Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede nujno potrebnega premrija v Libanonu in zaščiti misije UNIFIL zaradi nedavnih napadov. ”stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je grozljivo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, pri čemer je izpostavila, da grozljive razmere v regiji zahtevajo takojšnje ukrepanje. Ob tem je postavila ključno vprašanje: ”Kdo je resnično kriv?”

Nadaljevala je z opisom tragičnih posledic vojne, v kateri ne mine dan brez novih smrtonosnih napadov na civilno prebivalstvo ali na zdravstveno infrastrukturo.

”Prisilno razseljeni prebivalke in prebivalci, ki iščejo zatočišče, ostajajo tarče v bombardiranih in požganih zavetiščih. Prebivalstvo Palestine ali Gaze, če želite, prebivalstvo Libanona, celo pripadnice in pripadniki mirovnih sil se nimajo kam skriti pred bombami, uničenjem in kaosom. V tej vojni so ljudje zažgani do smrti, razstreljeni na koščke …” je poslanka nanizala le del grozot, od katerih očitno ni izvzet nihče.

”Že več kot leto dni opazujemo razpad človečnosti, pošiljamo orožje Izraelu in ga podpiramo s trgovinskimi sporazumi.”

Kot je nadalje izpostavila, je predolgo dopuščanje izraelskih dejanj od mednarodne skupnosti le še okrepilo brutalnost te vojne.

”Seveda je kriv Netanjahu. Vendar smo krivi tudi mi. Vi. Želite prekinitev ognja? Prekinimo podporo Izraelu, prekinimo dobavo orožja, prekinimo trgovinske sporazume. To so pogoji za prekinitev ognja,” je zaključila.

Foto: EP – Laurie DIEFFEMBACQ

 

Kaj imata skupnega Vanuatu in Evropska unija?

Za prvo najbrž marsikdo niti slišal ni: gre za majhno, od nas precej oddaljeno pacifiško otoško državo. Turistične agencije jo opisujejo kot raj na zemlji. Glede na fotografije bi znalo držati, toda problem nastane, ko ta raj na zemlji postane raj tudi za … bogate sumljivce.

Vanuatu ima z Unijo – za območje schengna – podpisan sporazum o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje. S tem seveda ni nič narobe, saj imamo takšne sporazume podpisane z mnogimi državami, ker gre za enostavnejše potovanje državljank in državljanov v EU. Toda v primeru Vanuatuja se je izkazalo, da se ti sporazumi lahko tudi zlorabljajo.

Pristojni organi Vanuatuja so namreč omogočili državljanstvo v zameno za investicije v državi. V praksi to pomeni, da so prodali državljanstvo osebam, ki so želele brez vizuma potovati v EU. Ni jim bilo treba niti priti v Vanuatu, kaj šele vedeti karkoli o tej državi. Prepričana sem, da marsikdo od njih sploh ne ve, kje so otoki, katerih državljanstvo dobijo na podlagi bančnega nakazila. Zelo dobro pa vedo, da s takšnim potnim listom pridejo v Unijo brez težav.

Omenjeni sporazum je torej Vanuatuju omogočil biznis. Pri zlorabah tega sistema, ki je sicer seveda smiseln, pa ne smemo popuščati. Zato je prav, da Unija ta sporazum z državo Vanuatu prekliče in prav to želimo doseči z besedilom poročila, katerega pogajalka sem v imenu svoje Renew skupine.

Dodajam pa, da bi enako odločno morali nasloviti tudi različne sheme t.i. zlatih potnih listov, ki dodeljujejo državljanstvo na podlagi investicij znotraj Evropske unije same. Pravila naj veljajo za vse enako, zlorabe pa naj se absolutno kaznujejo. Nobenih dodatnih pravic za … bogate sumljivce.

Še pomnite, prijatelji, “mojo” EMFO, evropsko medijsko zakonodajo?

Soočanje z izzivi svobode medijev se žal ne konča s sprejetjem zakonodaje. Opozorilo za kletne trole, preden nadaljujem: govorim o medijih, ne o propagandnih glasilih.

Torej … mediji še vedno delujejo pod izjemnim pritiskom. Vrstijo se posegi v uredniško neodvisnost, priča smo nevzdržnim finančnim modelom, senzacionalistične vsebine vse bolj polnijo naslovnice različnih časnikov. Še posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje sredstev za preiskovalno novinarstvo, medtem ko digitalne platforme krepijo svoj vpliv, širjenje dezinformacij pa vse bolj polarizira javnost. Opozorilo za kletne trole: pri slednjem mislim tudi na propagandna glasila, da.

In to je le nekaj izzivov, o katerih sem danes v Bruslju kot osrednja govorka na konferenci o svobodi medijev spregovorila pred zbranimi novinarkami in novinarji, priznanimi strokovnjakinjami in strokovnjaki s tega področja, odločevalkami in odločevalci iz vse Evrope.

Kje je ključ do napredka? Pri pripravi EMFE, evropskega zakona o svobodi medijev, nisem želela zgolj zaščite na papirju. Želim delujočo zakonodajo, ki bo zaživela v praksi in zagotovila konkretne pogoje, v katerih bodo mediji lahko opravili svojo temeljno vlogo – kritično, objektivno in neodvisno informiranje javnosti.

A vse to, samo to, žal ni dovolj. Neodvisne profesionalne javne medije moramo aktivno podpreti, da se bodo lahko uspešno zoperstavili tudi proti vplivom tržnih sil in kot taki tudi ostali steber resničnega poročanja, ne glede na komercialne ali politične pritiske. Zato jih moramo tudi zaščititi. Ne zgolj z zakonskimi akti, temveč predvsem z aktivno podporo, ki jim bo omogočila nemoteno delovanje v sodobnem svetu.

-Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 10. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma opozorila na pogosto dojemanje zdravja kot nečesa samoumevnega, še posebej na področju duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo. Ga celo ignoriramo,” je izpostavila, poudarivši, da gre za napako tako politikov kot celotne družbe.

V nadaljevanju je naslovila ključne izzive na področju duševnega zdravja v Evropski uniji, pri čemer je posebej izpostavila pomanjkanje sistematičnega ozaveščanja in izobraževanja o duševnem zdravju ter omejeno dostopnost do zdravstvenih storitev na tem področju.

“Še vedno naši javni zdravstveni sistemi ne zagotavljajo vsem dostopnih zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja,” je opozorila in dodala, da tudi finančna sredstva za te dejavnosti še vedno niso ustrezno zagotovljena.

Poslanka je bila posebej kritična nad vztrajno stigmatizacijo duševnih težav in nad vedno višjim številom samomorov, zlasti med mladimi.

Ob koncu svojega govora je izrazila upanje, da današnja razprava ne bo zgolj simbolična obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja, temveč da bo vodila v oblikovanje celostne evropske strategije, ki bo naslovila vse izzive na tem področju.

“Okej je, če nisi okej. Ni pa okej, če se boriš v tišini … ker ne dobiš potrebne pomoči,” je zaključila s pozivom k večji podpori in dostopnosti pomoči za vse, ki se soočajo z duševnimi stiskami.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 8. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o skrbi za trajnostna, dostojna in cenovno dostopna stanovanja v Evropi. ”Potrebujemo načrt za zagotavljanje socialnih in cenovno dostopnih stanovanj,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost nad trenutnim stanjem na stanovanjskem trgu po vsej Evropski uniji. Kako bomo zagotovili napredno in konkurenčno Evropsko unijo, dokler si naše državljanke in državljani težko – če sploh – privoščijo streho nad glavo, je z vprašanjem izpostavila nujnost reševanja problematike.

Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi trenutnih evropskih pravil, ki v sedanji obliki bolj ščitijo kapitalske interese kot pa ljudi.

Čeprav je v nadaljevanju pozdravila prihajajoče imenovanje komisarja za energijo in stanovanja, je opozorila na dejstvo, da se trenutna politika zgolj osredotoča na energetsko sanacijo zgradb. To ne pomeni, da to ni pomembno, je dodala, vendar to ne bo rešilo stanovanjske problematike:

“Najprej potrebujemo strategijo za spodbujanje javnih in zasebnih investicij, načrt za zagotavljanje socialnih stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj. “

Poslanka je izpostavila še, da bo stanovanjska problematika eden ključnih izzivov prihodnosti, ki ga bo treba reševati s konkretno vizijo in ukrepi. “To in še več bo potrebno, da stanovanja prelevimo iz luksuza nazaj v osnovno, temeljno pravico vsakogar,” je zaključila.

Foto: EP – Alain ROLLAND

Prvega ne pozabiš nikoli …

… vodenja sestanka delovne skupine v vlogi podpredsednice Renew Europe, namreč.

Danes smo končno začeli z rednimi delovnimi srečanji skupine s področja vrednot in demokracije. Pod mojim okriljem je šest odborov Evropskega parlamenta. Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Pravne zadeve. Ustavne zadeve. Kultura in izobraževanje. Pravice žensk in enako(pravno)st. Peticije.

Če sodim po današnji razpravi, me z vidika dela naše politične skupine in tistih, ki nam je zares mar, ne skrbi. Žal me toliko bolj skrbi marsikaj drugega.

Pa ne mislim le na prej omenjena področja, čeprav se ravno na današnji plenarni dan vse vrti prav okoli vladavine prava. Na obisk v Strasbourg prihaja madžarski premier, recimo. Pravi zgled vladavine pravih – za prave. V Evropskem parlamentu ga od danes dalje pozdravljamo s prav posebno razstavo tistih njegovih sodržavljank in sodržavljanov, ki si še upajo kaj povedati. Z resnično pravo ceno njegove vladavine in osupljivim prikazom nekaterih najbolj absurdnih in potratnih projektov, financiranih z denarjem madžarskih in evropskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev.

A če smo že pri evropskem denarju, bom vendarle zaključila optimistično. Ker ni vse slabo. Danes smo v Evropskem parlamentu potrdili enega največjih finančnih svežnjev pomoči za Slovenijo po lanskih poplavah. Naša država bo po lanskih poplavah dobila skoraj polovico letnega proračuna solidarnostnega sklada EU, skupaj dobrih 428 milijonov evrov.

Narava nas – vedno bolj – kruto opominja, kako majhni smo napram njej, toda hkrati nam solidarnost – vedno znova – pokaže, kako veliki lahko postanemo. To se je pokazalo po poplavah v Sloveniji. In to se ravno te dni izkazuje v Bosni in Hercegovini, tudi zaradi nesebične pomoči slovenskih reševalk in reševalcev, prostovoljk in prostovoljcev. Poklon.

-Irena

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 4. oktobra 2024, za Radio94 razpravljala o številnih ključnih izzivih, s katerimi se bo soočala v novem mandatu. Razprava je tekla o njeni novi vlogi podpredsednice politične skupine Renew Europe, o migracijski politiki in Schengenu ter o javnem zdravju.

V uvodnem delu pogovora je poslanka izrazila dejstvo, da si to, da ji je bila v njenem (šele) drugem mandatu vloga podpredsednice politične skupine Renew Europe zaupana s strani strankarskih kolegic in kolegov, kar šteje za izjemno čast, kot tudi odgovornost, ki jo ta nova vloga prinaša.

»Je zelo velika odgovornost in to novo vlogo v tem mandatu točno tako tudi jemljem – z veliko mero odgovornosti in hkrati tudi z zavedanjem, kako veliko zaupanje mi je bilo izkazano. Po mojem mnenju lahko za Slovenke in Slovence ter samo prepoznavnost Slovenije, storim še več, kot sem lahko storila v prejšnjem mandatu. Čaka me sicer več dela, ampak se ga izjemno veselim.«

Na vprašanje o njenem mnenju glede izjave predsednice Evropske komisije o pričakovanih spremembah v evropski migracijski politiki je Joveva pojasnila, da se s predsednico Komisije sicer pogosto ne strinjata, a se glede izjave o turbulentnem obdobju Evropske unije popolnoma strinja. V povezavi z vprašanjem evropske migracijske politike in Schengena je izpostavila, da se zaveda, da imamo v praksi z Schengenom kar nekaj težav in ob tem dodala, da nekatere države članice izkoriščajo in zlorabljajo schengenska pravila v korist svojih notranjepolitičnih interesov, pogosto tudi zaradi vseprisotnega ustrahovanja v okviru trenutnih migracijskih razmer.

»Menim, da moramo v tem mandatu Schengenu posvetiti še več pozornosti – s ciljem, da ga obdržimo ter s ciljem, da bo obstajal. In to ne samo na papirju, ampak z namenom, da tudi v praksi začne ponovno živeti tako, kot je živel v preteklosti. Schengen je namreč ena največjih pridobitev EU.«

Spregovorila je tudi o področju zdravstva, kjer je članica pododbora za javno zdravje Evropskega parlamenta, nedavno pa je bila tudi razglašena za eno izmed 100 najbolj vplivnih žensk, ki si aktivno prizadevajo v boju proti raku. Ponovno je poudarila, da Evropska unija nima izvršnih pristojnosti na zdravstvenem področju, vendar to še ne pomeni, da je Parlament na tem področju pasiven.

Pogovor je zaključila z obljubo v zvezi s prizadevanjem za izboljšanje zdravstvenih sistemov v Evropi:

»Na tem mestu še enkrat zagotavljam, da bom storila vse, kar je v moji moči, da zdravstvena oskrba ne bo odvisna od poštne številke ali od kakršnegakoli socialnega/družbenega položaja ljudi.«

Celoten prispevek lahko poslušate tukaj.

Rožnati oktober je mesec, ko (se) ozaveščamo o raku dojk in (se) opominjamo na pomen skrbi za zdravje.

Redni pregledi niso le rutina, ampak pomemben korak k varovanju našega zdravja in življenja. Ta mesec nam daje priložnost, da širimo zavedanje, spodbujamo pogovore in opogumljamo druge, da poskrbijo zase. Vsak od nas lahko prispeva k temu, da postane ozaveščanje močnejše in da rak dojk ne ostane prezrt. Poskrbimo zase in za tiste, ki jih imamo radi.

 

Europa Donna – Slovensko združenje za boj proti raku dojk

https://europadonna.si/

Tokrat službeno nisem bila samo v Ljubljani, Bruslju in Strasbourgu, ampak tudi v Oostendu, kjer smo s politično skupino Renew Europe preživeli dva intenzivna delovna dneva. S kolegicami in kolegi iz poslanskih klopi smo usklajevali politične prioritete v tem mandatu.

Imela sem dva pomembna plenarna nagovora. V prvem sem govorila o poplavah in poudarila, da se Evropa sooča z grozljivimi posledicami podnebnih sprememb.

Drugi, še toliko težji in pomembnejši, pa je bil nagovor o dogajanju v Gazi in srce parajočih podatkih. Nisem bila, nisem in ne bom tiho. Zato tudi postajam polnopravna članica delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Palestino.

Na septembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu smo uradno potrdili sestavo medparlamentarnih delegacij, znotraj katerih sem prevzela pomembne odgovornosti.

Na povabilo predsednice države Nataše Pirc Musar sem se udeležila sprejema novoizvoljenih slovenskih evropskih poslank in poslancev v predsedniški palači.

Na dogodku “Gradnja mostov” sem izmenjala mnenja s tridesetimi najperspektivnejšimi mladimi liberalnimi voditelji(cami) iz različnih kotičkov Evrope.

Po mesecih zagrizenih vztrajanj, javnih pismih in pozivih, pogovorih in pogajanjih, usklajevanjih s pristojnimi komisarji, kolegicami in kolegi, pa sem ponosno sporočila še, da je slovenščina zdaj končno na voljo na iPhone-u!

Komentirala sem tudi odločitev predsednice komisije o preložitvi predstavitve nove ekipe ter poudarila, da bo Marta Kos izjemna komisarka. Konec meseca smo imeli z našo politično skupino Renew Europe srečanje z njo, kjer je v dinamični razpravi predstavila svojo vizijo prihodnosti širitvene politike Unije ter izpostavila ključne izzive in načrte za ta pomemben strateški resor, ki ji je bil zaupan.

Posneli smo tudi en poseben intervju za serijo Renew Future Ready s poslankami in poslanci, mlajšimi od 40 let. V tem mandatu sem torej še mlada.

To je bil le delček mojih septembrskih dejavnosti. Oktober, se te že veselim!

Delovni petkov večer po plenarnem tednu z nadobudno liberalno mladino iz vse Evrope? Zakaj pa ne.

Konec koncev so ponedeljki (lahko) namenjeni ne le produktivnemu začetku tedna, ampak tudi premisleku o vseh novih spoznanjih in idejah, ki smo jih nabrali v tednu prej.

In prav minuli petek je bil poln takšnih trenutkov.

Izmenjava mnenj na dogodku ”Gradnja mostov” s tridesetimi najperspektivnejšimi mladimi liberalnimi voditelji(cami) iz različnih kotičkov Evrope me je znova spomnila, zakaj prav mlada, zmerna generacija nosi tisti pravi ključ do naše prihodnosti – sveži pogledi, velike ambicije in še bolj inovativni pristopi za izzive, ki se nam včasih zdijo nerešljivi.

Hvaležna sem za priložnosti, kot je ta, kjer odkrit dialog nikoli ni in ne sme biti enosmerna ulica prenosa znanja in idej – od mladih (no,mlajših) se tudi sama vedno ogromno naučim. Če pa bo kakšna moja izkušnja ali nasvet komu izmed udeleženk in udeležencev v pomoč pri aktivnem udejstvovanju v njihovem okolju, je bil potem petkov večer vsekakor več kot odlično izkoriščen!

Pa uspešen začetek tedna vam želim.

-Irena