Moja motivacija in zakaj ravno pripravništvo pri Ireni Jovevi?

Vsaka zgodba se mora nekje začeti in tudi moja s tem, ko sem nekega dne naletel na razpis o možnem opravljanju pripravništva pri pisarni evropske poslanke Irene Joveve v Bruslju. Za prijavo na pripravništvo sem se odločil zato, ker študiram mednarodne odnose na FDV in zato ker me politika, diplomacija, mednarodno pravo in zgodovina že od nekdaj zanimajo.

Za opravljanje pripravništva pri Ireni Jovevi me je motiviralo predvsem to, da deliva skupne vrednote, da Irena ne obljublja vsepovprek, vendar tisto kar obljubi tudi izpolni, da postavlja transparentnost vedno na prvo mesto, da je opravljanje pripravništva odprto za vse, pri čemer ni pogoj strankarska knjižica, temveč znanje in strokovnost. Svoje mesto si je izborila predvsem s trdim delom, pri čemer je položaj ni spremenil, v kar sem se kasneje tekom pripravništva vedno znova in znova prepričal. Irena je oseba, ki ti bo vedno prisluhnila, te v družbi vedno predstavila kot sodelavca in ti tako dala občutek pripadnosti in ravno ta uvidevnost je tisto kar bom od nje najbolj odnesel, poleg vseh drugih vrednot, ki jih pooseblja.

 

Po prijavi je hitro sledilo pisanje motivacijskega pisma, kasneje eseja, nato razgovor z vodjo lokalne pisarne in asistenti, na koncu še intervju z Ireno. Od takrat se najbolj spomnim kako sem še nekaj časa po razgovoru premleval o svojih odgovorih, razmišljal, če sem pri odgovorih na kaj pozabil in o tem kako vesel sem bil, ko mi je med službo zazvonil telefon z Ireninim sporočilom, da sem bil na pripravništvo sprejet. Nedolgo zatem sem se znašel v avtobusu na poti k Bruslju – na žalost so bile ravno konec oktobra lani odpovedi letov iz Brnika, zaradi česar je bila edina možna alternativa (pre)dolga vožnja z avtobusom.

Nasvet 1 za bodoče pripravnike: Na razgovoru bodite sproščeni, pripravljeni, ne bojte se zavrnitve in v takem primeru izkoristite čas, da do prihodnjega razpisa poglobite svoje znanje in dopolnite pomanjkljivosti – delujte po načelu: kjer je volja, tam je pot.

Nasvet 2: Če je le možno pojdite z letalom, oziroma, če vas je strah letenja, se na socialnem omrežju FB včlanite v skupino ”Slovenci v Bruslju” in tam poiščite prevoz z osebnim avtomobilom, saj bo bistveno hitreje in udobneje kot vožnja z avtobusom ali vlakom.

Prvi vtisi o Bruslju in Evropskem parlamentu?

Preden sem prišel v Bruselj nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj še nikoli nisem živel s ”cimri”, niti sem bil kdaj tako dolgo od doma. Šlo je za mojo prvo mednarodno izkušnjo in ravno zato sem bil še toliko bolj vesel, da sem bival v Slovenskem pastoralnem centru, kjer sem spoznal sostanovalce, s katerimi smo stkali prava prijateljstva in ki so mi polepšali in obarvali moj prvi pobeg izven cone udobja. Kljub temu da so bili radiatorji kdaj hladni, so bile njihove geste toliko toplejše in mi marsikdaj dale nov zagon in mi olajšali prilagoditev na Bruselj kot mesto.

Sam Bruselj se po moji oceni bistveno razlikuje od slovenskih mest, saj gre za metropolo, kjer se mešajo različne kulture, jeziki, narodnosti in moram priznati, da ni ravno ”my cup of tea”, kot bi se reklo. Prvi vtis, ko sem prispel, je bil ta, da se s slovenskimi mesti glede čistoče ne more primerjati, saj je pri nas dosti bolj urejeno. Prav tako je občutek varnosti na kar višjem nivoju doma, kot je bil tu. Navadite se tudi na pogoste proteste, saj se na ta način v Belgiji naslavljajo akutni problemi v družbi, zato se ne čudite, če se različni protesti odvijajo skoraj na tedenski ravni. Po drugi strani, pa se boste zelo hitro privadili na zelo dober sistem javnega prometa, pri čemer boste lahko izbirali med učinkovitim avtobusnim in podzemnim prevozom, ali pa uporabnem sistemu tramvajev. Zato dajte mestu priložnost, raziščite njegove raznovrstne in zelo poučne muzeje in lepe kotičke kot so razni parki, ki nudijo pobeg od t. i. betonske džungle, vsekakor poskusite tudi znamenite belgijske vaflje, čokolado, krompirčke ali denimo flamsko govejo karbonado. Ne pozabite tudi na malo zabave in se udeležite vsaj kakšnega izmed znamenitih četrtkovih zabav na Place du Luxemburg (znano kot Plux), kjer se pozno popoldne dnevni bari spremenijo v nočne klube in kjer se mladi in pripravniki iz vseh institucij lahko spoznajo in podružijo (vendar ne pozabite, da je tudi petek delovni dan).

 

Nasvet 3: Preden pridete v Bruselj je nujno, da si poiščete namestitev za čas vašega bivanja, pri čemer bodite pozorni, saj je veliko prevarantov.

Prvi vtis o parlamentu je bil ta, da sem se bal, da naslednji dan sploh ne bom našel naše pisarne, saj je toliko hodnikov, sob in nadstropij, ki delujejo identično.

Ni fraza, ko vsi trdijo, da je Evropski parlament labirint, saj sem bil sprva tudi sam zelo zmeden. Evropski parlament je tako pravo mesto v malem, saj se tu mudi več kot 10 000 ljudi vsak dan in na ta način pooseblja mednarodni aspekt Evropske unije, saj se tu srečujejo ljudje različnih narodnosti, prepleta se širok spekter jezikov, pri čemer najbolj prevladujeta angleščina in francoščina. V parlamentu lahko najdete vse od trgovin, različnih kavarn, menz, čistilnice, medijskega kotička, frizerja in celo fitnesa.

V času svojega pripravništva sem imel v parlamentu možnost prisluhniti različnim zanimivim razpravam in nagovorom, pri čemer bi najbolj izpostavil obisk našega predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je v svojem nastopu osredotočil na energetsko krizo, zeleni prehod in širitev EU in obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je Uniji zahvalil za dodelitev statusa kandidata in pozval k nadaljnji aktivni podpori Ukrajini v vojni.

 

Nasvet 4: Najpomembnejše je tretje nadstropje, ki deluje kot povezovalno nadstropje. Iz tega dela lahko prideš do katerega koli dela parlamenta. Prednost naše pisarne je ta, da se izmed vseh nadstropij nahaja prav v tretjem. Tudi na vsa srečanja v živo pojdite pravočasno, saj se hitro lahko zgodi, da ne boste našli prave dvorane takoj.

Narava dela v pisarni

Moje štirimesečno pripravništvo v Evropskem parlamentu je bila neverjetna izkušnja, ki mi je omogočila boljši vpogled v delo poslancev kot tudi vpogled v zakulisje evropske politike. Pri sami naravi dela me je najbolj presenetila njegova dinamika, saj ni ne dneva niti tedna, ki bi bil enak prejšnjemu. Sam sem imel možnost od blizu spremljati dogajanje v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI Commitee), odboru za kulturo in izobraževanje (CULT Commitee), kot tudi spremljati Ireno pri skupnem parlamentarnem odboru EU – Severna Makedonija, katerega podpredsednica je prav Irena Joveva in pri Delegaciji za odnose s Palestino, kjer Irena deluje kot nadomestna članica. Posebna tema je tudi teden, v katerem poteka plenarno zasedanje, saj se takrat dnevi gibljejo med sestanki delovnih in političnih skupin, razprav o aktualnih temah, sprejemanju različnih poročil, intervjuji z novinarji in glasovanji.

Za samo delo v pisarni je pomembno, da si proaktiven, saj delo pripravnikov ni omejeno le na ”kuhanje kavic”, ampak se nam zaupajo tudi odgovorne zadolžitve, s katerimi sem sam pridobil nova znanja in še dodatno okrepil pretekla. Moje obveznosti so segale od pomoči pri organizaciji dogodkov naše pisarne, pa vse do vsebinskega dela. Tako sem imel priložnost spremljati odbore, aktivno sodelovati na sestankih, pisati opomnike, obvestila za javnost, sodelovati pri pisanju govorov za plenarno zasedanje, govoriti na sestankih, napisati raziskavo in se udeležiti plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Najbolj sem cenil ravno to, da sem vedno in povsod imel občutek, da sem bil enakopraven član pisarne, zato bodite pogumni in predlagajte, saj se v pisarni upošteva vsakogar in prisluhne vsakomur, ki ima ideje/predloge.

 

Ena najpomembnejših lekcij, ki sem se jih med pripravništvom naučil, je bil pomen timskega dela in sodelovanja. Naša pisarna je poosebljala raznoliko ekipo posameznikov, kjer smo vsi skupaj delali v smeri skupnega cilja, in to je spodbujanje evropskih vrednot in predstavljanje Slovenije na najboljši način. Tu moram izpostaviti oba asistenta Žano Špegel in Roka Lesarja, ki opravljata svoje delo zelo profesionalno, delujeta kot zakladnica znanja, saj skrbita za strokovno pomoč in pisanje amandmajev na različne teme in tem res nikoli ne zmanjka. Oseba, ki mi je najbolj pomagala pri prilagajanju, pa je bila vodja naše pisarne Elma Oručević. Elma je oseba, ki je tekom mojega pripravništva resnično delovala kot moja starejša sestra in me res veliko naučila tako o življenju kot o samem delu. Resnično mislim, da nihče od zaposlenih v parlamentu ne pozna parlamenta tako dobro kot ona, saj gre za poliglotko, ki ima odlične sposobnosti za mreženje in ki skrbi od organizacije dogodkov, ki pripomorejo k prepoznavnosti naše pisarne, vzdrževanja stikov z drugimi deležniki in do administrativnega dela, ki mu nikoli ni videti konca. Pravijo, da si močan le toliko kot je močna tvoja ekipa, zato mislim, da ima Irena res pravo ekipo za seboj.

Za zaključek še nekaj praktičnih nasvetov za bodoče pripravnike:

• Ne oklevajte s postavljanjem vprašanj – normalno je, da ne veste vsega, zato kadarkoli imate kakšna vprašanja ali težave, se ne bojte vprašati ali poiskati nasvet,
• Bodite proaktivni – prevzemite pobudo pri iskanju novih priložnosti, rešitev in bodite pripravljeni pomagati svojim sodelavcem, saj ste vsi del iste ekipe,
• Bodite odprti – Evropski parlament je institucija z zaposlenimi iz različnih držav, kultur in okolij, zato je pomembno biti spoštljiv in odprt do drugih ter se učiti iz njihovih izkušenj in razumeti njihovo perspektivo
• Bodite dobro obveščeni – vedno bodite na tekočem z aktualnimi novicami in najnovejšimi področji, ki jih pokriva naša pisarna. To vam bo pomagalo, da bolje razumete kontekst vašega dela in da prispevate k pisarni učinkoviteje.
• Mreženje – vzpostavljanje odnosov je bistvenega pomena v Evropskem parlamentu, zato se udeležite dogodkov, spoznajte nove ljudi, sodelujte v razpravah in razširite ter pridobite nove vpoglede.
• Ne pozabite si vzeti čas zase – Evropski parlament je razgibano in zahtevno okolje, zato je pomembno, da si vzamete odmore, skrbite za svoje dobro počutje in vzdržujete zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

–  Marko Miladinović