Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o politični krizi v Srbiji. ”Mladi so gonilna sila sprememb. In v Srbiji niso več sami. Štafeto so od njih prevzeli mlajši in starejši, vsi združeni v želji po celoviti spremembi sistema, do temeljev prepojenega s korupcijo in klientelizmom,” je ob tem poudarila.

”Ljudje v Srbiji – s študentkami in študenti na čelu – so, morda celo prvič doslej, sedanjo oblast Aleksandra Vučića postavili pred velik izziv. Ta jih namreč tokrat ne more diskreditirati in razdeliti po sicer ustaljenem vzorcu. Tisto, kar študente in civilno družbo zdaj najbolj povezuje, je globoko nezadovoljstvo nad stanjem v družbi, vseprisotna korupcija in občutek, če ne celo zavedanje, da Srbija ni pravna država, temveč sistem, v katerem je vse podrejeno klientelizmu enega človeka in njegove klike.

Nedavne poteze Vučića kažejo, da te proteste dojema kot resno grožnjo. V nasprotnem primeru ne bi čutil potrebe po njihovi nevtralizaciji z mobilizacijo lastnih privržencev. Enako lahko razumemo tudi njegove napovedi o brezkompromisnem boju proti korupciji, vendar jih težko jemljemo kot kredibilne. Vučić je na oblasti (čeprav v različnih vlogah) že več kot desetletje in če bi želel obračunati s sistemsko korupcijo, je imel za to več kot dovolj priložnosti. Namesto tega so se v tem obdobju institucije le še dodatno oslabile, medtem ko o transparentnosti težko govorimo, če se infrastrukturni projekti sprejemajo brez javnih razpisov, klientelizem pa se je zažrl v vse pore družbe.

Zato današnja razprava v Evropskem parlamentu ni zgolj priložnost za izražanje solidarnosti z mladino Srbije, temveč tudi za jasno sporočilo, da lahko Srbija napreduje proti EU samo ob resničnih demokratičnih reformah. Evropske vrednote temeljijo na pravni državi, svobodnih in poštenih volitvah ter odgovornosti oblasti do državljank in državljanov. In prav ti protesti kažejo, da srbska družba te vrednote ne le razume, temveč se je zanje pripravljena aktivno boriti.

Želim pa ob tem izraziti globoko razočaranje nad politiko EU in držav članic, ki so očitno zaradi (geopolitičnih) interesov po “stabilnosti Srbije” pozabile na to, o čemer velikokrat rade pridigajo. Tovrstni cinizem škodi tako EU kot državam, ki so v procesu pridruževanja EU. Sama se že vseskozi pridružujem klicem po zaščiti in vezavi EU sredstev na stanje vladavine prava, torej vsaj tistih sredstev, ki jih za pomoč državam (kandidatkam) namenja EU. To bi lahko recimo storili s pogojevanjem sredstev z razširitvijo pristojnosti evropskega tožilstva (EPPO) tudi na države kandidatke in z razširitvijo regulacije o pogojenosti sredstev z vladavino prava.

Da ne bo nesporazuma: trdno verjamem, da morajo državljanke in državljani Srbije sami organizirati delovanje svoje države, toda EU bi bila lahko vsaj deklarativno in z omejenimi ukrepi, seveda znotraj svojih pristojnosti, bolj pozitiven element pri prizadevanjih k povrnitvi pravne države v Srbiji. Vsem, ki odkrito podpirajo Vučićev režim, pa sporočam, da ne gre le za (vsaj) moralno napačno presojo, pač pa dejstvo, da to v praksi koristi zgolj tistim silam v EU, ki bi po zgledu Vučićevega režima tudi same ugrabile svoje države za parcialne interese, ob tem pa zrušile sisteme, nujne za delovanje demokratične družbe. Hkrati ne pozabimo dejstva, da je Vučićeva stranka v evropskem prostoru del Evropske ljudske stranke, torej EPP, ki ji pripadata obe opozicijski stranki iz Slovenije.”

Poslanka Joveva je imela v zaključku svojega plenarnega nagovora na to temo tudi posebno sporočilo za ljudi na ulicah Srbije: “Naj gospod Vučić napiše napovedani učbenik o boju proti – kot je sam rekel – barvnim revolucijam. Vi medtem pišete učbenik o zmagi. Dobro zmeraj premaga zlo. Zato ne odnehajte.”

Foto: EP – Brigitte HASE

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 5. februarja 2025, v Evropskem parlamentu ob prihajajočem kulturnem prazniku organizirala slovenske kulturne dneve v Bruslju in ob tej priložnosti svečano odprla razstavo “Zlati rez” avtorja Izidora Tomaža Perka, ki skozi portrete desetih izjemnih osebnosti osvetljuje bogato zgodovino slovenskega naroda. “Majhni? Niti pod razno. Sploh pa ne na področju kulture,” je ob tem poudarila Joveva.

Uvodoma je evropska poslanka izpostavila, da je zbirka portretov desetih eminentnih osebnosti poklon tistim, ki so s svojim delom in vizijo soustvarjali našo zgodovino. “Je poklon slovenski kulturi, znanju in  identiteti,” je dodala.

Kot je še povedala Joveva, Evropa ni le skupnost držav. Je skupnost narodov, je mozaik kultur in zgodovin, ki tvorijo celoto. Zato je po njenih besedah prav, da z današnjim dogodkom prispevamo delček slovenskega mozaika k tej skupni zgodbi:

Irena Joveva – Poslanka Evropskega parlamenta

“In zato je ta razstava mnogo več kot zgolj umetniški dogodek. Je opomin, da kultura ni samoumevna. In je opomin, da je treba graditi na družbi, ki bo temeljila na spoštovanju in kulturnem dialogu. Prav je, da se tega zavedamo in svojo kulturno dediščino ne le ohranjamo, temveč jo tudi ponosno predstavljamo svetu. Jaz ponosna zagotovo sem.”

Stalni predstavnik Republike Slovenije pri Evropski uniji Iztok Jarc je v nagovoru poudaril pomen tovrstnih dogodkov za mednarodno prepoznavnost slovenske kulture:

Iztok Jarc – Stalni predstavnik Republike Slovenije pri Evropski uniji

“Lepo je, da se lahko na tak način, kot bi stali v družbi najboljših, kar jih premore slovenska kultura v svojem najširšem ustvarjalnem in etičnem smislu, zberemo na tem mestu.”

Dodal je, da razstava ni le umetniški dogodek, temveč tudi del širših prizadevanj za promocijo slovenske kulturne dediščine v Evropi, saj priča o globoki predanosti Slovencev kulturi.

Avtor razstave, umetnik Tomaž Izidor Perko, je ob tej priložnosti spomnil, da je ideja za razstavo Zlati rez nastala na pobudo Marte Kos, ob deseti obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, in se zahvalil evropski poslanki Jovevi za organizacijo današnjega dogodka.

Tomaž Izidor Perko – Slikar

Kot je še pojasnil, ti portreti, ki so že gostovali tudi v drugih delih sveta, niso zgolj simbol narodne zavesti, ampak predstavljajo mnogo več. ”Te slike dokazujejo, da smo kot narod enakovreden del evropske skupnosti.”

Komisarka za širitev Evropske unije, Marta Kos pa je v zaključnem nagovoru izpostavila edinstvenost slovenskega naroda in njegove kulture:

Marta Kos – Evropska komisarka za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi

 

”Bogastvo našega jezika ali celotne naše kulture je v tem, da jo praznujemo. Res, da naša država ni veliko stara, ampak skozi zgodovino smo se ohranili, ker smo imeli svoj jezik in svojo kulturo.”

Ob tem je poudarila tudi pomen razstave, ki nas opominja na izjemnost posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali slovensko zgodovino. ”Zato upam, da ob ogledu teh desetih portretov današnje razstave tudi vas prevzame občutek, kako izjemni so naši ljudje in kako izjemni smo konec koncev vsi mi Slovenci.”

Gal

Galerija slik 📸 Joost De Roy

 

Zlati Rez na socialnih omrežjih @ijoveva

 

@ijovevaVsi veliki so že tu, jutri pa še vi.♬ original sound – Irena Joveva

@ijovevaRazstava desetih portretov eminentnih Slovencev in Slovenke si ob današnji slovesni otvoritvi zasluži tudi vsaj en “prvič”. Recimo … Jezerškove potice sredi Evropskega parlamenta. Pa še … eno mojo. Mojo prvo potico v Bruslju (in morda, samo morda, tudi izven njega😉).♬ original sound – Irena Joveva

 

 

#JoVEvaVe prispevek

Dragi bralke in bralci. Tako sem vas pozdravila ob prvem zapisu v tem dnevniku, daljnega marca 2020. Mislim, da lahko uganete, o čem sem takrat pisala. Svet se je obrnil na glavo.

Danes zdravstvene epidemije na srečo ni več, toda žal to ne pomeni, da je svet kaj manj obrnjen na glavo.

O tem in še marsičem vam bom še pisala, saj ta dnevnik ostaja moj kotiček za mesečno deljenje pogledov – in dela, kakopak – na določenem aktualnem področju.

To je moj drugi mandat. V prejšnjem sem kot ena od poročevalk pod streho spravila evropski zakon o svobodi medijev, Apple je začel govoriti slovensko, predvsem pa NIKOLI nisem bila tiho pri borbi za prave stvari.

In to se očitno pozna.  Zdaj sem postala podpredsednica svoje politične skupine liberalcev Renew, sem članica kar treh odborov: državljanske svoboščine, socialne zadeve in javno zdravje.

Ker mi dovoljeno število besed v tem zapisu ne dopušča več, bom omenila le nekaj aktualij: trenutno smo v fazi priprav na pogajanja (ki jih vodim) o evropski statistični zakonodaji ter o kakovostnih pripravništvih. Hkrati se pripravljam na misijo v Palestino.

Nimam čarobne palice, ki bi (čez noč) rešila vse, a verjamem v moč vztrajnosti in trdega dela – ne zase.

Hvala, ker ste del te zgodbe.

*Za tiste, ki še ne veste: obožujem besedne igre. Naslov je seveda povezan z dejstvom, da je to moj drugi mandat. Malo za hec pa tudi z mojim priimkom.

Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 22. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev.”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni,” je ob tem poudarila.

Uvodoma je dejala, da je moč in neodvisnost Evropske unije mogoča le z enotnim delovanjem. ”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni. In delujemo kot eno,” je izpostavila.

Nadalje je opozorila, da obramba Unije ne pomeni samo povečanja vojaških izdatkov. Čeprav sicer do neke mere razume potrebo tudi po teh zmogljivostih, je vendarle izrazila zaskrbljenost nad prekomernim osredotočanjem razprave na vojaške teme, medtem ko ostajajo druga, (še bolj) ključna področja, zapostavljena. ”O skupnem dolgu govorimo samo še v kontekstu obrambe. A kje so potrebne investicije v infrastrukturo, energetsko neodvisnost, prilagajanje podnebnim spremembam, krepitev konkurenčnosti in izboljšanje življenjskih pogojev za ljudi?”

Zato je v luči vsega, kar se dogaja po svetu, pozvala k zares končnemu poenotenju in sprejetju odločnih ukrepov, o katerih se razpravlja že desetletja. ”Dovolj je narcisizma majhnih razlik. Dovolj izmotavanj. In dovolj ideologije. Pri zadnjem mislim predvsem na tiste glasne, samooklicane patriote, ki bi zaradi ideologije raje zastopali interese drugih kot EU. Vrhunski nacionalisti, res,” je jasno sklenila nagovor.

Foto: EP – Emilie GOMEZ

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 21. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna smernica,” je bila glede pomena prve zakonodaje na tem področju jasna Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna,” je glede prve sprejete zakonodaje na tem področju na svetu bila jasna Joveva.

Uvodoma je izrazila presenečenje in hkrati zaskrbljenost nad tem, da je Evropski parlament sploh prisiljen razpravljati o izvrševanju zakonov, ki jih je sprejel z veliko večino:

”Akt o digitalnih storitvah (DSA) ni zgolj neobvezna smernica, temveč nosi polno težo demokratične legitimnosti. Zakon je bil skrbno oblikovan na način, da je uravnotežil interese vseh, in je dobil široko podporo tako v Parlamentu kot v Svetu EU.”

Ob tem je opozorila na nevarnost prepuščanja izvajanja evropske zakonodaje volji tehnoloških korporacij: ”Kje je naša suverenost, če dovolimo, da o skladnosti z zakonodajo odločajo tuji velikani glede na svoje interese,” je vprašala navzoče.

V nadaljevanju je odločno zavrnila napačne interpretacije, da DSA omejuje svobodo govora, saj je njegova naloga ravno nasprotna: DSA ne nasprotuje svobodi govora, temveč jo ščiti. Tako kot drugi zakoni EU tudi ta zagotavlja, da svoboda govora uspeva znotraj meja zakonitosti.” Ob tem je izpostavila nezakonita dejanja, ki jih zavrača vsa družba, kot so otroška pornografija, teroristične vsebine, kršitve avtorskih pravic in sovražni govor, ki poziva k nasilju. ”Upam, da se vsi lahko strinjamo, da je to upravičeno nezakonito. Meje so določene z razlogom.”

V zaključku je odgovorila tudi tistim, ki širijo dezinformacije o domnevni cenzuri Evropske unije, in opozorila na nevarnost političnih manipulacij: ”Še vedno boste lahko (zakonito) lagali in širili dezinformacije, vendar se zavedajte, da je današnja laž za politično korist lahko jutrišnja tragedija.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 20. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o možnem premirju v Gazi in potrebi po izpustitvi preostalih talcev ter končanju humanitarne krize. ”Predolgo smo čakali, a zdaj je tukaj – žarek upanja,” je ob tem dejala.

Uvodoma je poslanka obsodila katastrofalne, nepojmljive posledice uničujočega konflikta in izpostavila izjemno trpljenje predvsem prebivalstva Gaze:

”Bilo je dolgih, mučnih, neznosnih in uničujočih 471 dni. Dolgo je trajalo, a je tu – žarek upanja. Čeprav je to še največ upanja, kar sem ga do zdaj premogla, pa ostajam zaskrbljena,” je bila glede doseženega dogovora jasna Joveva.

V nadaljevanju je izrazila resno zaskrbljenost zlasti zaradi nedavnih izjav izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja:

”Netanjahu nenehno poudarja, da je premirje začasno, obenem pa izraža pripravljenost, da znova sproži spopade z novimi, še bolj uničujočimi sredstvi. Vse to nakazuje, da želi dokončati genocid, ki ga je začel.”

Joveva je opozorila tudi na težke razmere, v katerih so Palestinke in Palestinci ob vračanju “domov, kolikor ga je sploh še ostalo”, torej na uničena območja, ki so povsem neprimerna za življenje. Kot je nadalje poudarila, bo pokonfliktna obnova zahteven proces, zato bo ključno doseči rešitev, ki bo temeljila na pravičnem in vzajemnem miru:

”Potrebujemo trajnostno rešitev – rešitev dveh držav, ki pa ne bo vključevala nezakonito izraelske okupacije. Poleg tega moramo zagotoviti znatno in zadostno humanitarno pomoč. To je najmanj, kar moramo storiti.”

Poslanka je svoj govor sklenila z odločnim pozivom:

”In ne smemo, ne smemo pozabiti. Več deset tisoč ljudi, ki so bili ubiti v tej vojni – si zasluži pravico. Tisti, ki so za to odgovorni, morajo – in bodo – odgovarjali. Pokažite enako raven skrbi, kolegice in kolegi.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

 

Na pripravništvo pri evropski poslanki Ireni Jovevi sem se prijavila že aprila 2023. Ker študiram pravo in sem do sedaj že nabrala nekaj izkušenj v javni upravi, notarski in odvetniški pisarni, se mi je takrat zdel pravi trenutek za to, da spoznam še delo in karierne možnosti pravnika v evropskih institucijah. Zaradi spleta okoliščin, mojega odhoda na Erasmus+ izmenjavo in kasnejše volilne kampanje, sem pripravništvo v Bruslju pričela opravljati šele novembra 2024.

V prvih dneh mojega pripravništva so se začela zaslišanja za evropske komisarje (ali kot se reče v EU žargonu »grilling«). Kljub temu da je povsem slučaj, da se je moje pripravništvo začelo ravno v tem tednu, sem izjemno vesela, da je bilo temu tako, saj gre za »edinstveno« (komisarje se potrjuje vsakih pet let) priložnost. Prva dva tedna sem tako cele dneve (dobesedno – včasih od devetih zjutraj do desetih zvečer, opomba: na lastno željo, ne po navodilih pisarne) preživela na zaslišanjih. Zdi se mi, da me je spremljanje zaslišanj brez kakršnegakoli uvodnega ali prehodnega obdobja, že prve dni posrkalo v parlamentarno dinamiko – predvsem glede razumevanja razmerij moči med poslanskimi skupinami in tudi glede razumevanja odnosa Evropska komisija – Evropski parlament. Na zaslišanjih se je namreč večkrat zgodilo, da se je kvaliteta dialoga spustila na precej nizko in osebno raven, česar smo sicer že vajeni, ko spremljamo delo nacionalnih parlamentov držav članic, nisem pa tega pričakovala tudi v Bruslju (naivno, vem).

Zaslišanja za evropske komisarje.

Posebej vesela sem, da sem v živo lahko poslušala tudi zaslišanje slovenske komisarke Marte Kos. Ta dan mi bo ostal v posebnem spominu. V nadaljevanju pripravništva je bilo moje delo zelo raznoliko in dinamično – niti en dan ni bil enak drugemu. Udeleževala sem se sej odborov, katerih članica je Irena in delovnih skupin v katerih je aktivna, raziskovala že sprejeto zakonodajo na področjih, ki so bila povezana z Ireninimi sprotnimi dogodki, (so)spisala članek za spletno stran, pisala pojasnila Ireninih glasovanj na plenarnih sejah, spremljala dogodke v zvezi s Palestino,… Dogodek, ki mi bo najbolj ostal v spominu je vezan na Delegacijo za odnose s Palestino, katere članica je Irena. Gre za predstavitev projekta reportažne gledališke predstave, natančneje predstavo palestinskih umetnic in umetnikov, ki so v Bruselj prispeli direktno iz Palestine in nam skozi gledališko predstavo prikazali svojo izkušnjo vojne in spregovorili o bolečini in izgubah, s katerimi se zaradi nje soočajo. Ta izkušnja se me je izjemno dotaknila, zato je padla tudi kakšna solzica. Na koncu pa smo vsi – pripravniki, asistenti in tudi nekateri poslanci, zaplesali skupaj s palestinskimi umetniki.

Evropski parlament v Strasbourgu

Spremljala sem tudi novembrsko t.i. mini plenarno zasedanje v Bruslju, ko smo obeležili 1000 dni vojne v Ukrajini. Decembra pa sem se z ekipo odpravila tudi na zadnje letošnje plenarno zasedanje v francoski Strasbourg. Doživeti in biti del selitve celotnega parlamenta v Strasbourg je nekaj, česar ne doživi vsak pripravnik. Po pogovoru z drugimi pripravniki, sem namreč ena izmed redkih, ki je imela to priložnost, za kar sem Ireni izjemno hvaležna. Moji dnevi v Strasbourgu so bili kombinacija prijetnega s koristnim – čez dan sem imela veliko dela (več kot v Bruslju), ob večerih pa smo si lahko vzeli čas za druženje. Ker sem bila v Strasbourgu v prazničnem decembru, smo si vzeli čas tudi za božični sejem v centru mesta.

Za Parlament pogosto pravijo tudi, da je kot labirint.

Parlament ponuja ogromno dodatnih možnosti tako za izobraževanje kot tudi za druženje in širjenje socialne mreže, zato ti polagam na srce, da jih izkoristiš. Na začetku je mogoče sicer res malce težje najti družbo, ker si kot pripravnik pri zastopniku, sam – ne gre za skupino 500+ pripravnikov tako, kot na primer pri Schumanovi ali Blue book praksi, kjer več pripravnikov dela v isti pisarni ali pa vsaj za isti odbor/agencijo in so tako v vsakodnevnem stiku ali imajo vsaj skupine na družabnih omrežjih. Sicer pa je EP mehurček zelo odprt prostor in raj za »minglanje« in se ti res ni treba bati koga kar pocukati za rokav in ga spoznati. Sama sem imela s tem sicer malce sreče, saj sem največ ljudi spoznala na zaslišanjih. Tako sem, ko sem poslušala zaslišanje hrvaške kandidatke za komisarko, spoznala hrvaškega pripravnika, ki me je nato spoznal s celo hrvaško delegacijo in tako sem povsem spontano padla v balkanski ”EU bubble”. Balkanska skupnost v Bruslju je precej močna – 10 minut stran od parlamenta je vrhunska hrvaška restavracija, kjer lahko med drugim ješ tudi sarme in školjke na buzaro, lastnik pa te bo po koncu obroka vedno postregel z rakijo in dodal, da »kuća časti«. Občasno ta restavracija organizira tudi after-work roštilj, kjer pečejo čevapčiče ter strežejo tudi nam veliko bolj znano Ožujsko pivo. Enkrat na mesec se v enem izmed klubov organizira tudi pravi Balkan žur. Zahvaljujoč povedanemu, sem se v Bruslju počutila skoraj kot doma.

V primeru, da boš imel/imela z networkingom težave, ti predlagam, da na Facebooku spremljaš objave društva VTIS, ki večkrat organizira druženja za Slovence v Bruslju, se povežeš s Slovenskim pastoralnim centrom (tam živi kar nekaj slovenskih pripravnikov in pripravnic v evropskih institucijah – če imaš težave z iskanjem nastanitve v Bruslju, jih lahko kontaktiraš tudi za bivanje) ali pa se odpraviš na Place du Luxembourg (»Plux«), kjer se vsak četrtek bari spremenijo v mini diskoteke. Kot redna stranka (osebna statistika: 6 četrtkov/6 obiskov) ti lahko povem, da se na Pluxu vsak četrtek po koncu službe, z namenom druženja in mreženja, zbere več sto zaposlenih v evropskih institucijah, ki za ta večer pozabijo na delo in politična prepričanja ter se vsi skupaj družijo ob dobri glasbi in belgijskemu pivu. Četrtkovi večeri pripravnika v Bruslju so torej rezervirani za Plux – a ne pozabi, da je petek delovni dan.

Božični sejem v Bruggu.

Ne glede na to, da dela ni nikoli manjkalo, sem si poleg sprotnih zadolžitev v sklopu pisarne, uspela vzeti tudi čas zase, za spoznavanje novih ljudi in raziskovanje Bruslja oziroma Belgije. V teh slabih dveh mesecih sem ob delu redno obiskovala tečaj francoščine, hodila na vikend izlete v mesta kot so Antwerp, Ghent, Dinant in Brugge ter spoznala ogromno ljudi, s katerimi smo spletli posebne vezi in vem, da bomo ostali v tesnih stikih tudi po koncu pripravništva.

Če povzamem, je bila ta izkušnja z vidika dela res unikatna. Zavedanje pomembnosti in uglednosti evropskih institucij ter dela v njih, ne izgine niti s časom, zato sem »pinch me« trenutke doživljala na dnevni ravni. Še posebej, ko sem v parlamentarni kantini jedla kosilo nasproti McGratha – komisarja za demokracijo, pravosodje in vladavino prava. Ali pa, ko sem se na novoletni večerji zaletela v podpredsednika komisije Sejourneja. Ko sem v Strasbourgu na sprejemu na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope, pila šampanjec z veleposlanico in predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice. Ali pa samo, ko sem prišla v našo pisarno.

Z Žano in Ireno v EP v Strasbourgu .

Ker pa je bila moja pripravniška izkušnja tako čudovita v prvi vrsti predvsem zaradi ekipe, bi rada vsakemu od njih namenila nekaj vrstic, hkrati pa s tem pomagala tebi, bodoča pripravnica/bodoči pripravnik, da dobiš vsaj malo občutka, v kakšno super ekipo prihajaš.

Irena – Ireno spremljam že od njenih novinarskih časov in že takrat se mi je zdelo, da oddaja neko energijo, ki mi ustreza in je v veliki meri skladna z mojo. Sedaj, ko sem jo uspela bolje spoznati, lahko to potrdim. Irena je v prvi vrsti preprosta, skromna, sproščena, odprta in zabavna. Svoje delo opravlja z nasmehom na obrazu, hkrati pa se zaveda resnosti in odgovornosti svoje vloge. Pri njej so mi najbolj všeč njena samozavest, odločnost, kritičnost in samosvojost, saj zagotovo ni ena izmed tistih, ki bi svoja prepričanja prilagajala drugim ali svojim zasebnim interesom.

Žana (asistentka) – Žana je izjemno delovna in si vsakodnevno prizadeva, da so strokovne zadeve pisarne opravljene na visokem nivoju. Že iz samega pogovora z njo je mogoče opaziti, da jo vsebina dela res zanima in da svoje delo opravlja z velikim veseljem. Morda se sprva res zdi malce zadržana, a če ji uspeš zlesti pod kožo, spoznaš pravo Žano. In mislim, da je to meni vsaj do neke mere uspelo, za kar sem izjemno hvaležna. Z Žano sem lahko razpravljala o čemerkoli – o delu v parlamentu, o aktualnih političnih temah, o delovnih priložnostih v evropskih institucijah in v Sloveniji, o življenju v Bruslju, o potovanjih, o družini, prijateljih, zabavah, študiju,… o vsemu. Najin odnos sva še poglobili, ko sva 4 dni skupaj živeli v Strasbourgu. Žana mi je v tem kratkem času močno prirastla k srcu in prav zares bom pogrešala njeno energijo in to, da včasih, ko rabim odmor od dela, samo pridem v njeno pisarno, se usedem na kavč in se pogovarjam z njo.

Rok (asistent) – Rok je eden izmed najbolj (vsaj na političnem področju) razgledanih ljudi, ki sem jih kadarkoli spoznala. Verjetno tudi rekorder v številu prebranih novic in člankov. Strokovnjak s posebnim, malce provokativnim in ciničnim načinom izražanja, zahvaljujoč kateremu sem mnogokrat lažje razumela nekatere zame povsem nove teme. Rok je tisti, ki te bo vedno nasmejal in tisti, ki bo (vsaj) do konca pripravništva redno stresal šale na tvoj račun, če boš prišla/prišel zmačkana/zmačkan v službo.

Hvaležna, ker ste me takoj vzeli za svojo.Elma (vodja pisarne) –  Elma je bila v času mojega pripravništva kot moja druga mamica. Ona je tista, ki me je prvi dan počakala pred parlamentom, mi ga razkazala, mi šepetala življenjske zgodbice vsakega mimoidočega, jedla z mano v parlamentarni kantini, bila potrpežljiva, ko sem se še četrti teden pripravništva izgubljala na poti do dvoran in mi bila 24/7 na voljo za vsa vprašanja – pa ni pomembno ali sem potrebovala kaj v zvezi z delom ali pa samo priporočilo za najboljši salon za nohte v okolici. V Bruslju sem se že od prvega dne počutila povsem varno in domače ravno zaradi Elme. Elma me je že v prvih dneh navdušila s svojim znanjem jezikov, sposobnostmi mreženja ter poznavanjem parlamenta in dogajanja v njem – Elma je dobesedno Google za vse, kar te zanima o Evropskem parlamentu in prepričana sem, da pozna vsaj 80% ljudi v parlamentu. Navdušila me je tudi s svojimi delovnimi izkušnjami, tako v parlamentu kot tudi v ZDA in mi je z deljenjem svojih izkušenj in nasvetov dala velik zagon in motivacijo za moje prihodnje delo. O Elmi in temu, kako zelo mi je pomagala na tisoč in en način, me ves čas podpirala, spremljala, me vsepovsod vzela s sabo, ves čas preverjala, ali je vse okej, mi dovolila, da jo spoznam tudi izven službe in imela željo tudi ona mene spoznati, o tem kako me je za ta dva mesca vzela pod svoje okrilje, bi lahko nadaljevala in nadaljevala, pa se bom, vedoč, da Elma ve, kaj si mislim o njej in kako hvaležna sem ji za vse, tukaj ustavila.

Marko (lokalni asistent) – Marko je v prvi vrsti fant z velikim srcem in dobrim občutkom za sočloveka. To je tisto, kar na njemu – hočeš, nočeš – najprej opaziš. Za tem, da je Marko zlat fant, ki se bo vedno trudil za to, da se na pripravništvu in v ekipi počutiš kar se da najbolje, opaziš, da je Marko eden izmed najbolj delovnih ljudi in odnos do dela in delovna etika je gotovo nekaj, kar bom odnesla od njega. Marko je izjemno pomemben del ekipe, saj je tisti, ki skrbi za Irenino udeležbo na dogodkih v Sloveniji, za vsebinsko podporo na teh dogodkih, aktiven je tudi na področju priprave digitalnih vsebin za Irenina družbena omrežja in spletno stran, hkrati pa skrbi za administracijo, ki je nikoli ne zmanjka. Svoje delo opravlja zelo vestno, je zelo proaktiven, angažiran in poln idej – tako na področju vsebine in stroke, kot tudi na področju družbenih omrežij. Pri njemu močno cenim to, da se je v času mojega pripravništva zares trudil, da me, kljub temu da ga ni v Bruslju, dobro spozna in naveže stik z mano. Tako sva si v zadnjih dveh mesecih izmenjala (vsaj) tisoč sporočil in včasih se mi je ravno zaradi najine sproščenosti zdelo, da ga poznam že dlje časa. Kot je najbrž razvidno iz besedila, mi je tudi Marko v tem času močno prirastel k srcu in ga bom, ko pridem domov, gotovo večkrat povabila na kosilo.

Irena, Žana, Rok in Elma, hvala, ker ste poskrbeli, da sem se že od prvega dne naprej počutila kot del ekipe. Hvala, ker ste me takoj vzeli za svojo, me vključevali v pogovore, me vsakič povabili s sabo na kosilo ali na pivo, delili z mano parlamentarni »gossip«, me vedno predstavili kot del ekipe pred novimi obrazi in mi bili vedno na voljo za vsa vprašanja, razlage, zanimive službene in tudi povsem osebne pogovore.

Marko, tebi, ki te sicer na žalost ni bilo z mano v Bruslju, a se je zaradi tvojega truda in načina komunikacije zdelo kot, da si ves čas tu – hvala za vsako spodbudno sporočilo in klic, za vsako usmeritev glede delovnih nalog, za potrpežljivost in za neskončno sproščenih pogovorov o delu, faksu, vsakdanjih sprotnih stvareh in prihodnosti.

Za konec bi se rada zahvalila še Samanti, ki skrbi za Irenino aktivnost na družbenih omrežjih in od katere sem se marsikaj naučila na področju socialnega managementa ter bruseljski ekipi evropskega poslanca Marjana Šarca – Marjanu, Niki in Klemnu. Navsezadnje sem tudi z njimi preživela kar nekaj časa, saj imajo pisarno poleg »moje«. V Strasbourgu pa sem spoznala tudi pravno svetovalko za politično skupino Renew Europe, Uršo, ki me je takoj, ko sem povedala, da sem tudi jaz pravnica, vzela pod svoje okrilje in mi predstavila možnosti, ki jih imaš kot pravnik v evropskih institucijah.

Celi (razširjeni) ekipi hvala, da ste me spustili dovolj blizu, da sem vas lahko spoznala tudi kot osebe/kolege, ne le kot sodelavce. Zaradi vas bo imel Bruselj vedno posebno mesto v mojem srcu in se bom z veseljem vračala.

Tebi, ki te, glede na to, da si prišel do konca tega mojega dolgega zapisa in sentimentalnega izliva, delo v Evropskem parlamentu očitno res zanima, pa polagam na srce, da se, ko bo objavljen naslednji razpis za pripravništvo pri Ireni, prijaviš. Naj na tej točki izpostavim še, da Irena ni ena izmed tistih evropskih poslank, ki svoje pripravnike vleče iz strankarskega podmladka, ampak imajo dejansko vsi prijavljeni enake možnosti.

Upam, da ti uspe in da bo tvoja izkušnja vsaj pol tako lepa, kot je bila moja. Če potrebuješ kakšen nasvet ali informacijo v zvezi s pripravništvom, selitvijo in življenjem v Bruslju,… pa me lahko poiščeš na družbenih omrežjih in se brez strahu obrneš name.

 

– Lara Buzina

 

 

 

Iskreno? Čeprav te ne bom ravno pogrešala, draga 2024, sem kljub temu vesela, da si (bila). Hvala za vse vzpone, padce … in vzpone. Hvala za vnovično potrditev. Hvala za dokaz(e), da se da.

Tebe pa, draga 2025, že kar komaj čakam. Ko sem enkrat, na eno od tvojih predhodnic, 2019, rekla, da si najbolj na svetu želim mir, so se mi smejali. Me spraševali, če vem, da ne kandidiram za “miss sveta”. In? Kdo vse je danes “miss sveta”?

S to razliko, da smo le nekateri zares iskreni. Da, tudi – ali pa predvsem – v dejanjih. 2019, 2024, 2025, vedno, večno si bom želela mir. Najbolj iskreno na svetu. Svet brez neenakosti. Brez vojn, nedolžnih žrtev in idiotov, ki mislijo, da je njihovo vse, kar jim v tistem trenutku odgovarja. Brez revanšizma, manipulacij, laži in kreganja ljudi med sabo zaradi parcialnih interesov. Vem, sliši se utopično in naivno. A želje so lahko tudi naivne, kajne?

Sveta spremeniti v celoti ne morem. A že majhne spremembe na bolje v današnjem norem svetu pomenijo veliko. Sledite svojim sanjam in ciljem, predvsem pa se vedno postavite za pravo stvar.

Bodite zdravi!
-Irena
@ijoveva

Iskreno? Čeprav te ne bom ravno pogrešala, draga 2024, sem kljub temu vesela, da si (bila). Hvala za vse vzpone, padce … in vzpone. Hvala za vnovično potrditev. Hvala za dokaz(e), da se da. Tebe pa, draga 2025, že kar komaj čakam. Ko sem enkrat, na eno od tvojih predhodnic, 2019, rekla, da si najbolj na svetu želim mir, so se mi smejali. Me spraševali, če vem, da ne kandidiram za “miss sveta”. In? Kdo vse je danes “miss sveta”? S to razliko, da smo le nekateri zares iskreni. Da, tudi – ali pa predvsem – v dejanjih. 2019, 2024, 2025, vedno, večno si bom želela mir. Najbolj iskreno na svetu. Svet brez neenakosti. Brez vojn, nedolžnih žrtev in idiotov, ki mislijo, da je njihovo vse, kar jim v tistem trenutku odgovarja. Brez revanšizma, manipulacij, laži in kreganja ljudi med sabo zaradi parcialnih interesov. Vem, sliši se utopično in naivno. A želje so lahko tudi naivne, kajne? Sveta spremeniti v celoti ne morem. A že majhne spremembe na bolje v današnjem norem svetu pomenijo veliko. Sledite svojim sanjam in ciljem, predvsem pa se vedno postavite za pravo stvar. Bodite zdravi ❤️

♬ 2024 season comes to an end x clocks coldplay – CONTENT CREATION TIPS

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o boju proti zlorabam pri sklepanju pogodb s podizvajalci in proti nepoštenim posrednikom na trgu dela. ”Kaj imajo – najpogosteje – skupnega kratenja delavskih pravic, socialni dumping in nelojalna konkurenca?” je navzoče vprašala poslanka.

Poslanka je uvodoma opozorila na povezavo med kratenjem delavskih pravic, socialnim dumpingom in nelojalno konkurenco, pri čemer je izpostavila zlorabe podizvajalskih praks, ki se odvijajo prek zapletenih in nepreglednih podizvajalskih verig.

”Si lahko predstavljate svoja življenja brez gradbeništva, kmetijstva, transporta, turizma? Namreč ravno to so tisti sektorji, v katerih se zlorabe delovnih praks najpogosteje dogajajo in znotraj katerih je vse bolj razširjen ta izkoriščevalski poslovni model,” je dejala Joveva.

Čeprav naj bi Evropski steber socialnih pravic prek svojih mehanizmov preprečeval kratenja delavskih pravic, so po njenem mnenju zlorabe v Uniji še vedno preveč razširjene prav zaradi pomanjkanja minimalnih standardov za posrednike na trgu dela.

”In to jim omogoča, da se poslužujejo zavajajočih zaposlovanj, nezakonitih odtegljajev plač, novačenja delavcev v izkoriščevalske namene in prekomerne uporabe prekarnih oblik zaposlitev,” je ob tem dodala.

V zaključku je Evropsko komisijo pozvala k pripravi evropske zakonodaje, ki bo zagotovila zaščito delavskih pravic in povečala preglednost delovanja posrednikov na trgu dela.

”Hkrati pa mora zagotoviti, da bo tisto, kar bo najpogsteje skupno vsem v uniji: socialna varnost, pravičnost, dostojno življenje.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o napačnih informacijah in dezinformacijah na platformah družbenih medijev ter s tem povezana tveganja za integriteto volitev v Evropi. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna razločiti,” je poudarila poslanka v luči širjenja lažnih novic po družbenih omrežjih.

Poslanka je uvodoma izpostavila zaskrbljujoč premik od tradicionalnih orodij političnih kampanj k novim digitalnim pristopom, kjer imajo družbena omrežja vse večjo, če ne že osrednjo vlogo.

”Podcenjevanje, kolegice in kolegi. Dogaja se nam podcenjevanje nevarnosti vpliva družbenih omrežij na rezultate volitev. Z dovolj oglaševalskega denarja lahko dosežeš marsikoga, ki ga sicer ne bi. Vse več ljudi novice – takšne in drugačne – dobiva prek družbenih omrežij, žal ne več prek profesionalnih medijev,” je poudarila Joveva.

Kot najbolj izrazit, vendar nikakor ne osamljen primer, je izpostavila nedavne dogodke v Romuniji ter opozorila na zlorabo odprtosti evropske družbe s strani tujih avtokratskih režimov, ki v sodelovanju z domačimi populisti destabilizirajo demokratične procese.

”Avtokratski režimi tujih držav zlorabljajo odprtost naše družbe in to obračajo proti nam samim,” je bila kritična glede tovrstnih nevarnih praks in ob tem spomnila na številne domače populiste, ki so za lastno korist pripravljeni trgovati celo z državnimi interesi.

V nadaljevanju je izpostavila, da se Evropska komisija ne more sprenevedati, ker obstaja zakonodaja, ki med drugim ureja spletno oglaševanje in delovanje algoritmov, a očitno ne deluje. Hkrati je pozvala k vzpostavitvi večje preglednosti na tem področju, saj da ne gre za cenzuro, pač pa za jasno razkritje, kdo je v ozadju neke objave.

Zaključila je z mislijo, da lahko demokratična družba deluje le z informiranimi državljankami in državljani. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna ločiti od resnice. Ne podcenjujmo še tega. Resnica je tista, ki potrebuje zagovornike.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS