumnega odgovora. In tako sem se odločila, da jim bom šla malo naproti … malo pa pač ne. Manjši del pavšala, ki ga dobivamo za stroške pisarne in opremo ter mi je ostal tekom petih let, sem zato danes vrnila Evropskemu parlamentu. Vse ostalo sem prav tako danes donirala. Za svojo odločitev prevzemam polno odgovornost in stojim za njo. Upam, da razumete, da ne bom razkrivala prejemnic ali prejemnikov, ker jih nikoli nisem in nikoli ne bom. Ker tega ne počnem zaradi sebe. Je pa prav,

da ste s tem, kar počnem, seznanjeni.

Obljubljeno? Storjeno.

Sospisala sem evropsko medijsko zakonodajo. Sodelovala sem pri premiku – končno! – digitalne enakopravnosti slovenščine. Pri vse glasnejših in iskrenih razpravah ter odločitvah glede področja duševnega zdravja, ker vem, kako zelo pomembno je ne biti sam, če nisi v redu. Nisem bila tiho, četudi sem bila v manjšini. Vedno na pravi strani – zgodovine in prihodnosti. Nisem pristala na pokroviteljstva. Na neplačana pripravništva. Na stavke, da se ne da. Da smo premajhni. Da nimam pojma. Da sem naivna.

In tudi od jutri dalje, ko bom uradno prevzela nov mandat evropske poslanke, bom ravnala enako. Ah, kaj enako … odhajam v pomembne odbore in delegacije, kjer bom – prepričana sem – imela še več možnosti in priložnosti izpolnjevati svoje obljube in zaveze.

Zato, ker ni bilo prezgodaj. In ni bila napaka. Zato, ker vam na tem mestu obljubljam, da bom še naprej počela vse, kar je v moji moči, za to, da ostanem zgled. Zdaj najbrž niti ni več možnosti za nesporazum, kakšen, kajne?

 

Se morebiti spomnite, kje ste bili julija 1995? Natančneje, 11. julija 1995? Jaz se ne. Zagotovo pa sem kot šestletna punčka uživala nekje na počitnicah. Morda nekje na morju, morda doma, na dvorišču pred blokom …

Medtem ko – ne tako daleč stran – moji vrstnice in vrstniki niso. Tisti v nekdaj ponosnem rudarskem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine, zdaj (samo še) simbolu najhujšega pokola v povojni Evropi. V tistih julijskih dneh, ko je brezumje nekaterih prevladalo razum, se je zgodovina ponovila v najbolj grozljivi možni obliki. Potem, ko smo le nekaj desetletij prej rekli “nikoli več”. Spet.

Nikoli več? Spet. In spet.

In ko danes obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, mestu spomina in opomina, se sprašujem … s(m)o vsi storili vse, kar lahko, za ta “nikoli več”? S(m)o se iz bolečih lekcij preteklosti vsi kaj naučili? Enkrat za vselej, na primer?

Rdeča, črna, bela in zelena niso le barve lubenice, pač pa tudi barve palestinske zastave in s tem simbol za izražanje solidarnosti s Palestinci.

So Združeni narodi tokrat vendarle storili vse, vse za nedolžne Palestinke in Palestince, ki v najbolj kruti obliki že mesece čutijo razkorak med izrečenimi načeli in dejanskim delovanjem? Je EU storila vse? Je svet storil vse?

Ni. Niso. Nismo. Je pa tukaj “nikoli več”. Spet.

In ne, ne nameravam primerjati nobenih takih dogodkov med seboj. Ne gre za to. Gre za … človečnost človeštva. Le, da gre tudi za to, da so tisti, ki to počnejo – pa tudi tisti, ki to dopuščajo in mirno spremljajo razčlovečenje, kadarkoli in kjerkoli na svetu že – vse prej kot ljudje.

Želim si “nikoli več”, toda enkrat za vselej. Na primer.