“Svoboda medijev ni samoumevna”

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 28. februarja 2022, na povabilo zavezništva evropskih liberalnih strank ALDE sodelovala na panelu o medijski svobodi v EU. Svoj prispevek k debati je osnovala na trenutni situaciji v Ukrajini, kar je povezala z nekaterimi državami v EU, opisala pa je tudi nekatere prihajajoče zakonodajne predloge na tem področju.

Osnovna teza poslanke Joveve je bila, da je napad Rusije na Ukrajino mogoč predvsem zato, ker so javni in zasebni mediji oziroma njihova uredniška politka podaljšek vlade iz Kremlja, saj sledijo njihovim napotkom in prilagajajo svoje poročanje tako, da ustreza narativu vlade, četudi je sledenje temu narativu absurdno:

“Ruska propaganda namreč svojemu ljudstvu sporoča, da ima Rusija zgolj vojaško operacijo v Ukrajini, ker poskuša z oblasti vreči naciste, ki kratijo svobodo ukrajinskemu ljudstvu.”

Po besedah Joveve prav na tem primeru lahko vidimo, kako je svoboda medijev pomembna in nujna, predvsem pa ni samoumevna. Ob tem je dejala, da v informacijski dobi družbenih omrežij takšno prikazovanje alternativnih dejstev ne bo dolgo možno, izpostavila pa je tudi pogum vseh novinarjev in dopisnikov, ki so pripravljeni tvegati zato, da nam posredujejo vse informacije s terena.

V Rusiji vidimo te elemente v svoji skrajnosti, vendar se v blažji obliki kažejo tudi na območju nekaterih držav EU, je med drugim povedala poslanka, pri čemer je pojasnila, da meri predvsem na Poljsko in Madžarsko, ki si je – kot poskuša vlada Janeza Janše – javne medije že popolnoma podredila.

V skrajnih primerih se takšne populistične in avtoritarne tendence žal izražajo v umorih preiskovalnih novinarjev, tudi na tleh EU, in to samo zato, ker preiskujejo in poročajo o korupciji. Kot je dejala Joveva, so druge metode sicer manj agresivne, a za svobodo medijev vseeno izjemno škodljive, denimo znižanje proračunov, ustavitev financiranja, diskreditacije novinarjev, strateške tožbe, prodaja zasebnih medijev oligarhom, naklonjenim oblasti …

Nato je poslanka orisala nekatere zakonodajne predloge: “Najbolj pomemben je Akt o medijski svobodi, ki bi medijski sektor moral izločiti iz trenutnega konkurenčnega prava in mu dati posebno mesto, ki si ga zasluži. Tako bi lahko Evropska komisija blokirala sporne prevzeme nekaterih medijskih hiš, denimo poljski poskus nasilne prodaje TVN24 državni naftni družbi, ali pa koncentracijo madžarskega kapitala blizu Orbana v Sloveniji, kar je v zadnjih letih še bolj izrazito.”

Naslednji ukrep bi, tako poslanka, moral biti harmonizacija nacionalne zakonodaje na področju javnih medijev, kar bi preprečilo vpliv vladajoče politike na javne servise. Še ena pomembna zakonodaja pa je t.i. Anti-SLAPP direktiva, ki bi omogočila sodni mehanizem za predčasno razrešitev sodnih postopkov za tiste primere, ki bi jih identificirali kot strateške tožbe proti javni participaciji. Te prakse so namreč vedno bolj pogoste, gre pa zgolj in samo za poskus utišanja novinarjev, saj jih s takšnimi tožbami poskušajo izčrpati, da ne bi več poročali o korupciji ali zlorabi javnih položajev.

Vse to bi moralo – poleg implementacije direktive za avtorske pravice in direktve o avdiovizualnih medijskih storitvah – koristiti medijem v Evropi. Toda nekateri izzivi ostajajo, je opozorila Joveva, ki je svoj nagovor sklenila z besedami:

“Pomembno pa je vedeti to, na kar nas izkušnja v Rusiji ponovno opominja … da so svobodni in kritični mediji nujni za odgovornost oblasti ljudstvu, za demokracijo in navsezadnje tudi za mir.” 

Posnetek dogodka si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

Irena Joveva za časopis Savus o prihodnosti Zasavja

Danes, 28. februarja 2022, je v časopisu Savus izšel intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo in predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. V nadaljevanju si ga lahko preberete v celoti:

Joveva , ki je bila izvoljena na listi LMŠ, prihaja z Jesenic. Verjame in živi vrednote, kot so poštenje, delo, solidarnost. V Bruslju aktivno sooblikuje politike, ki omogočajo razvoj in pravični prehod regijam, kot je Zasavje, dejavno pa nagovarja tudi problematike mladih. Jeseniška železarna je bila v času nekdanje Jugoslavije eden od pomembnejših industrijskih centrov. Lahko bi rekli, da prihajate iz podobnega okolja, kot je nekoč bilo Zasavje.

Moj oče je 40 let delal v Acroniju, mama je bila čistilka. Ponosna sem na dejstvo, da prihajam iz delavske družine. Starša sta v težki ekonomski situaciji poiskala priložnost v novem okolju, začela sta praktično iz nič. Nista me razvajala, ker za to ni bilo pogojev, toda kljub temu sta mi dala vse. Verjamem, da je delavstvo dober temelj za zdrav odnos do življenja, ker si ravno zato lahko ves čas na realnih tleh, v stiku z realnimi težavami ljudi … In ja, najbrž je res zelo podobno tudi v Zasavju.

Je delo še vrednota?

Veste, včasih se morda zaradi novih oblik dela in turbulentnih razmer na trgu delovne sile zdi, da ni tako, ampak je. Vsekakor je delo še vrednota. Na evropski ravni se zadnji dve leti res ogromno ukvarjamo z zagotavljanjem kakovostnih zaposlitev z zadostnim plačilom za vse v EU. Zagotavljanje ustreznega plačila pa je povezano tudi z zagotavljanjem ustreznega izobraževanja. Resolucije, ki jih sprejemamo, naslavljajo potencial izobraževalnega sistema v smeri, ki nakazuje, da pridobivanje izobrazbe ne bo temeljilo na pridobivanju diplome samo zato, da lahko rečeš, da jo imaš, temveč se bo vedno več pozornosti dajalo na poklicno in strokovno izobraževanje ter vseživljenjsko izobraževanje. Delo je in vedno bo vrednota. Predvsem je vsako delo spoštovanja vredno, delavci pa morajo biti cenjeni in za opravljeno delo ustrezno nagrajeni.

Tudi v Zasavju nastajajo inovativne zgodbe, imamo visokotehnološka podjetja, ki postajajo pomembni igralci na globalnem trgu, a se vedno znova soočajo s kadrovskimi izzivi. Tudi zato, ker je pot v Zasavje, ki je v centru Slovenije, kot pot na konec sveta. Vsega se pač ne da delati na daljavo.  

Resda stremimo k digitalizirani družbi, a to ne pomeni, da lahko na ta račun zanemarimo osnovno infrastrukturo. Tako kot hitri širokopasovni internet ljudje potrebujejo tudi dobre povezave z javnim prometom in, konec koncev, tudi sodobne cestne povezave, med drugim nikoli uresničeno navezavo na štajersko avtocesto prek predora. Prepričana sem, da bi v primeru njenega obstoja investitorji izkoristili prednosti Zasavja in svoja podjetja pripeljali v regijo. Tu bi morala aktualna slovenska vlada v prvi vrsti izkoristiti razpoložljiva evropska sredstva, predvsem iz sklada za pravičen prehod, pa tudi iz drugih virov na državni ravni, ki bi morala to dopolnjevati.

Zasavje močno računa na nepovratna sredstva premogovne regije v tranziciji …

… In teh sredstev ni malo. Skupaj Sloveniji pripada 538 milijonov evrov. Vključitev vaše regije, poleg savinjske, je bil eden največjih dosežkov vlade Marjana Šarca. Res je, da so programi za črpanje teh sredstev omejeni z uredbo, a je še vedno veliko možnosti, kako bi se jih dalo čim bolj produktivno izkoristiti, hkrati pa to omogoča zastavitev dolgoročne strategije za razvoj regije pri zeleni preobrazbi, ki mora biti osnovana tudi na gospodarskem razvoju. Zato je ključna predvsem dobra vizija, kakšno Zasavje si želite. Če je bila po prenehanju rudarjenja regija soočena s presežno delovno silo in se je gospodarstvo oblikovalo precej stihijsko, je tokrat možnost in priložnost, da si Zasavje začrta jasno razvojno pot. Krepiti obrtništvo in podjetništvo? Privabiti investitorje, uspeti z visokotehnološkimi podjetji? Kako dobiti primerno delovno silo? So na voljo stanovanja, šole, vrtci, kakšna je kakovost življenja? Kaj si želijo prebivalci? Je lokalna uprava sposobna pripraviti dobre projekte, s katerimi se bodo črpala razvojna sredstva, ki bodo dejansko prispevala k rasti regije? Vse to so naloge, ki si jih morate zadati predvsem Zasavci sami in tu se lahko razvojne strategije in prihodnost Zasavja lomijo ali obstanejo. EU pa bo pri uresničevanju načrtov seveda izdatno pomagala.

Prihodnost bo močno elektrificirana, mi pa se še vedno nismo odločili, iz katerih virov bomo pridobivali električno energijo. V občini Hrastnik so na degradiranih rudniških površinah že zgradili največjo sončno elektrarno v Sloveniji, načrtujejo še drugo.

Energetski krizi ne moremo več obračati hrbta. Smo sredi nje. Ob vse večji porabi električne energije se bomo morali odločiti tudi, iz katerih virov jo bomo zagotavljali. Vse pohvale regiji in občini Hrastnik. Zasavje je nekoč že bilo energetska regija, zdaj lahko postane vzorčni primer dobre prakse prehoda v nizkoogljično družbo. V Sloveniji je politični konsenz, da poleg gradnje novega bloka nuklearke za stabilen vir energije nujno potrebujemo bistveno večje investicije v obnovljive vire pridobivanja energije. Sončna energija je za Slovenijo, vsaj po moji oceni, daleč najbolj smiselna. Poleg tega cena sončnih panelov močno pada in je že cenejša kot energija iz drugih virov. Hkrati to omogoča, da nam ni treba uvažati surovin, recimo plina. Tudi z vidika evropske zakonodaje se bodo sedanje investicije v sončno energijo hitro poplačale, saj delujemo po principu, da plača tisti, ki onesnažuje, kar se recimo kaže v cenah emisijskih kuponov.

Kako pa vidite Slovenijo čez 20 let? Kaj se je zgodilo s sanjami o drugi Švici in ali morda lahko postanemo Silicijeva dolina Evrope?

Predvsem jo vidim kot državo, v kateri bo, upam, nova generacija politikov boljša od – oprostite izrazu – aktualne stare garniture. S tem ne mislim na novo generacijo, ki se uči predvsem od trenutnih oblastnikov, pač pa takšno, ki se bori ravno proti temu. Mislim na generacijo, ki se zaveda, da mora odločati o svoji prihodnosti. Mladi so res vedno bolj aktivni in res lahko spremenijo marsikaj na boljše, le spustiti jih je treba zraven in jih jemati resno, ker ne nagajajo, temveč se borijo za prave stvari. Konec koncev se borijo tudi za mojo hčerko, ki se sama seveda še ne more na tak način in nadejam se, da se ji – ravno zaradi zdaj aktivnih mladih – čez 20 let niti ne bo treba. Čudovito državo imamo, naj postane razvojna, prebojna, predvsem pa naj tisti, ki so na njenem vrhu, poskrbijo za državljanke in državljane. To si želim danes, jutri in čez 20 let.

Kljub temu pa mladi v velikem številu odhajajo. Sploh Zasavje ima izrazito slabo demografsko sliko.

Z odseljevanjem mladih se soočajo številne države članice EU. Je odraz njihove ambicioznosti in želje po ustvarjanju kakovostnega življenja. Najpogosteje to storijo med ali takoj po zaključenem študiju, ko gredo v svet po nova znanja in izkušnje. Če se nato vrnejo v domovino, je to za državo dosežek, a je odvisen od privlačnosti in ustreznosti življenjskih pogojev, ki jih ta država ustvarja. Pri tem mislim predvsem na reševanje stanovanjske problematike in astronomske najemnine, ustrezno izobraževanje, ponudbo kakovostnih zaposlitev in fleksibilnih delovnih mest, ustvarjanje pogojev za mlade družine … Aktualna vlada slabo opravlja vse politike na področju mladih, še posebej v času pandemije. To je nedopustno. Ustvarjanje dobrih pogojev za mlade in investiranje v njih je investicija v dobro prihodnost.

Smo v supervolilnem letu. Kako v Bruslju gledajo na politično dogajanje v Sloveniji?

Njihova zaskrbljenost se ni končala s koncem predsedovanja Slovenije Svetu EU. Sicer res nismo več toliko v ospredju, a to ne pomeni, da se Bruselj ne zaveda razmer v naši državi. Vsi si želijo sprememb in računajo nanje aprila. Toda za te spremembe ne morejo odgovarjati v Bruslju, za to moramo poskrbeti doma. To, da smo v politiki vsi slabi, vsi isti, ni res. In to, da se z volitvami nič ne spremeni, tudi ni res. Veste, s čim se res ne bo nič spremenilo? Z abstiniranjem volitev. Zato si res želim visoke volilne udeležbe in zavedanja ljudi, kako zelo je pomembno, da gredo volit in izkoristijo moč, ki jo imajo. Ker jo res lahko imajo.

Marjan Šarec: »Lahko ste zgled vsem nam«

Zasavci veljate za pokončne, odločne in vztrajne ljudi. Prav tradicija rudarjenja vas je oblikovala v takšne. Zdaj pa postajate globalno konkurenčno središče znanja, stičišče novih in inovativnih ter čistih tehnologij, ki ne samo, da ustvarjajo nova delovna mesta z večjo dodano vrednostjo, temveč so ta privlačna tudi za mlade. To je velik uspeh, ki ga ne gre prezreti. Hkrati ste iz svoje doline pregnali velikega onesnaževalca. Lahko ste zgled vsem nam.

Lani novembra sem ob obisku Zasavja s poslancem Rudijem Medvedom povedal, da je treba izkoristiti vse potenciale pri razvoju vaše regije, pri tem pa je nujno sodelovanje vseh občin, brez »vrtičkanja«, pri bolj učinkovitem črpanju evropskih sredstev. Ustanovitev pokrajin, ki jih podpiramo v LMŠ, bi zagotovo pripomogla k temu.

Vodilo naše stranke je, da temeljimo na realnosti, ne iluzijah. Ne obljubljamo veliko, kar pa, so realni cilji, ki jih poskušamo tudi uresničiti. Slogan »Normalizacija. Rešitve. Razvoj.« to tudi potrjuje. Dokazali smo – tako v času vodenja vlade kot tudi v opoziciji –, da za našimi besedami stojijo dejanja ter da sta glavna motiva našega političnega delovanja soustvarjanje drugačne in boljše prihodnosti ter zavzemanje za pošteno in bolje urejeno državo, našo domovino.

/0 Comments/objavil/a

Pismo poslanke Joveve pristojni komisarki o težavah kulturnega sektorja v Sloveniji

Evropska poslanka Irena Joveva je v pismu evropski komisarki za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariji Gabriel, pozvala k ukrepom zaradi zaskrbljujočega stanja na področju slovenskega kulturnega sektorja.

Pismo je nastalo kot odgovor na zavrnitev financiranja nevladnih umetniških ustanov s strani Ministrstva za kulturo RS, ki naše umetnike in nevladne organizacije tako potiska na rob preživetja. S pismom poslanka izraža globoko zaskrbljenost nad situacijo in poziva komisarko k sprejetju ukrepov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju stanja na tem področju.

V nadaljevanju si lahko preberete prevod pisma.

Zadeva: Zaskrbljujoče dogajanje na področju slovenskega kulturnega sektorja

Spoštovana gospa komisarka,

obračam se na Vas, ker želim izraziti svojo zaskrbljenost in morebiti predlagati ukrepe za ohranitev naših dragocenih nevladnih umetniških ustanov, ki so zaradi nesprejetega financiranja njihovega dela od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije na robu preživetja in obstoja.

Slovenski sodobni umetniki so v sodobnem evropskem prostoru zelo pomembni. Izpostavljajo mednarodno priznane talente in predstavljajo Slovenijo kot državo s samozavestno, živahno in reflektivno umetniško sceno, ki jo večinoma ohranjajo živo prav nevladne in neprofitne organizacije. Njihovo delo, ki ga spremlja delo posameznih umetnikov, ima izjemno vrednost za mednarodno umetniško sceno in je neposreden znak razvite in demokratično uokvirjene družbe.

Takšne kulturne ustanove v Sloveniji so Gledališče Glej, Maska, Nomad Dance Academy Slovenija, Mesto žensk, Gledališče Ane Monro in Zavod Delak. Pomen njihove vloge v naši družbi je nesporen, saj so s svojim aktivnim udejstvovanjem na evropski kulturni ter politični ravni pripomogle k oblikovanju in profesionalizaciji sodobne kulturne scene tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Gledališče Glej je eno redkih slovenskih sodobnih gledališč, ki je bilo ustanovljeno leta 1970 in ima več kot 50 let delovnih izkušenj. Je najbolj izkušena ustanova za to kulturno področje, ki utira pot mladim umetniškim ustvarjalcem in občinstvu ter jim zagotavlja sredstva za dvig in razvoj kulturnih vsebin ter umetniškega znanja.

Januarja letos je ministrstvo za kulturo objavilo rezultate javnega razpisa za štiriletno financiranje tovrstnih kulturnih ustanov, na katerem pa so bile vse omenjene ustanove izločene iz financiranja. Ker je Gledališče Glej najstarejše neodvisno gledališče, ki predstavlja mednarodne povezave za prepoznavnost in preboj slovenskih umetnikov ter njihovih gledaliških dosežkov doma in v tujini, nenadno zmanjšanje njihovega financiranja postavlja pod vprašaj prihodnost dela več sto umetnikov in strokovnih sodelavcev pri različnih projektih.

Tako drastični proračunski rezi, na katere so bile kulturne ustanove povsem nepripravljene, v kombinaciji z odsotnostjo dialoga z akterji s scene povzročajo nepopravljivo škodo tej živahni in mednarodno visoko priznani kulturni sferi, hkrati pa diskreditirajo njene dosežke in ogrožajo vsak nadaljnji razvoj. Ukinitev financiranja, zlasti v kontekstu dolgoročnega zmanjševanja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij, je prepoznana kot neposreden napad na te ustanove.

Razmere, s katerimi se sooča kulturni sektor kot celota, so neposredna posledica ignorance sedanje vlade ter njene popolne apatije pri zaščiti naših najdragocenejših kulturnih institucij in ustvarjalcev. Ministrstvo za kulturo že od začetka mandata sedanje vlade popolnoma ignorira potrebe kulturnega sektorja, saj je praviloma povsem neaktivno in nepovezano, ukrepi, ki jih sprejme, pa so večinoma škodljivi.

Ministrstvo je denimo uvedlo pomembne spremembe pravilnika o strokovnih komisijah za kulturne ustanove in javne razpise. Medtem ko so bile v preteklem mandatu komisije imenovane s preglednim javnim postopkom, pa to žal ne velja za sedanje strokovne komisije. S spremembami so zmanjšali število članov v komisijah in jih iz izključno strokovnjakov s posameznih področij prenesli na to, da v njih lahko sedijo uslužbenci ministrstva in imajo večino. To pa pomeni, da ne predstavljajo več strokovne komisije, temveč politično voden nadzorni organ, ki kreira usodo kulturnih ustanov in umetniških programov.

V tem primeru je prav takšna strokovna komisija odločala o tem, kateri program dobi sredstva na javnem razpisu za javne kulturne programe na področju umetnosti, ki jih za naslednja štiri leta (2022-2025) sofinancira država, ministrstvo pa trdi, da so bila sredstva dodeljena najbolje ocenjenim projektom po mnenju strokovne komisije, kar predstavlja velik problem. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je Gledališče Glej dobilo dovolj točk za pridobitev sredstev, a je izpadlo, ker v proračunu ni dovolj sredstev.

Kljub temu to ni osamljen primer. Posledice sporne spremembe poslovnika in posledično netransparentnega imenovanja komisij so se pokazale tudi ob rezultatih javnega medijskega razpisa za leto 2021 in se še dodatno potrdile, ko je bilo iz financiranja izločenih več lokalnih radijskih postaj (npr. Koroški radio, Radio Triglav itd.) ter specializiranih medijev, pomembnih za kulturo, kot so revija Kino, Razpotja, Literatura ali pa na primer najstarejša študentska radijska postaja Radio Študent.

Žal pa se proračunski rezi s tem ne končajo. Kot sem Vas že obvestila v pismu oktobra 2021, so tudi v sprejetju veljavnega rebalansa proračuna za leto 2022 predlagana bistveno zmanjšana sredstva za Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki je ključni vir financiranja nevladnih kulturnih organizacij, kar pa jih bo postavilo v izrazito težji položaj pri vključevanju v evropske projekte, saj preprosto ne bodo imele podlage iz nacionalnih sredstev.

Očitno je, da namerava sedanja vlada disciplinirati kulturne organizacije, ki sledijo predvsem družbenemu dobremu in lastni uredniški politiki. Zdaj je to še toliko bolj očitno, ko se zmanjšuje proračun za nevladne umetniške strukture, ki so znane po politično usmerjeni satiri, kritiki vsake vlade, po pogumnih, drznih in izjemnih umetniških prizadevanjih. Vlada pomanjkanje financiranja uporablja kot mehanizem za uravnavanje izrekanja in ustvarjalnosti kulturnega sektorja – torej tistega, kar naj bi varovali.

Ker si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da se takšni dogodki ne bi več dogajali, in skušamo od ministra za kulturo Vaska Simonitija zahtevati odgovornost za njegova dejanja, vendar zaradi dosledne ignorance naših opozoril, prošenj in neuspešnih pozivov računam na Vas, spoštovana komisarka, da nam pomagate zagotoviti, da takšna grozljiva dejanja vlade ne bodo ostala spregledana. Zagotoviti moramo obstoj kulturnih ustanov, ki omogočajo kulturno izražanje ter spodbujanje evropskih idej in vrednot. To so bistveni deli kulture v evropskih državah in si zaslužijo, da jih kot take tudi obravnavamo. Zagotoviti moramo njihovo zadostno financiranje, da bodo lahko še naprej služile svojemu namenu bogatenja naše skupne evropske kulture.

S spoštovanjem,

Irena Joveva (poslanka Evropskega parlamenta)

 

 

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleščini.

Written letter on Worrying development in Slovenian cultural sector

/0 Comments/objavil/a

Proti Putinu so nujne vseobsegajoče sankcije

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 25. februarja 2022, za TV IDEA spregovorila o aktualnem dogajanju tako doma kot v EU. Med drugim o Ukrajini in ruski agresiji, o vladavini prava in stanju v medijih ter pogledu poslanke na letošnje supervolilno leto v Sloveniji.

Uvodoma je poslanka Joveva ostro obsodila napad in agresijo Rusije proti Ukrajini, a dodala, da ljudem ne bodo pomagale obsodbe, temveč odločno ukrepanje. Zavzela se je za vseobsegajoče sankcije, ki bi dosegle tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, njegov ožji krog sodelavcev in oligarhe, saj bi ga tako najbolj onemogočili. Obenem je pohvalila hiter in enoten odziv EU.

“Ruskemu predsedniku je treba dati zelo jasno vedeti, da nihče ni vsemogočen. Tudi on [op. Putin] ni vsemogočen, ne glede na to, da vodi državo, kot je Rusija. Živimo v 21. stoletju, kjer obstaja mednarodno pravo, pogodbe, zaveze, memorandumi, dogovori, in da preprosto ne more nekdo početi vsega, kar se mu zahoče. Predvsem pa ne nekdo, ki si očitno želi neke druge čase nazaj.” 

Sogovornika sta se v nadaljevanju dotaknila področja vladavine prava in nedavne razsodbe Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo pritožbi Madžarske in Poljske na novo zakonodajo Unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Sodišče je s tem potrdilo veljavnost evropskih predpisov, ki predvidevajo zamrznitev izplačevanja evropskih sredstev v primeru nespoštovanja pravil vladavine prava. Poslanka Joveva je poudarila, da je zamrznitev sredstev skrajni ukrep, toda nujen za države članice oziroma voditelje, ki ne spoštujejo vladavine prava oziroma zlorabljajo denar evropskih davkoplačevalcev za osebne ali napačne interese.

Na vprašanje o vplivu madžarskega kapitala na dogajanje v Sloveniji je Joveva odgovorila, da gre v prvi vrsti za posledico visoke povezanosti slovenskega in madžarksega predsednika vlade. Sama vidi situacijo kot potencialno vračanje uslug med Janezom Janšo in Viktorjem Orbanom. Poudarila je pomen menjave oblasti na prihajajočih volitvah, da ne bi tudi Slovenija pristala tam, kjer sta Madžarska in Poljska.

Poslanka Joveva je ob vprašanju o stanju medijev v Sloveniji izrazila skrb, saj je stanje na omenjenem področju že dlje časa slabo, z nastopom aktualne oblasti pa se je drastično poslabšalo. Neodvisni mediji so tako podvrženi blatenju, napadom in pritiskom. Na evropski ravni v ta namen pripravljajo Akt o svobodi medijev, ki bo poslancem oziroma komisiji zagotovil močnejša orodja za ukrepanje na tem področju.

Na koncu sta se sogovornika dotaknila še aktualnega ‘supervolilnega leta’ 2022. Poslanka je dejala, da gre za resnično pomembne volitve, saj bomo odločali o tem, ali bomo ostali na poti zdrsa v iliberalizem ali pa se bomo vrnili na pot liberalne demokracije. Verjame, da se ljudje zavedajo pomembnosti teh volitev, ki jih sama vidi kot svojevrsten referendum.

Posnetek pogovora, kjer je poslanka spregovorila tudi o drugih temah, kot so nedavni obisk predsednika skupine Renew Europe v Ljubljani, zdravstveni krizi in raziskavi Eurobarometra, si lahko pogledate TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

Predsednik Renew Europe: “Vedno je lažje rušiti kot graditi”

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 23. februarja 2022, gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Vizija za pREnovo Evropske unije”, s katero se je zaključil dvodnevni delovni obisk Stephana Sejourneja, predsednika politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, evropskega poslanca ter tesnega sodelavca francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ob gostiteljih, evropskih poslancih Ireni Jovevi in Klemnu Grošlju, je na omizju sodeloval tudi Marjan Šarec, predsednik LMŠ.

Uvodoma so vsi prisotni poudarili pomen aprilskih volitev v Sloveniji, na Madžarskem in tudi v Franciji: »To so ključni trenutki za Evropo, kajti nacionalne volitve so tudi evropske volitve, česar se moramo zavedati tako mi kot volivci. Francoske volitve so sicer nekoliko drugačne, ker skušamo znova izvoliti istega predsednika, vi pa želite najti alternativo obstoječi vladi. Vseeno pa vidim podobnosti predvsem glede tega, kakšne družbe si želimo, odprte ali zaprte,« je povedal Stephane Sejourne in ob tem omenil še pomen liberalizma, moči civilne družbe ter pomembnost prostega trga. Marjan Šarec meni, da volitve vsake posamezne države članice vplivajo na stabilnost cele Evropske unije: »Če je v tej zvezi en člen problematičen, vpliva na vse. Ta hip je med tremi problematičnimi državami tudi Slovenija, zato so volitve tako zelo pomembne.« Dodal je, da bo 24. aprila pravzaprav potekal referendum o tem, v kakšni državi si želimo v bodoče živeti. Meni, da je pomembno, da ljudje svojo volilno pravico izkoristijo, saj šteje vsak glas. Tudi Ireni Jovevi se zdijo za prihodnost ključne evropske vrednote, katere trdno zagovarja tudi Renew Europe:

»Naša politična skupina je zelo heterogena. Marsikdaj imamo različne poglede, a v glavnih zadevah smo res enotni. To so naše vrednote. Naša načela. Dejstvo, da ne odstopamo od obrambe in krepitve evropskih vrednot, vladavine prava, državljanskih svoboščin, temeljnih pravic, da se borimo proti nepravičnosti in diskriminaciji, za svobodo medijev … V Evropskem parlamentu praktično vedno odigramo vlogo odločevalca.«

Sejourne je dodal še, da v Renew Europe obravnavajo prednostne naloge, ki so v srčiki politične razprave o demokraciji in obnovi gospodarstva. Po zdravstveni krizi bo namreč treba pripraviti nov model razvoja, ki bo Evropi omogočil konkurenčnost v prihodnjih petnajstih letih. Tudi ZDA in Kitajska namreč ogromno vlagata v razvoj. Ob tem pa se v Renew Europe trudijo še za ohranjanje vladavine prava, socialnih in demokratičnih vprašanj. Tudi po mnenju Šarca je skupina Renew Europe pred veliko odgovornostjo, saj EU potrebuje liberalno sredino na širšem območju, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo nad delom ter mednarodno prepoznavnostjo evropskih poslancev Joveve in Grošlja.

Med glavnimi prioritetami Renew Europe sta tudi zelena politika in trajnostne rešitve. Sejourne je povedal, da si želijo doseči radikalno razogljičenje ter najti pravo ravnovesje med sočasnim sprejemanjem ukrepov za gospodarstvo. Klemen Grošelj vidi največji izziv v ogljični nevtralnosti do leta 2050 v vlaganju v raziskave in razvoj, kar je tudi eno od sider programa LMŠ: »Izsledke razvoja je treba prevesti v nove tehnologije, ki bodo omogočile nove ideje, nova kakovostna delovna mesta, visoke osebne dohodke , ki bodo trajnostni, pa tudi javno šolstvo, javno zdravstvo. Tukaj bo Evropski parlament odigral izredno pomembno vlogo, postavil bo skupni pravni okvir in to bo gonilo nadaljnjega razvoja in progresivne napredne politike.«

Govorci so se dotaknili še vladavine prava. Grošelj meni, da je ta temelj Evropske unije, vendar pa jo nekateri voditelji rušijo, zato morajo zakonodajalci izumljati vedno nove regulacije. Sejourne je ob tem izpostavil delovanje neodvisnih medijev in sodstva:

»Če mediji niso svobodni in če sodniki niso svobodni, a prav oni odločajo o pritožbah glede volitev, potem te volitve niso poštene.«

Po njegovem mnenju mora mehanizem vladavine prava delovati predvsem  kot odvračilni ukrep, da pred nespametnimi dejanji odvrne še nekatere voditelje evropskih držav. Grošelj je ob tem izpostavil nujo po neodvisnosti državnih in regulatornih institucij, ki preverjajo delo oblasti: »Če ni načel pravne države, potem ta ne more delovati, je pa izbira vsakega posameznega politika, kaj bo naredil.«

Joveva je omenila tudi razdeljenost političnega in civilnega prostora v Sloveniji: »Govorijo o tem, da ne smeš izključevati nikogar, medtem ko sami počnejo točno to s tistimi, ki jih kritizirajo. Govorijo o tem, da so komunisti krivi za vse na tem svetu, kaj šele v naši državi, medtem ko sami uporabljajo točno te iste metode.« Šarec je prepričan, da Slovenija ni razdeljena na dva enaka dela: »75 odstotkov ljudi razmišlja sredinsko in popolnoma v skladu z EU vrednotami. Politika jih ne zanima do te mere, da bi jih lahko sprla. Do tega lahko pride samo, če nekdo to generira.« Ob tem pa vsi menijo, da je pomembno predvsem imeti pogled, uperjen v prihodnost.

Sejourne je komentiral tudi aktualno dogajanje v Ukrajini: »Diplomacija je naredila vse, da bi se izognili dogodkom, ki bi se v prihodnjih dneh lahko zgodili v Ukrajini. Pogovori morajo teči dalje, a je treba tudi sprejeti resne sankcije, o katerih v tem trenutku na ravni EU tečejo pogovori.« Povedal je, da javno mnenje v Rusiji, kljub vladnemu nadzoru medijev, ni naklonjeno dogodkom v Ukrajini:

»Predsednik Putin je človek 20. stoletja, je nostalgičen in pogreša rusko veličino. Uporablja prijeme starih diktatur, ki pa so že propadli, na primer manipulacijo z javnim mnenjem in volitvami.«

Meni, da gre pri ukrajinski krizi za meje Evropske unije in da branimo tudi ukrajinsko ljudstvo ter njihovo možnost do suverenosti in samoodločanja. Zaskrbljenost je upravičena tudi zaradi Baltskih držav, ki mejijo na Rusijo.

Stephane Sejourne je ob koncu okrogle mize pozval: »V tem trenutku imamo dve različni viziji družbe. Želimo se izogniti zdrsu v iliberalizem ali propadu določenih držav. Ne želim dramatizirati, a gre res za referendum. Volitve imajo evropski zagon. Moramo se mobilizirati in spodbuditi mlade, ki jih danes težko premaknemo, kajti obstaja določeno relativiziranje demokracije. Rojeni smo v njej in ne vemo, kako je, če živiš brez demokracije. Moramo povedati, da je to, kar smo dosegli, posledica nacionalnih bojev, revolucij in boja za neodvisnost držav. Vse to lahko zelo hitro izgubimo – vidimo nestabilnost v Rusiji in Ukrajini in vidimo, kako se lahko družbe povsem spremenijo. Vedno je lažje rušiti kot graditi.«

/0 Comments/objavil/a

IG live z Niko Kovač: “Samo skupnost lahko premakne stvari”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 18. februarja 2022, na svojem Instagram profilu gostila Slovenko leta, direktorico Inštituta 8. marec, Niko Kovač. Med drugim sta odgovarjali na vprašanja o soočanju z zmerljivkami na družbenih omrežjih, pri čemer je Kovačeva opozorila na pomen skupnosti in dejstvu, da se je takim komentarjem treba upreti: “Ker si se ti to odločila storiti, je ena Nika to videla in ko je bilo njej težko, se je spomnila na to in je to storila še ona.”

Nika Kovač trenutno študira in živi v New Yoku, a je že na začetku pogovora poudarila, da bo vedno izbrala Slovenijo. ZDA so po njenih besedah izjemne na ravni tega, kaj vse lahko vidiš in koga vse lahko spoznaš, ampak je hkrati tam zelo individualizirana družba. Nimajo javnega zdravstva, šolstva, skupnosti … To so tiste osnove, ki jih mi imamo in imamo možnost, da si izborimo eno zelo lepo družbo, je dejala.

Naziv Slovenke leta je prejela pred nekaj dnevi, kar ji, kot je povedala, pomeni ogromno, ker so ljudje pokazali, da stojijo za njo in za vrednotami Inštituta 8. marec: upanje, solidarnost, želja po spremembah.

S poslanko Jovevo se nista mogli izogniti vprašanjem, kako se soočata z raznoraznimi negativnimi komentarji na družbenih omrežjih. Ob tem je Kovačeva spomnila, da je tudi poslanka Joveva javno in iskreno spregovorila o svojih izkušnjah s tem: “Verjamem, da smo drug drugemu vzor. Zelo sem hvaležna za to, da si to takrat naredila.”

Strinjali sta se, da se je proti temu treba boriti, saj je namen komentarjev le ta, da te prizadenejo, v tebi zbudijo dvom in te na tvoji poti zmedejo ali ošibijo.

Kovačeva je med drugim odgovarjala tudi na vprašanja, kaj rada počne v prostem času, kakšno glasbo rada posluša, ali ima kakšnega vzornika ali vzornico, kaj trenutno bere in zakaj tako zelo rada piše. Poslanka Joveva je dodala, da tudi sama zelo rada piše, ob čemer je Kovačeva izpostavila, da se ji to zdi zelo pomembno in pravilno, saj da politika mora obveščati ljudi o dogajanju tudi s poglobljenimi, toda hkrati jasnimi zapisi, ki ne podcenjujejo bralk in bralcev.

Spregovorili sta tudi o prihodnjih tednih in aprilskih parlamentarnih volitvah. Po mnenju Kovačeve smo pred veliko odločitvijo, v katero smer bo šla Slovenija. “V preteklosti je blo vedno vse na eni abstraktni ravni praznih obljub, zdelo se je, da se ni vredno aktivirati. Mi poskušamo dokazati, da naš glas nekaj šteje in četudi nam kdaj ne bo uspelo, šteje kot sporočilo, da je mogoče graditi drugačen svet in to mormo graditi vsi skupaj. Samo skupnost lahko premakne stvari,” je zaključila Slovenka leta.

Posnetek pogovora si lahko ogledate na Instagram profilu poslanke Joveve.

/0 Comments/objavil/a

“Dragocene delovne izkušnje ne plačajo računov”

Pomembno je, da dobiš izkušnje. Potrebuješ izkušnje. Kdo te bo pa vzel v službo brez izkušenj? Izkušnje, izkušnje, izkušnje… Dragocene delovne izkušnje. Seveda so lahko dragocene, toda dobesedno dragoceni so lahko tudi računi. In izkušnje jih ne plačajo.

Evropska komisija je letošnje leto posvetila mladim. Imejmo Evropsko leto mladih, so rekli. Super! Prav je, da so mladi postavljeni v osrčje oblikovanja politik na evropski ravni. Že brez pandemije, ki jih je oropala številnih priložnosti, bi morali biti.

O mladih se v Evropskem parlamentu precej pogovarjamo. Tudi precej dokumentov, resolucij, poročil, aktov, zakonodaj v zvezi s tem sprejemamo. Na tokratnem plenarnem zasedanju smo glasovali o poročilu z naslovom Krepitev vloge mladih v Evropi: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. Nastalo je ravno zaradi imenovanja letošnjega leta za Evropsko leto mladih.

V osnovi je dokument zelo dobro izhodišče za mlade. Obravnava pomen krepitve evropske mladine, naložbe vanje, oblikovanja konkretnih programov za odpravljanje brezposelnosti mladih  in spodbujanja novih rešitev za njihovo socialno vključenost. Mladim ponuja priložnosti za lažje vključevanje na trg dela, ustvarjanje spretnosti za prihodnost ter vključevanje in spodbujanje dostopa do izobraževanja.

Super! Toda v poročilu se žal skriva ogromna črna pika. Opravljanje neplačanih (!!!) pripravništev. O tem sem govorila v prvem odstavku tega zapisa.

Problematika reševanja neplačanega pripravništva se v EU rešuje že vrsto let, a se nikoli zares ne reši. Veliko vlogo pri tem igrajo zagovorniki principa laissez-faire ali  ekonomskega (neo)liberalizma, češ da država ne more in ne sme posegati v gospodarstvo. Zagovorniki neplačanega pripravništva svoje stališče utemeljujejo z argumentom – pazite to –, da se mladi za takšno obliko dela odločijo sami. 🤨

Takšni ljudje navidezno smatrajo vsako posameznico in posameznika na trgu kot enakopravnega, ampak hkrati pa namensko pozabijo na očitne neenakosti med njimi.

Dejstvo je, da so mladi so v času izobraževanja – in pozneje, v času iskanja prvih zaposlitev – postavljeni v zelo neprijeten položaj. Primorani so opravljati neplačano pripravništvo prek oblik mehke prisile. Bodisi zato, ker njihov izobraževalni program od njih zahteva opravljanje prakse za uspešen zaključek, bodisi zato, ker ob vstopu na trg delovne sile potencialni delodajalci od njih zahtevajo delovne izkušnje, še preden uspejo priti do svoje prve zaposlitve. Paradoks v vsem svojem sijaju.

Pripravništvo ni izbira. Med vsemi mladimi v EU je kar 50 odstotkov takih, ki opravljajo neplačano pripravništvo. In ker vemo, da opravljanje pripravništva v resnici pomeni opravljanje dela redno zaposlenega delavca, so tej polovici mladim kratene pravice, saj jih delodajalci izkoriščajo.

Še več, neplačana pripravništva ohranjajo krog »privilegij privilegiranim«. Zakaj? Ker si opravljanje neplačanega pripravništva običajno lahko privoščijo samo ljudje srednjega in višjega sloja, ki jim ni treba skrbeti za kritje najemnin, hrane, prevoza in vseh ostalih življenjskih stroškov. Če pa si študent ne more privoščiti brezplačnega dela, je avtomatsko prikrajšan za pridobivanje spretnosti, ki bi mu omogočile boljšo zaposlitev v prihodnosti. To ga torej že v osnovi postavi v neenakovreden položaj. Toliko o argumentu enakosti posameznikov na trgu dela.

Mladi MORAJO imeti enake možnosti. In korak v pravo smer je PLAČANO pripravništvo.
V tem mandatu smo že naredili pomemben korak v smeri odprave neplačanih pripravništev oktobra 2020, ko smo o tem glasovali v okviru Resolucije o jamstvu za mlade. Takrat sem bila ponosna, da smo s kar 574 glasovi podprli odpravo neplačanega pripravništva. Danes pa sem globoko razočarana. Najprej zato, ker je poročilo v osnovi sploh dovoljevalo opravljanje neplačanih pripravništev, še bolj pa zato, ker dopolnilo, s katerim smo pozivali k njegovi prepovedi, včeraj ni bilo izglasovano.

Res neverjetno. Res je sramotno, da smo ravno v času trenutnih razmer stopili tak korak nazaj.

Če se že mladim posvečajo leta, potem moramo še toliko bolj dokaz(ov)ati, da nam je mar. Tokrat nam ni uspelo. Toda verjamem, da nam – tistim, ki nam je RES mar – nekoč bo.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

Kolumna evropske poslanke Irene Joveve v časniku Večer

Časnik Večer je danes, na dan razglasitve sodbe Sodišča EU o tožbah Madžarske in Poljske proti zakonodaji Unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava, objavil kolumno evropske poslanke Irene Joveve. Poslanka piše o iliberalni paranoidni politiki in določeni nemoči EU, pa tudi o možnih vzvodih pritiska na države članice, ki ne spoštujejo temeljev EU. V nadaljevanju si preberite kratek povzetek kolumne.

Poslanka Joveva začne s citatom iz prispevka poljske javne televizije, ki Netflixovo švedsko serijo uporabi za manipuliranje z migrantsko problematiko. V nadaljevanju pojasnjuje delovanje iliberalnih populističnih, avtoritarnih vlad, zaradi katerih se mora EU pogosto odzvati z zakonodajnimi predlogi. Eden takih je prihajajoči akt o medijski svobodi, toda politična podreditev medijev ni edini segment, ki razkraja v državah s populističnim avtoritarizmom: “Podobno se dogaja v sodstvu, tožilstvu, regulatornih agencijah, kulturnih ustanovah … Vse za ohranitev koruptivnega režima. S tem, da so avtoritarni elementi le sredstvo za doseg ciljev: običajno kleptokracije in klientelizma.”

Nato se poslanka osredotoči na iliberalno paranoidno politiko, ki po njenih besedah nikoli ne more biti združljiva z demokracijo. Izpostavi regulacijo o pogojevanju z vladavino prava, ki lahko državam zamrzne evropska sredstva. Sodišče EU je prav danes sporočilo, da je omenjena regulacija v skladu z evropskim pravnim redom, kar pomeni, da sta tožbi Poljske in Madžarske padli.

Joveva izrazi prepričanje, da se bo po sodbi pritisk parlamenta na komisijo stopnjeval, ker poslanci enostavno ne morejo sprejeti financiranja iliberalnih režimov z evropskimi sredstvi za spodkopavanje temeljev EU. Hkrati zapiše, da so zamrznitve sredstev skrajni ukrep.

Kolumno zaključi s kritiko paradoksalnega delovanja postkomunističnih držav, a tudi z zavedanjem, da morajo liberalci (v širšem pomenu) popraviti nezmožnost naslavljanja trenj.

Kolumno v celoti si lahko preberete v današnji tiskani ali spletni izdaji časnika Večer.

/0 Comments/objavil/a

“Pomembna je sprememba v glavah. To pa prihaja z naslednjimi generacijami”

Evropska poslanka Irena Joveva, se je danes, 15. februarja 2022, udeležila dogodka Pomisli in povej na glas!, ki je naslovil problematiko nizke stopnje aktivnega državljanstva med mladimi, kar predstavlja eno izmed največjih težav sodobnih demokracij. Pogovarjala se je z gimnazijci z Raven na Koroškem, projekt pa je potekal v organizaciji IPM akademije in v sodelovanju s slovenskimi srednjimi šolami.

Poslanka Joveva je tekom razprave prisluhnila idejam mladih, ki so se postavili v vlogo odločevalcev in predstavili svoje predloge ukrepov na področju mladinskih politik s ciljem uresničevanja Strategije EU za mlade v letih 2021-2027. Na dogodku je sodeloval tudi župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen.

Dijaki so predstavili ideje in rešitve v treh sklopih: področje trajnostne zelene Evrope in razvoja podeželja, področje kakovostnih zaposlitev in kakovostnega učenja ter področje enakosti vseh spolov in duševnega zdravja.

V prvem sklopu so se dijaki dotaknili izzivov okrog energetike, investicij v javni promet ter potrebo po višjih davkih za onesnaževalce. Na področju razvojnih korakov za podeželsko mladino pa so med drugim izpostavili željo po boljši prometni infrastrukturi, modernizaciji šol in aktivni pomoči države lokalnim kmetom.

V odgovoru na podane predloge je poslanka ukrepe dijakov označila kot zelo realne in omenila, da se večina ukrepov že izvaja. Dijakom je uvodoma predstavila Evropski zeleni dogovor in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pojasnila jim je tudi pomen taksonomije oziroma klasifikacije zelenih naložb, kjer je poudarila, da je kljub uvrstitvi jedrske energije v taksonomijo prihodnost v zares zelenih naložbah, kot sta vetrna in sončna energija. Spregovorila je tudi o čezmejnem ogljičnem mehanizmu, s pomočjo katerega bi za onesnaževanje plačevali tudi tisti, ki proizvajajo izven EU, dotaknila pa se je tudi sklada za okrevanje in odpornost ter skupne kmetijske politike in pomena digitalizacije.

V drugem vsebinskem sklopu so se mladi dotaknili področja kakovostnih zaposlitev in kakovostnega učenja. Na lokalni ravni bi ustanovili skupnosti za učenjene formalnih vsebin. V nadaljevanju so izpostavili še pomembnost zagotovitve več delovnih mest za mlade ter potrebo po pravičnem plačilu in plačilu nadur.

Poslanka je komentirala, da se področje izobraževanja in zaposlitev najbolj učinkovito ureja na lokalni in nacionalni ravni, saj je slednje v pristojnosti držav članic. Podpira idejo mladih, da bi se lahko tudi počitniška dela in pripravništva štela v delovno dobo. Od aktualnih zadev v zvezi s tem je izpostavila, da se bo ta teden na plenarnem zasedanju sprejemal amandma pri strategiji mladih, ki bi prepovedal neplačana pripravništva. Izpostavila je tudi področje minimalne plače in problem prekarstva ter poudarila, da je ključna rešitev v zvezi s tem v rokah delodajalcev.

V zadnjem vsebinskem sklopu so se dijaki osredotočili na področje enakosti spolov ter mentalnega zdravja in dobrega počutja. Večina se jih je strinjala, da je velik problem še vedno vseprisotna stigmatizacija področja ter stereotipi, ki tej temi pritičejo.

»Pomembna je sprememba v glavah. To pa prihaja z naslednjimi generacijami.«

V zaključni misli je poslanka mladim položila na srce, da razume, da jim gredo politiki velikokrat na živce, kar pa ni vedno upravičeno, saj da niso vsi isti, zato ne odobrava posploševanja. Udeležencem se je zahvalila za njihove predloge ter ponujene rešitve ter jih spodbudila, da ostanejo aktivni ter radovedni še naprej.

/0 Comments/objavil/a

“Odraslim je vedno težje razumeti mlade in mladi to čutijo”

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) je danes gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Duševno zdravje – problemi in izzivi, s katerimi se soočajo mladostniki”.

V zanimivi diskusiji so ob Jovevi o tej pereči težavi sodobne družbe spregovorili: Maria Soraya Rodríguez Ramos, evropska poslanka in sopredsedujoča koaliciji za mentalno zdravje in dobro počutje v Evropskem parlamentu ter članica medskupine EP za pravice LGBT; doc. dr. Andreja Poljanec, psihologinja in psihoterapevtka, vodja študija psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, podružnica Ljubljana; izr. prof. dr. Andrej Naterer, profesor antropologije na Filozofski fakulteti UM ter soavtor raziskave Mladina 2020; Klemen Selaković, avtor slovenskega podcasta Aidea, ki se v svojih podcastih veliko srečuje in komunicira z mladimi; Marjan Šarec, poslanec in predsednik stranke LMŠ ter Aljaž Kovačič, poslanec LMŠ, ki je dogodek tudi moderiral.

Marjan Šarec je uvodoma izpostavil pomen duševnega zdravja mladih, ki so bili že pred epidemijo podvrženi številnim pritiskom: »V LMŠ zagotovo nismo zaprtih oči, kar se tega tiče, ampak smo tudi v program zapisali, da želimo sistemsko ureditev področja duševnega zdravja. To pomeni, da je to področje treba zakonsko umestiti in na pristojnem ministrstvu ustanoviti službo ali urad za duševno zdravje.«

Tudi Irena Joveva pri svojem delu največ pozornosti posveča mladim, saj so po njenih besedah enakopraven, enakovreden in nujen član razvite in moderne družbe ter si zaslužijo tudi takšno obravnavo. »Vedno več je mladih, ki redno občutijo osamljenost in stres. Strokovnjaki poudarjajo predvsem stresne motnje, kot sta tesnobnost in depresija, pa tudi motnje prehranjevanja, anksiozne motnje ter motnje vedenja in čustvovanja. S pandemijo in ukrepi zaradi nje je teh motenj samo še več,« je povedala, hkrati pa izpostavila tudi vpliv in pritiske staršev ter družbenih omrežij. Kot poročevalka v senci bo v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri nastajanju Poročila o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti zaradi pandemije COVID-19 na otroke in mlade v EU ter vanj vključila nujnost zagotavljanja pravočasne pomoči mladim v duševni stiski in povečanje informiranja družbe o duševnem zdravju.

Soraya Rodríguez Ramos je med drugim izpostavila najbolj ekstremno manifestacijo motenj duševnega zdravja, ki smo jo opazili v zadnjih mesecih – samomor med mladimi. »Srce parajoče je, da si v Evropi vsako leto vzame življenje 1200 otrok in mladostnikov med desetim in devetnajstim letom, kar je enakovredno trem mladim vsak dan. Nujno je, da se s področjem duševnega zdravja mladih ukvarjamo že od njihovih najzgodnejših let in v tistih okoljih, kjer preživijo največ časa. Šole so lahko platforme, ki pomagajo pri ozaveščanju o določenih boleznih in se borijo proti stigmi in ustrahovanju, ki jih še naprej obkrožata,« je dejala in nanizala nabor ukrepov, ki ga v Renew Europe pripravljajo za obravnavo duševnega zdravja najmlajših, med drugim tudi digitalne rešitve in spletna svetovanja.

Andrej Naterer je predstavil izsledke raziskave Mladina 2020, ki so pokazali zaskrbljujoče trende: »Stres med mladimi se je povečal za več kot dvakrat, povedali so, da ga občutijo večino dni v tednu. Potrojil se je delež mladih, ki so osamljeni. Covid je prispeval k osamljenosti, a ne bistveno, osamljenost se je namreč povečevala že pred njim in ko bo minil, bo ostala in se še povečevala. Med mladimi pa se veča tudi prisotnost strahov.«

Andreja Poljanec je omenila izkrivljeno pričakovanje in doživljanje zrelosti, saj so osemnajstletniki fizično videti bolj odrasli, kot pa so dejansko psihološko zreli: »Odrasli prevečkrat zanemarjamo potrebe pri mladih, ker jih sami doživljamo kot premajhne, da bi se z njimi ukvarjali, v resnici pa je pri mladih nevrološki stresni odziv večji zaradi te neke celostne nezrelosti.« Pomembno je, da odrasli mladim prisluhnejo in si pridobijo njihovo zaupanje. »Da je toliko depresije, pomeni, da mladi izgubljajo upanje za prihodnost,« je dodala. S poslancem Aljažem Kovačičem sta izpostavila sodobne trende visokih pričakovanj staršev, ki se pri otrocih kasneje odrazijo kot tesnobe.

Klemen Selakovič  je spregovoril o tem, da je v današnjem svetu nivo sprememb večji in hitrejši. Ključ do pomoči vidi v  razumevanju: »Odraslim je vedno težje razumeti mlade in mladi to čutijo. Strinjal bi se – svet veliko pričakuje od nas, v resnici pa sami veliko pričakujemo od sebe, to čutim tudi pri sebi. Ves čas dobivam signale, kakšen bi moral biti in kaj bi moral imeti.« Rešitev vidi v spremembi vrednot družbe, ki vplivajo na mlade. »Odmakniti se moramo od metrik uspešnosti in se vprašati, če so to res pravi cilji v življenju,« je povzel.

Andreja Poljanec se je dotaknila tudi vidika okolja in vrstnikov, saj je ravno povezanost z družino in prijatelji eden od pogojev, da pri mladostnikih ne vzniknejo duševne motnje. Želi si sprememb učnih načrtov na vseh nivojih šolanja, ki bi te, ki se strokovno ukvarjajo z mladino,  opremili s sodobnimi znanji in veščinami dela z mladimi. Naterer je omenil tudi raziskave, ki so pokazale, da se je naša senzibilnost do stresa povečala, hkrati pa se povečujejo pritiski družbe.  Aktivnosti, ki so v preteklosti delovale proti stresu, ga zdaj še povečujejo: »Tudi to ima namreč v zdajšnjem času element kompetitivnosti. Če se ukvarjaš s športom, je vedno nekdo boljši, če se ukvarjaš z jogo, vedno nekdo naredi več asan.« Ugotovitve so pokazale, da  so prva obrambna linija dobri odnosi v družini, sledijo odnosi v razširjeni družini ter dobri odnosi v soseski in s prijatelji. Prav porast egoističnih vedenj, ki smo jim priča v zadnjih letih, pa nas ločuje in povečuje stres. Rešitev je v izboljšanju odnosov ter v zavestnem umiku impulzov, ki povzročajo stres, med drugim tudi nenehne prisotnosti na spletu. Da je depresija bolezen neurejenih bližnjih odnosov, je povedal tudi Selaković, a poudaril tudi pomen lastne angažiranosti: »Treba se je vprašati, če je res vsa krivda v starših, v materi, kapitalizmu? Če misliš tako, potem ne sprejemaš odgovornosti za lastno življenje.«

 

Foto: Matej Špehar

/0 Comments/objavil/a