»Trenutna situacija v Sloveniji je med najhujšimi.«

Draga mladina,

prebrali ste citat staroste novinarstva, Toneta Hočevarja. Izrekel ga je na okrogli mizi na temo izzivov novinarstva in medijske svobode v EU, ki sva jo s kolegom poslancem Klemnom Grošljem gostila minuli četrtek.

»Zato je nujno, da zakonodaja medijem zagotavlja resnično svobodo.«

S tem stavkom je spoštovani nekdanji kolega Hočevar nadaljeval in s tem se težko kdo ne strinja, kajne?

Žal je bila ravno Slovenija med tistimi državami članicami EU, zaradi katerih nastaja Evropski akt o svobodi medijev, katerega obravnavo v Evropskem parlamentu začenjamo v prihodnjih tednih in katerega poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe bo najverjetneje moja malenkost.

Medije vsepovsod že leta pestijo hudi izzivi. Pomanjkanje denarja, a hkrati nejasno financiranje. Dezinformacije, a hkrati vse večji politični pritiski, diskreditacije, tudi vse pogostejše strateške (t. i. SLAPP) tožbe zoper njih …

Ne pristajajte na debato, ali so novinarke in novinarji levi, desni, beli, rdeči. Pristajajte na debato o izključno tem, ali so novinarke in novinarji profesionalni ali neprofesionalni. Novinarji ali propagandisti. Samo za to gre.

Ožanje medijske svobode pomeni neposreden napad na demokratične standarde. Manipuliranje z dejstvi pomeni vedno večjo – namensko! – delitev družbe. Ne dopustite tega.

Toplo vam priporočam ogled na začetku omenjene okrogle mize, posnetek najdete na moji spletni strani oziroma profilih na družbenih omrežjih.

Mediji so ključni za delovanje vsake zdrave demokracije. Neodvisni, svobodni, kakovostni mediji, ki morajo biti podvrženi javnemu interesu. Ne vsakokratni vladajoči politiki, temveč tebi, ki to bereš.

Prosim, vsak od vas naj se zaveda, kako zelo pomembno je, da ste angažirani. Da spremljate dogajanje doma in po svetu. Da kritično vrednotite vse informacije, ki jih dobivate.

In, odločilno tudi na splošno, predvsem pa te dni: da se udeležujete vseh procesov, kjer se odloča o vaši in naši prihodnosti.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 25. novembra 2022, udeležila dogodka z naslovom “Evropski piknik” v organizaciji informacijske točke Europe Direct Pomurje, na katerem so gostje z dijaki Gimnazije Murska Sobota spregovorili o tematiki medijske pismenosti. Poslanka je poudarila, da je medijska pismenost ključna na vseh področjih našega življenja, saj definira, kako sprejemamo in vrednotimo informacije.

Evropska poslanka Joveva je izpostavila, da bi se pomena medijske pismenosti morali zavedati tudi pripravljavci šolskih kurikulumov in pri prenovi učnih procesov upoštevati dogajanje v današnjem času. Tako se ji zdi predvsem pomembno, da se v čim večji meri zagotovi izobraževanje o medijski pismenosti in kritičnem mišljenju v osnovnih in srednjih šolah. Zlasti pa si želi, da učenci in dijaki takšne vsebine ne bi videli kot dodatno obremenitev, temveč kot nekaj, kar jim bo prišlo v življenju še kako prav. Joveva je izrazila željo, da bi imeli tudi na evropski ravni več možnosti ukrepanja na tem področju.

Velike upe polagam v akcijske načrte, ki jih sprejemamo in smo jih tudi že sprejeli v Evropskem parlamentu oziroma so jih v Evropski komisiji. Recimo Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, vzpostavitev Evropskega izobraževalnega prostora in tako naprej.

Poslanka je v nadaljevanju opisala tudi svojo izkušnjo z dezinformacijami, ki jih je danes – brez dobre medijske pismenosti – zelo težko prepoznati. Predstavila je zgodbo, ki se ji je pripetila v začetku njenega mandata evropske poslanke, ko se je na spletu pojavila lažna novica o njej, ki se je hitro širila po medmrežju. Ker je bila tako bizarna, ji ni posvečala preveč pozornosti in ni javno spregovorila o tem, da novica ne drži. Dijakom je pojasnila, da še danes obžaluje, da se nanjo ni hitreje odzvala.

Joveva je v nadaljevanju pojasnila, kako sama vidi razliko med sovražnim govorom in svobodo govora.

Če meni nekdo reče ali zapiše, da sem neumna, ker se recimo zavzemam za neodvisno RTV, je to svoboda govora, v redu. Pa pustimo kulturo ob strani. Če pa nekdo zapiše o meni, da sem neumna, ker moji starši niso rojeni v Sloveniji, to je pa sovražni govor.“ A hkrati je opozorila na pomen kulturne strpnosti: “ Ne sme biti strpnosti do nestrpnosti. Nič ni narobe, če se ne strinjamo vsi v vsem, moramo pa si znati to povedati na kulturen način, brez sovražnega, a tudi brez nekulturnega govora.”

Sogovorniki so razpravljali tudi o razmerah novinark in novinarjev, pri čemer je poslanka povedala, da so razmere, v katerih ti trenutno delajo, v Sloveniji res slabe. Ob tem je izrazila prepričanje, da je v novinarstvu ključna osebna integriteta.

Vsi novinarji se morajo zavedati, zakaj v prvi vrsti opravljajo svoje delo in kaj je njihovo poslanstvo. In njihovo poslanstvo je javni interes, torej predstavljati ljudem, javnosti, informacije, ki so čim bolj objektivne in v popolnosti kredibilne.

V razpravi, ki jo je moderiral Grega Donša, sta poleg poslanke Joveve sodelovala še soustanoviteljica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc in odgovorni urednik televizije AS Simon Balažic.

Spoštovani,

v izogib dodatnim manipulacijam ali nesporazumom v zvezi z najino odločitvijo za neglasovanje o končnem besedilu resolucije, s katero se Ruska federacija uvršča med države, ki podpirajo terorizem, objavljava podrobnejša pojasnila.

Za opcijo neglasovanja sva se odločila, ker nobena od opcij glasovanja ni zaobjemala najinih stališč v celoti. Namreč, nikakor nisva proti glavnini besedila resolucije, prav tako nisva do njega nisva vzdržana ali zadržana, ker seveda vseskozi odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino in odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost ter neodvisnost in obrambne napore pred rusko agresijo. To dokazujejo vsa najina dosedanja dejanja in tudi osebna prizadevanja. To sva dokazala tudi z glasovanji za vse pretekle resolucije o Ukrajini. Prav tako sva na istem plenarnem glasovanju ta teden (v četrtek, 24. novembra 2022) potrdila tudi dva dejanska zakonodajna predloga: o finančni pomoči Ukrajini in o prepovedi upoštevanju potnih listin na okupiranem območju.

Zakaj nisva mogla glasovati za dotično resolucijo? Med glasovanjem o dopolnilih sva podprla dopolnila Zelenih, s katerimi bi bilo po najinem mnenju končno besedilo resolucije boljše (tudi z vidika mednarodnega prava oziroma morebitnih posledic). Če povzameva: z enim dopolnilom Zelenih, ki na koncu ni bilo sprejeto, bi se Rusko federacijo označilo kot državo, ki uporablja terorizem kot sredstvo. Z drugim dopolnilom Zelenih, ki prav tako na koncu ni bilo sprejeto, pa bi besedilo vsebovalo poziv EU in državam članicam k sprejemu konkretnih, praktičnih korakov “proti takim terorističnim dejanjem z uporabo vseh obstoječih razpoložljivih instrumentov” in k sprožitvi “nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti Rusiji”, hkrati pa bi pozvali partnerje EU, naj sprejmejo podobne ukrepe.

Poleg tega naju je zmotilo, da je stranka PiS (Poljska, v Evropskem parlamentu del skupine ECR) v besedilo resolucije uspela vnesti del, v katerem se nanašajo na nesrečo poljskega letala leta 2010 (z delom takratne vlade na krovu) v istem členu oziroma odstavku, v katerem se sicer navajajo dejstva o dokazani sestrelitvi malezijskega letala leta 2014.

Vedno se boriva proti avtokratskim, predvsem pa nasilnim režimom, ki nedolžne ljudi ubijajo, uničujejo infrastrukturo, razseljujejo in ves svet spravljajo v nevarnost. To velja seveda za Rusijo, prav tako pa tudi za vse trenutne in pretekle vojne.

Še enkrat poudarjava, da odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino, odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost. Možnost, ki sva jo pri glasovanju uporabila tokrat, v ničemer ne spremeni najinih stališč.

V priponki lahko najdete dopolnili, ki sva ju podprla in nista bili sprejeti (na levi strani je originalno besedilo, na desni pa predlog sprememb).

Lep pozdrav,

evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj

Amandma 1

Amandma 2

Ja, tudi jaz vam bom težila danes. Ampak, a vam povem nekaj? Moj ZApis boste prebrali.

Živ žav. Vsako nedeljo.

Koliko vas je zdaj pomislilo na risanke in koliko na nedeljske “živžave” zaradi volitev, referendumov … politike, skratka?

Tudi to nedeljo nas čaka živžav. En tisti pravi zjutraj, en čez cel dan. Pa najbrž še potem naslednji dan in vse ostale dneve, ker se tisti, ki so te referendume zakuhali, ne bodo znali sprijazniti s porazom.

Vem, da jih čaka poraz. Še en v vrsti. Zdaj vam bom pa – obljubim, bom kratka, kolikor se bo dalo – razložila, zakaj to vem.

Zato, ker vem, da vam je mar za RTV Slovenija. Prav, mogoče ne gledate poročil. Ne gre samo za to. Siromašenje države, pišejo nasprotniki zakona. Prav imajo, siromašenje države je siromašenje RTV programa, in to se zdaj dogaja!

Ključna sprememba je Svet RTV. Bom poskusila res samo povzeti bistvo. Trenutno ima programski svet RTV, ki ureja program in vodi nadaljnje usmeritve javne radiotelevizije, 29 svetnikov. Od tega jih 21 imenuje državni zbor.

“Red bomo naredili, imamo čvrst programski svet z 21 svetniki, delujemo kot en mož. Karkoli napišejo, ne morejo nič, saj programski svet deluje enotno, z jasnimi zahtevami vodstva, kaj naj naredi.” Bi raje živela v svetu, kjer bi bil ta citat le plod moje domišljije, a žal ni. To je izrekel en programski svetnik. Le čigav? Izprijeno.

No … in zakaj glasovati ZA spremembe zakona o RTV? Ker se programski svet ukine in se oblikuje Svet, kjer niti enega člana ne bo imenoval državni zbor. Niti predsednik vlade. Niti ministrica za kulturo. Niti jaz, če hočete. OK, predsednica države bo zraven, ampak zraven bo še kar nekaj organizacij. Vsak po enega: invalidska organizacija, varuh človekovih pravic, madžarska narodna skupnost, italijanska narodna skupnost, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja. To je devet članov. Še dva imenuje Nacionalni svet za kulturo, šest (!) pa zaposleni na RTV. Tako pridemo do številke 17. Končne.

Gremo dalje. Drugi referendumski zakon. Spremembe sestave vlade. Drži, trenutno je manj ministrstev, po novem jih bo več. Čez štiri leta jih bo morda še več. Mogoče še manj. In? Če ZA to ne bo šlo več denarja iz za to predvidenega proračuna – in ne, ne bo šlo –, kje je problem? Ne, ne nabijam. Nabijajo tisti, ki spet govorijo o siromašenju države. Drži, dobili bi tudi novo ministrstvo – za podnebje in energijo. Očitkov v zvezi s tem ne kupim. Vsaj ne vnaprejšnjih. Pika.

Še referendum o dolgotrajni oskrbi. Ne bom dolgovezila. Mislim, da vse pove to, da te spremembe podpirajo: Skupnost socialnih ZAvodov Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Društvo Srebrna nit, Združenje Spominčica, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, Zveza društev upokojencev Slovenije.

Naj končam, kjer sem začela. Z neodvisnim novinarstvom. Pronicljivim. Kritičnim. Bila sem del tega in izredno cenim, spoštujem ta poklic. Ne more ga opravljati vsakdo. Trenutno ga opravlja marsikdo. Imamo pa ogromno vrhunskih novinark in novinarjev, ki si takšnih pritiskov, takšnih nadlegovanj, takšnih nadrejenih … ne zaslužijo. Tega si ne zaslužite vi.

V nedeljo bom 3 x ZA. Zakaj? Ker so ti zakoni – zakon.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zapuščine evropskega leta mladih 2022. Pri tem je poudarila, da moramo del(ov)ati z mladimi in za mlade.

Poslanka Joveva jenagovor začela z mislijo: “Evropsko leto mladih se bliža koncu. Ali drugače, če želite: evropskega leta mladih še ni konec.”

Prav zato je po njenem mnenju težko že zdaj oceniti končni uspeh in dediščino evropskega leta mladih. Namesto tega, tako poslanka, bi lahko govorili o konkretnih idejah za izboljšanje življenjskih razmer mladih, saj da je veliko področij, ki jih je treba urediti.

Dodala je, da na žalost Evropski uniji letos to ni uspelo, čeprav so uspeli izpeljati številne dogodke. Poslanka takšne dogodke in iniciative podpira, a je ob tem opomnila, da niso dovolj in da se s takšnimi aktivnostmi ne more nadomestiti vsega za nazaj ali za naprej.

Svoj nagovor je zaključila z besedami:

“Na žalost je tako, da mladi nimajo enega krovnega zakona, direktive ali akta, ki bi bil namenjen zgolj njim. Zato moramo poskrbeti, da jih vedno postavimo v ospredje. Jaz jih. Z mladimi in za mlade. Najmanj to smo jim dolžni.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

O evropskem letu mladih

Evropska komisija vsako leto vse od leta 1983 izbere tematiko, na katero veže kampanjo ozaveščanja, spodbujeno z razpravo in dialogom v Evropski uniji.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji napovedala evropsko leto mladih in poudarila, kako pomembni so mladi Evropejci za gradnjo boljše prihodnosti in da jih je treba postaviti v središče pozornosti po pandemiji. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, med drugim je bila tretjina udeležencev Konference o prihodnosti Evrope mladih med 16 in 25 letom starosti, v začetku decembra pa bo zaključna medinstitucionalna konferenca Zahtevajte prihodnost, ki jo bodo soorganizirali mladi. Evropski parlament poudarja, da vse okoliščine okoli evropskega leta mladih niso bile optimalne (zamude pri financiranju, pozne objave Komisije, splošna draginja).

Predsednica Komisije je v letošnjem govoru dejala, da bo leto 2023 evropsko leto veščin, s poudarki na izobraževanju in usposabljanju.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede odziva Evropske unije na vse hujše zatiranje protestov v Iranu. Z uporabo poziva protestnic in protestnikov “Ženske! Življenje! Svoboda!”  jih je podprla in se pridružila njihovemu boju.

Poslanka Joveva je govor začela s tem, da bi Iran lahko bil idilična država, če ne bi imel trenutnega vodstva pod taktirko aktualne vlade, kot tudi, če svet ne bi videl vsega, kar se trenutno dogaja v Iranu. Pri tem je izpostavila neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, smrtne kazni in arbitrarne aretacije z mučenjem ter umore protestnic in protestnikov.

A prav ta represija in tragične usode Mahse Amini ter mnogih drugih so, kot je poudarila Joveva, tokrat dosegle nasprotni učinek, saj so v revoluciji združile tako Iranke kot Irance. “Združili so vse sloje, stare, mlade, etnične manjšine, zaposlene v naftni industriji, vrhunske športnike,” je povedala poslanka in spomnila, da so iranski nogometaši pred dnevi na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju bojkotirali petje nacionalne himne.

“S tem so pomen te revolucije postavili na svetovni oder in se jasno pridružili boju, ki so ga doslej v Iranu praviloma vodile ženske. Torej boju za pravice žensk, ki dobiva podporo z vseh koncev sveta – tudi iz te hiše. Prekinili smo stike z Iranom in prav je tako.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

OK. Pojdimo lepo po vrsti.

Včeraj smo člani delovne skupine za medije v Evropskem parlamentu poslali pismo generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju G. Whatmoughu in direktorju TV Slovenija Urošu Urbaniji. Zapisali smo, da nas skrbi poslabšanje medijske svobode na tem javnem zavodu in direktorja pozvali, naj razmislita o njunem trenutnem pristopu do dogajanja ter najdeta primerno rešitev za novinarke in novinarje. Primerno za slednje, seveda, ne za omenjena gospoda oziroma njima bližnje politike ali podpornike.

Generalni direktor zavoda nam je že odgovoril, za kar se mu res iz srca iskreno zahvaljujem, čeprav o vsebini odgovora raje ne bom.

No, direktor televizije je medtem dal izjavo – le za katero televizijo –, v kateri med drugim pove, navajam “politična motivirana aktivitska, poslanka Irena Joveva” in še kaj, ampak res ne nameravam ponavljati vseh njegovih nebuloz.
Zdaj pa tako.

Aktivistka? “Kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju,” piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Torej sem. Zelo aktivno delujem v Gibanju.

Motivirana? Absolutno. Motivirana rešiti RTV Slovenijo pred totalnim razpadom sistema – kar žal ni več daleč –, pred totalnim razpadom namena in pomena tega javnega medija, ki mora biti neodvisen.

Politična? Zagotovo, evropska poslanka sem, to v izjavi v bistvu pove tudi gospod Urbanija. Ni problem v tem, da sem jaz politična, veste. In on to ve. Problem je v tem, da je političen on. Direktor javne televizije.

Zato tak odziv, ki pravzaprav pove vse o takem kovu ljudi. O njihovih metodah in pogledih. Moja vest je čista.

– Irena

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) sta v četrtek, 17. novembra 2022, organizirala dogodek Osvobodilna fronta za medije in demokracijo, s katerim sta želela analizirali stanje medijske svobode in sodobne izzive novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Poslanka Joveva je izpostavila, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Na dogodku so poleg obeh evropskih poslancev razpravljali še novinar in nekdanji urednik ter televizijski voditelj Tone Hočevar, znanstvena sodelavka na FDV in nekdanja sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter novinar Večera in asistent na FDV Blaž Petkovič.

Z videonagovorom sta prisotne in tiste, ki so okroglo mizo spremljali prek prenosa v živo, pozdravila tudi predsednik politične Renew Europe Stephane Sejourne in predsednica odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Sabine Verheyen.

Med drugim so se pogovarjali o evropski zakonodaji na tem področju, predvsem aktu o svobodi medijev. Strinjali so se z mnenjem poslanke Joveve, da samo en zakonski predlog žal ne bo rešil vseh težav na medijskem področju, a poudarili, da je prav, da se zadeve premikajo v pravo smer. Poslanka, ki bo po vsej verjetnosti poročevalka pri sprejemanju akta v Evropskem parlamentu v imenu skupine Renew Europe, je zagotovila vso podporo pri oblikovanju besedila na način, da bo reševal čim večji obseg problematik na področju medijev, predvsem pa jim zagotavljal avtonomnost, svobodo, profesionalnost in čim boljše pogoje dela.

Grošelj je medtem izrazil zaskrbljenost, ker se moramo z vprašanjem svobode medijev in demokratičnih standardov soočati v Evropi  21. stoletja. Pri tem po njegovem mnenju ne gre spregledati dejstva, da je to proces, ki je načrten in tesno povezan z vse večjo radikalizacijo družbe. Tudi Slovenija ni imuna nanj. Pri tem je še poudaril, da bo medijski prostor, ki so ga sicer zasedali javni mediji, zasedel kapital s svojimi interesi, ki pa ne bo enak javnemu interesu.

Z njim se je strinjala tudi Tanja Kerševan Smokvina, ki pa je pozdravila to, da se trženjski vidik medijske zakonodaje premika v smeri večje zaščite demokratičnih standardov in človekovih pravic: »Znanstveno-raziskovalna sfera pozdravlja premik s strogo trženjskih pristopov v bolj znanstveni vidik na področju medijske zakonodaje.« Obenem je vesela večjega angažmaja in poguma Evropske komisije, saj so poskusi sprememb na medijskem področju velikokrat razvodeneli zaradi moči velikih lobijev in pristikov korporacij:

»Pogostokrat so ti začetni dobri nameni razvodeneli zaradi interesa držav članic in velikih korporacij, ki so vedno intenzivno lobirali.«

O tem, da je izredno pomembno aktivno spremljati spremembe na medijskem in zakonodajnem področju, ki ureja sektor medijev, pa je govoril Blaž Petkovič: »Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko politika poskuša spreminjati zakonodajo, zastrižemo z ušesi. Da se vprašamo, kakšen je namen? Kaj želimo doseči s temi spremembami? Kaj je v ozadju? Kdo tukaj pomaga? Kdo lobira? Skratka, v našem prostoru smo imeli tudi toliko poskusov, ko nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, da res moramo biti na preži in gledati, kaj se dogaja z medijsko politiko.«

Tone Hočevar je menil, da v Sloveniji doslej nismo uspeli pripeljati do konca nobene medijske zakonodaje zato, ker je vodilnim mnogokrat to ustrezalo:

»Zlasti govorim o javnih medijih in zlasti o RTV. In nobena stranka doslej ni znala stopiti na zavoro, oziroma imela toliko gasa, da bi to speljala do konca.«

Dogodek so govorci zaključili v upanju, da se bo situacija tokrat vendarle spremenila na bolje tako z zakonodajnimi spremembami na nacionalni kot na evropski ravni. Razpravo je poslanka Joveva sklenila z mislijo, da se mora politiko odstraniti iz organov upravljanja, zagotoviti zadostno število varovalk na vseh ravneh za vzdržno neodvisnost javnih medijev, zagotoviti pogoje reproduciranja kulture profesionalizma na javnih servisih ter zagotoviti ne le finančno vzdržnost in neodvisnost, temveč tudi ohranjanje gledanosti in vpliva kritičnega poročanja v javnih servisih v kontekstu aktualnega tehnološkega sveta ter odvračanju dezinformacij, groženj novinarjem in rušenju njihove kredibilnosti.

Pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Pripravništvo – zakaj in kako?

Že pred nekaj leti sem na Facebook profilu evroposlanke Irene Joveve prvič opazil razpis za pripravništvo v Bruslju. Takrat sem bil še bolj na začetku svoje študijske poti in zdelo se mi je nekoliko utopično pričakovati, da bi lahko bil izbran in se potem raje sploh nisem prijavil. A previmo sedaj nekaj let v prihodnost. Razpis za pripravništvo s prijaznim povabilom se spet pojavi na mojem feedu in odločil sem se, da tokrat vendarle poskusim svojo srečo. Tako ali tako sem v tem letu pavziral in posledično sem imel dovolj časa za iskanje različnih priložnosti za osebno rast in pridobivanje izkušenj, preden se podam še na drugo stopnjo študija.

Zakaj sem se sploh odločil, da se prijavim na pripravništvo? Študiram mednarodne odnose in skozi 4 leta študija na dodiplomskem programu sem imel več predmetov, kjer sem dodobra spoznal različne aspekte delovanja Evropske unije. No, vsaj na neki površinski, teoretični ravni, pripravništvo v Evropskem parlamentu pa ti da priložnost, da lahko dobiš še nek drugačen vpogled v delovanje EU in vse skupaj izkusiš na lastni koži in v živo. Eno je iz učbenika brati o tem, da v EP obstajajo odbori, delovne skupine itd., nekaj čisto drugega pa je stopiti v sejno sobo kjer že sedi 20 evroposlancev, se potiho odpraviti do najbližjega prostega sedeža in prisostvovati poteku debate v živo, s slušalkami za tolmačenje na ušesih. Taka izkušnja se morda marsikomu zdi trivialna in nezanimiva, zame pa je bilo tudi to nepozabno. Po oddaji eseja in opravljenem razgovoru je sledila vesela novica – sprejet sem bil v ekipo Irene Joveve.

Spodnja Idrija → Bruselj

Če sem se dela v Evropskem parlamentu že takoj neizmerno razveselil, sem se dvomesečnega bivanja v Bruslju nekoliko manj. Pred leti sem belgijsko prestolnico že obiskal za par dni in spomnim se, da sem bil takrat nad mestom nekoliko razočaran. No, ko sem začetek septembra končno prispel v Bruselj, se je moje mnenje spremenilo in kmalu sem spoznal, da mi Bruselj postaja vedno bolj všeč. Čeprav lahko tiste najbolj znane bruseljske znamenitosti preštejemo na prste ene roke, je v resnici še po dveh mesecih bivanja mogoče najti marsikaj, kar človeka prevzame. Večerni sprehodi za oddih, ki v Ljubljani navadno trajajo 20 minut, so se tako večkrat spreobrnili v dvourno raziskovanje še neodkritih bruseljskih kotičkov in ulic.

Poleg tega pa je velik plus bivanja v Bruslju tudi to, da je v njegovi neposredni bližini lociranih več izjemno lepih mest, ki so vsa lahko dostopna z vlakom. Vikendi so torej super priložnost za enodnevne izlete in sam sem si v dveh mesecih uspel ogledati Brugge, Ghent, Antwerp in Lille.

Evropski parlament je zakon!

Delo v Evropskem parlamentu je raznoliko in zanimivo. Na začetku sem se nekoliko bal, da se ne bom znašel in bo delo prezahtevno, ampak po uvodnem tednu ali dveh sem že imel občutek, da sem “padel notri” in z opravljanjem zadanih nalog nisem imel težav. Delo pripravnika vključuje predvsem spremljanje različnih dogodkov, zasedanj delovnih skupin, pripravljanje materiala za objave na družbenih omrežjih in še mnogo drugih podobnih zadolžitev.

Tipičen delovni dan pa izgleda nekako takole: za vstop v parlament mora vsak pripravnik najprej čez security check, enako kot ob vkrcanju na letalo. Ne najbolj prijetno opravilo ampak se kmalu navadiš (nimaš izbire). Potem sledi sprehod skozi stavbo parlamenta mimo trgovinic, kafiča, medijskega centra v tretjem nadstropju in po hodniku vse do pisarne. Tam najprej sledi  prebiranje e-pošte, saj se predal prejetih sporočil vsak dan kar vztrajno polni, nujno potrebno pa je bilo slediti tudi koledarčku, da slučajno nisem zamudil kakšnega sestanka ali kakšnega drugega pomembnega dogodka.

Delo je, kot rečeno, zelo razgibano in to velja ne samo za vrsto zadolžitve, pač pa tudi za sam urnik dela. Včasih je dela precej malo, včasih pa se razpotegne čez cel dan in vse do večera. Najbanj zadolžitev je ponavadi v t. i. zelenem tednu, ko je le malokdo od evroposlancev v Bruslju in se namesto tega posvetijo zadolžitvam v domači državi. Dela skratka pripravniku nikoli ne zmanjka, obenem pa ga vsaj po mojih izkušnjah ni nikdar bilo toliko, da česa ne bi uspel narediti. Poleg tega pa so asistenti v ekipi evroposlanke Joveve zelo prijazni in se z njimi da vse dogovoriti.

Vsi asistenti poslanke Joveve so super! Kljub svoji mladosti so me s svojim znanjem in razgledanostjo enostavno navdušili, poleg tega pa so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in mi dodatno razložiti vse podrobnosti glede delovanja Evropskega parlamenta, njihovega dela in dela poslanke. Brez tako simpatičnih sodelavcev bi mi bila celotna izkušnja sigurno precej manj zanimiva, predvsem pa težja.

Bruselj → Strasbourg

Besedo moram spregovoriti še o Strasbourgu, ki sem ga obiskal v drugi polovici oktobra, ko je tam potekalo drugo oktobrsko plenarno zasedanje. Če se najprej dotaknem samega mesta Strasbourg…vau! To je nedvomno eno izmed najlepših mest, ki sem jih obiskal. Iz nekega razloga sem se tam takoj počutil domače in tako sem praktično vsako uro prostega časa izkoristil za to, da sem se sprehajal po ulicah in občudoval arhitekturo tega impresivnega kraja. Zelo se mi je dopadla tudi stavba Parlamenta v Strasbourgu. No, saj dokler nisem vanjo vstopil. Notranji dizajn je namreč precej konfuzen in človek potrebuje kar nekaj navigacijskih spretnosti, da uspešno prispe do cilja.

Sicer pa je dogajanje v Strasbourgu veliko bolj dinamično in zgoščeno kot v Bruslju in zahteva tudi od pripravnikov precej več angažmaja. Delo ponavadi traja od zjutraj pa vse do večernih ur in čeprav se morda vmes pojavi tudi kakšna ura prostega časa, je pomembno, da si ves čas na voljo in čim bolj učinkovito opravljaš zadane naloge. Kljub temu je tudi ta izkušnja čudovita. Še bolj kot v Bruslju imaš tukaj občutek, da se okrog tebe dogajajo pomembne stvari, ki krojijo usodo Evropske unije.

Za konec…

Kaj sem torej od pripravništva odnesel? Predvsem ogromno novega znanja, ki mi bo koristilo ne samo pri nadaljnjem študiju, pač pa nedvomno tudi v poklicni karieri. Poleg tega pa sem tekom dvomesečnega bivanja v Bruslju in dela v Parlamentu spoznal ogromno novih, mladih ljudi iz cele Evrope, s katerimi smo se potem redno družil tudi na “Pluxih”. Prijavo na pripravništvo v Evropskem parlamentu tako iz srca priporočam vsakomur, ki je radoveden in ga zanima evropska politika ter delovanje te institucije.

– Domen Erjavec

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 12. novembra 2022, udeležila 4. kongresa Gibanja Svoboda, s katerim sta se Gibanju tudi uradno priključili Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. V svojem nagovoru se je navezala na predsednika GS in premierja Roberta Goloba, da jim tudi na evropskem parketu uspeva “šponanje”. Povedala je tudi, da raje izgubi kakšnega volivca zaradi svoje nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da bi kakšnega pridobila zaradi manipulacij in laži.

Poslanka je nagovor začela s pojasnilom o svoji iskreni komunikaciji z ljudmi. Pri tem se je obregnila ob opazke, ki jih (je) pri tem dobiva(la), a poudarila, da bo vztrajala pri svojem načinu dela.

V nadaljevanju je izpostavila, da sta skupaj s poslanskim kolegom Klemnom Grošljem del liberalne skupine poslancev Renew Europe v Evropskem parlamentu, kjer po njenih besedah prav tako pride do kakšnih različnih pogledov, toda nikoli pri temeljih. Tako z besedami kot dejanji namreč slonijo na skupnih vrednotah, ko gre za vladavino prava, človekove pravice in svobodo. Dodala je, da sta s poslancem Grošljem del tistih, ki v Evropskem parlamentu gradijo močna medskupinska in nadnacionalna omrežja, kar omogoča, da Parlament sprejme marsikateri življenjsko pomemben predlog.

Z Gibanjem Svoboda združile centristične politične sile v državi, kar daje svetlo prihodnost politiki in ljudem, je povedala Joveva.

“Zdaj ni več bi lahko, zdaj je bomo. To je prihodnost. Skupaj bomo na lokalni, nacionalni in evropski ravni zdaj dosegli več. Več za Slovenijo.”

Ob tem je poslanka spomnila, da se v Evropski uniji zavedajo, kakšen velik napor in koliko dela je na plečih aktualne vlade zaradi težkega obdobja Slovenk in Slovencev pod oblastjo prejšnje vlade:

“Zavedajo se, da je zaradi – čeprav kratkega, a takrat intenzivnega – obdobja iliberalizma nastala težava za vso Evropo, saj so nevarne populistične sile dobile nove zaveznike v sicer konstruktivni državi.”

Joveva se je dotaknila tudi trenutnega stanja na javni RTV, za katero je dejala, da moramo preprečiti njen razpad, ter izpostavila grožnje demokraciji, ki so trenutna realnost na Madžarskem, ki jo je pred kratim obiskala v misiji. Pri tem je izrazila namero, da v prihodnjem letu odide na Poljsko in na licu mesta preveri stanje demokracije in medijev tudi tam.

“Vlada pod vodstvom Roberta Goloba popravlja škodljive ukrepe in v državi omogoča klimo, ki dopušča ter spodbuja neodvisnost institucij, strokovnost posameznic in posameznikov ter avtonomnost ljudi, da se odločijo, kaj zanje pomeni dobro življenje,” je poudarila Joveva.

Poslanka verjame, da bodo s skupnimi močmi ustvarili pogoje za razvojni preboj Slovenije – tako na gospodarskem področju kot na področju podnebne pravičnosti, vladavine prava in državljanskih svoboščin.

Joveva je pripomnila, da je Gibanje Svoboda najmočnejša politična sila v državi z močnimi vplivi tudi na evropski ravni. Svoj govor je zaključila z odgovori na vprašanja z začetka nagovora:

“Da, tudi žuram včasih. Ne, ne skuham kosila vsak dan. Odločno pa stojim za vsakim svojim stališčem, vsakim svojim glasovanjem, naj bo javno objavljeno ali ne. In veste, kaj? Raje izgubim kakšnega volivca zaradi nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da kakšnega dobim zaradi manipulacij in laži.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.