Tako. Pa smo pri zadnjem dnevu aktualnega mandata. Mandata, v katerem sem si prizadevala biti zgled. Da ne bo nesporazuma, še pojasnilo za ‘kletne trole’: dober zgled.
Mandata, v katerem – in pred katerim – sem tudi kaj obljubila … pa vendar tudi marsikaj storila.
Obljubljeno?
– Imela bom ločen račun in bom porabo razkrila. To
bi moral vsak razkriti. Maj, 2019.
Storjeno.
– Mislim, da sem med aktualnimi
evropskimi poslanci edina, ki izpolnjujem predvolilno obljubo in objavljam javno vse sproti glede pavšala, ki ga prejemamo vsi. Že od začetka mandata. Junij, 2024.
Obljubljeno?
– Kar mi bo ostalo, bom prosila pristojne, če lahko
namenim v dobrodelne namene. Če to ne bo šlo, bom seveda vrnila Evropskemu parlamentu. To je ključna vrednota zame. Transparentnost. Ni nam treba, a to ne pomeni, da ne bom. Junij, 2024.
Storjeno.
Pristojni mi niso dali nedvoumnega odgovora. In tako sem se odločila, da jim bom šla malo naproti … malo pa pač ne. Manjši del pavšala, ki ga dobivamo za stroške pisarne in opremo ter mi je ostal tekom petih let, sem zato danes vrnila Evropskemu parlamentu. Vse ostalo sem prav tako danes donirala. Za svojo odločitev prevzemam polno odgovornost in stojim za njo. Upam, da razumete, da ne bom razkrivala prejemnic ali prejemnikov, ker jih nikoli nisem in nikoli ne bom. Ker tega ne počnem zaradi sebe. Je pa prav,
da ste s tem, kar počnem, seznanjeni.
Obljubljeno? Storjeno.
Sospisala sem evropsko medijsko zakonodajo. Sodelovala sem pri premiku – končno! – digitalne enakopravnosti slovenščine. Pri vse glasnejših in iskrenih razpravah ter odločitvah glede področja duševnega zdravja, ker vem, kako zelo pomembno je ne biti sam, če nisi v redu. Nisem bila tiho, četudi sem bila v manjšini. Vedno na pravi strani – zgodovine in prihodnosti. Nisem pristala na pokroviteljstva. Na neplačana pripravništva. Na stavke, da se ne da. Da smo premajhni. Da nimam pojma. Da sem naivna.
In tudi od jutri dalje, ko bom uradno prevzela nov mandat evropske poslanke, bom ravnala enako. Ah, kaj enako … odhajam v pomembne odbore in delegacije, kjer bom – prepričana sem – imela še več možnosti in priložnosti izpolnjevati svoje obljube in zaveze.
Zato, ker ni bilo prezgodaj. In ni bila napaka. Zato, ker vam na tem mestu obljubljam, da bom še naprej počela vse, kar je v moji moči, za to, da ostanem zgled. Zdaj najbrž niti ni več možnosti za nesporazum, kakšen, kajne?
