Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji je bil večinoma predvidljiv. Pričakovano je bila ključna točka trenutna energetska kriza, ki je posledica ruske agresije na Ukrajino. Evropska unija je predlagala okvir ukrepov, kot je cenovna kapica na električno energijo, ki bo omejila cene ter olajšala pritisk na državljane in industrijo. Ukrep pozdravljam in si želim, da bi ga sprejeli čim hitreje, saj bo usklajeno naslavljanje krize preprečevalo nastajanje razlik med državami članicami, ki bodo zadolžene za njegovo izpeljavo. Na tem področju pogrešam bolj ambiciozne ukrepe, denimo cenovno kapico na plin prek omejene skupne nabavne cene uvoženega plina. Četudi je dogovor med državami članicami sprejet, soglasja o načinu vpeljave te kapice še ni. Potrebna je celovita in trajnostno usmerjena reforma delovanja energetske Unije, ki – tudi po ugotovitvah predsednice Evropske komisije – ne deluje. Pogrešala sem tudi nastavke za bolj ambiciozne ukrepe na področju olajšanja cenovnih pritiskov, predvsem v obliki socialnih ukrepov za državljane ali povečanih investicij Zelenega prehoda, kar bi lahko storili z ustanovitvijo posebnega sklada (po zgledu sklada za okrevanje in odpornost) ali, alternativno, programa SURE oziroma celo dopolnitvami programa RepowerEU.
Predsedničina napoved ustanovitve nove evropske vodikove banke, ki ji bomo iz sklada za inovacije namenili tri milijarde evrov, je medtem pomembna predvsem z vidika doseganja energetske neodvisnosti Unije z zagotavljanjem zadostne količine obnovljivih virov energije, saj je vodik lahko pomembno orodje za zapolnjevanje energijske in naložbene vrzeli. Širitev trga vodika bo temeljila na usklajevanju povpraševanja in ponudbe ter je neposredno povezana z zastavljenimi cilji programa RepoweEU.
Velik del govora je predsednica Komisije namenila vojni, dogajanju in razmeram v Ukrajini. Evropska unija je od začetka ruske agresije enotno pristopila k pomoči Ukrajini in njenim prebivalcem ter vsem tistim, ki so kot begunci pribežali v varno zavetje v državah članicah. Izredno pomembno sporočilo na tem področju je osredotočeno ravno na to solidarnost, za katero je predsednica napovedala, da mora biti takšno ravnanje, kot smo ga pokazali sedaj, nov standard za nadaljnja vprašanja migracijske politike. Migracijska politika je v EU slabo urejena in tudi novemu Migracijskemu paktu iz leta 2020 manjka vzpostavljen vzdržen sistem, ki bo deloval pravično, hitro in učinkovito. Kot sem že velikokrat poudarila, mora biti migracijska politika Unije nepristranska, poštena in v skladu s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, zato od napovedane zakonsko obvezujoče solidarnosti na tem področju pričakujem veliko.
Po tem, ko je Unija Ukrajini junija letos podelila status države kandidatke, je predsednica von der Leyen napovedala njeno vključitev v evropski enotni trg ter področje prostega gibanja. Gre za velik in pomemben korak, ki bo – v povojnem stanju in po ponovni vzpostavitvi normalnega trgovanja – imel dobre gospodarske učinke na vso Unijo. A ne morem mimo grenkega priokusa tega dobrega sporočila, ko pomislim na države Zahodnega Balkana, ki imajo status države kandidatke že vrsto let, brez podobnih ugodnosti. Širitev Unije, ki je bila v prejšnjih letnih nagovorih visoko na prioritetni listi, nikoli ni doživela resničnih premikov, v letošnjem nagovoru pa je predsednica Zahodni Balkan samo omenila. Predvsem vljudnostno. Toda ponavljanje praznih obljub samo še bolj spodkopava kredibilnost Unije, tako zunaj kot znotraj nje.
Evropska unija se je, podobno kot številne druge države po svetu, znašla v položaju rekordno nizke brezposelnosti. Vendarle pa se soočamo z nenavadno visokim številom prostih delovnih mest, kar je neposreden odraz napačne usmerjenosti izobraževalnega sistema v Uniji. V času trenutnega mandata smo ničkolikokrat opozarjali na potrebo po prenovitvi tako izobraževalnega sistema kot tudi poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter potrebe pridobivanja novih veščin za opravljanje poklicev prihodnosti. Zato me resnično veseli napovedano višanje naložb v poklicno izobraževanje ter izpopolnjevanje in pozdravljam odločitev predsednice, da leto 2023 postane evropsko leto spretnosti. Upam, da bo pri tem v ospredje postavljen že vzpostavljen Program znanj in spretnosti za Evropo.
Na področju zdravja, kjer je v času spopadanja s pandemijo koronavirusa EU igrala pomembno vlogo (predvsem z vzpostavitvijo strategije za proizvodnjo in distribucijo cepiv ter programa COVAX), pa smo izredno pomembne premike naredili tudi na področju delovanja evropske zdravstvene unije, programa EU4Health, evropskega načrta za premagovanje raka ter spodbujanja enotnega trga EU za digitalno zdravje in za izdelke s pomočjo vzpostavitve enotnega evropskega prostora podatkov. Čas je, da storimo pomembne korake tudi na področju duševnega zdravja, težave, ki jo ima kar 84 milijonov evropskih prebivalk in prebivalcev. Res je skrajni čas za vzpostavitev ustrezne, dostopne in cenovno ugodne podpore ter pomoči vsem državljanom, za kar si v Evropskem parlamentu prizadevamo že dolgo.
Morda najbolj nepričakovano je bilo odločno sporočilo von der Leynove za sklic konvencije, ki bi reformirala EU kot tako, tudi z dopolnitvami temeljnih pogodb delovanja EU, kar je bil navsezadnje eden glavnih zaključkov Konference o prihodnosti Evrope in torej zahteva državljanov. V Evropskem parlamentu namreč v to smer potiskamo že nekaj časa.
Pomembna je bila tudi napoved reforme pakta stabilnosti in rasti, ker je ta zastarel in neuresničljiv. Države v času nenehnih kriz potrebujejo fleksibilnost pri investicijah za učinkovito odzivanje. Sama bi si želela predvsem več fleksibilnosti pri investicijah v digitalizacijo in za zeleni prehod.
Veseli me, da je predsednica Komisije ponovno izpostavila odločnost pri zaščiti vladavine prava znotraj in zunaj EU in resnično upam, da se bo to kmalu tudi udejanjilo. Vpeljane imamo različne mehanizme in vzvode za pritiske na države članice, ki temeljnih vrednot EU ne spoštujejo, pešamo pa pri njihovi dosledni uporabi. Merim predvsem na zamrznitev EU sredstev za Madžarsko v okviru sproženega mehanizma vladavine prava in na nepopustljivost pri sproščanju denarja iz sklada za odpornost in okrevanje za države, ki kršijo vladavino prava ali ne dosegajo dogovorjenih mejnikov. Pakt o obrambi demokracije pozdravljam; ta bi lahko zaokrožil že obstoječe mehanizme in hkrati dodal nove, s katerimi bi se osredotočili na korupcijo.
Pod črto: Čustveno nabit govor predsednice ni bil popoln in je marsikatero vprašanje pustil neodgovorjeno, a me veseli, da kljub izjemno težkim časom soočanja z energetsko krizo predsednica ni pozabila na zastavljene cilje Zelenega dogovora. V svojem govoru je opozorila na marsikatero pravo stvar ter predlagala nekaj dobrih in izjemno pomembnih rešitev, za katere resnično upam, da ne bodo ostale le to – predlogi.
– Irena
Svoje misli je zaključila s tem, da bo sama storila vse v svoji moči za to, da bodo nadaljnje aktivnosti Evropskega parlamenta naslavljale tematiko dezinformacij, pa tudi, da se bo še naprej borila za to, da slovenski jezik končno dobi enakopraven pristop s strani digitalnih velikanov.
Joveva je pojasnila, da je bila EU ustanovljena na podlagi šestih vrednot: človekove pravice, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekovo dostojanstvo. “Odmik od teh vrednot je lahko tisto, kar bi EU potencialno zlomilo, saj postajajo omenjene vrednote vse bolj priljubljena tarča napadov vodilnih akterjev iliberalnega populizma.”
V pismu je izrazila zaskrbljenost in razočaranje nad omenjenim dejstvom in pojasnila, da je takšna praksa diskriminatorna, večjezičnost pa je tako v Evropski uniji kot širše vrednota, na katero smo lahko ponosni in se moramo zanjo zavzemati.
Poslanka Joveva 
Je pa poslanka Joveva