,

“Ne še enemu v vrsti brezzobih tigrov”

Mladi so na interaktivni razpravi “Medijska svoboda? Bo, da!”, ki jo je v začetku decembra 2022 gostila evropska poslanka Irena Joveva, govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev. Na delavnici so kritično obravnavali trenutno stanje medijev v Evropski uniji in predlagane ukrepe znotraj Akta ter predlagali rešitve za večjo svobodo medijev predvsem v smeri, da omenjena zakonodaja ne sme postati še ena v vrsti brezzobih tigrov.

Za predlagani Akt mladi pravijo, da je dobrodošel, ker področje medijske svobode potrebuje več pozornosti, saj je (bilo) predolgo zanemarjeno. Po njihovem mnenju je predlog zastavljen dobro, a je presplošen in premalo posega v dejansko najbolj problematične dele medijske svobode v Evropski uniji. Pri obravnavi Akta so se mladi razdelili v tematske skupine, kjer so pojasnili svoje poglede nanj in predlagali svoje rešitve.

Glede neodvisnih javnih medijih in njihovem pluralizmu mladi poudarjajo, da je ključna vzpostavitev družbenega zaupanja vanje. Po njihovem prepričanju je pomembna neodvisnost medijev, kamor sodi tudi finančna neodvisnost. Izpostavljajo pomen (samo)regulacije z etičnimi standardi v okviru reprezentativnih organizacij za regulirano, kakovostno in neodvisno novinarstvo. Za medijsko krajino predlagajo neodvisen regulativni organ za pluralizacijo in zaščito medijev posebnega pomena, za katere bi postavili kriterije za državno (so)financiranje. Mladi ne bi pozabili na spletne medije, tudi v navezavi s tujimi investicijami, za kar predlagajo enoten informacijski sistem z javnim dostopom.

Pri varovanju uredniške neodvisnosti in transparentnosti lastništva medijev mladi izpostavljajo preohlapnost Akta. Predlagajo več skupnih evropskih normativov za imenovanje, razrešitev in trajanje mandatov v javnih medijih ter kritje njihovih tekočih stroškov. Omenjajo pomen deleža lastništva v mediju in vplivu nanj, zato predvidevajo razkritje vseh (ne)posrednih lastnikov medijev. Enako predlagajo za oglaševalce in njihov delež financiranja medija.

Pri merjenju gledanosti in državnem oglaševanju mladi želijo natančnejša pravila, vključno z obvezo za Evropsko komisijo za izdajo smernic. Zavzemajo se za to, da nacionalni regulativni organi pomagajo pri pripravi smernic za metodologijo in da bodo metodologije gledanosti ter sama gledanost javno dostopne (tudi v digitalni obliki). Mladi predlagajo izbris zarisa ozemeljskih enot z milijonom prebivalcev, saj je ta zastavljen preširoko za manjše države, kot je tudi Slovenija, in dodajajo pomen lokalnih oblasti ter občin. Za državno oglaševanje se zavzemajo za javno objavo in točnejša navodila za subjekte pod državnim nadzorom.

Ob tem se zavzemajo tudi za varovanje vsebin na spletu in primerne medijske storitve v digitalnem okolju. Za to področje pravijo, da se preveč naslanja na nacionalno zakonodajo in da je premalo komunikacije med platformami in nacionalnimi institucijami, za kar predlagajo direkten kanal za komunikacijo med velikimi platformami in pristojnimi organi. Omenjajo preveliko kadrovsko podhranjenost obstoječih organov za varovanje spleta ter premajhno definiranost samoregulacije. Tako predlagajo oblikovanje osnovnih nacionalnih normativov po državah članicah z njihovimi neodvisnimi organi, na njihovi podlagi pa bi se pripravili minimalni skupni evropski standardi (t. i. ”bottom-up” (od spodaj navzgor) pristop). Omenjajo še minimalne standarde za novinarje ter medije na spletu, in sicer z neodvisnimi telesi po procesu ”odverifikacije” tistih, ki bi zlorabili status novinarja oziroma medija. Mladi namesto v kaznovanju kršiteljev vidijo rešitev v spodbudi z državnimi subvencijami tistim, ki upoštevajo etični kodeks in se (samo)regulirajo. To izpostavljajo tudi za nedigitalne oblike medijev. Dodatno rešitev vidijo v striktnih pravilih za jasen zapis ob naslovu, ali gre za mnenje ali za novico. Za slednjo bi bili kriteriji upoštevanja strožji.

Pri trenutno predvidenem regulativnem organu na evropski ravni, Evropskem odboru za varovanje svobode, pa predlagajo mehanizme, da odbor ne bi bil brezzobi tiger in da bodo države članice dejansko sledile pravilom iz Akta. Kot predlog navajajo, da bi odbor državo kršiteljico lahko prijavil Evropski komisiji, ta pa bi lahko začela postopek zoper državo članico pred Sodiščem EU. Pri imenovanju predstavnikov v odbor poudarjajo, da morajo biti ti izbrani brez vplivov vladajočih, npr. s strani reprezentativnih organizacij. Pri nacionalnem regulativnem organu mladi izpostavljajo še pomanjkanje vzvodov; predlagajo podobne pristojnosti, kot jih ima agencija za varstvo konkurence. Predlagajo tudi enotno medijsko inšpekcijo s pokrivanjem celotnega medijskega področja. Opozarjajo tudi na pomen natančne definicije terminov, saj bo od njih odvisno, kakšno moč in vzvode bodo ti organi resnično imeli.  

Mladi so svoja utemeljevanja zaključili z mislijo, da četudi bo ta Akt postavljal le okvir za medijsko svobodo, da bo ta moral biti čim bolj definiran, trden in ambiciozen. Več o pogledih in idejah mladih glede Evropskega akta o svobodi medijev si lahko preberete tukaj.

Krajši posnetek z dogodka si lahko ogledate tukaj.  

Pred interaktivno delavnico so v razpravi poleg poslanke Joveve sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. Predstavili so svoje poglede na medijsko svobodo in njeno trenutno stanje ter seveda spregovorili o trenutnem predlogu Akta. Več si lahko preberete tukaj.

O Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA):

Gre za predlog Evropske komisije z novim sklopom pravil za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev v EU. Njegov namen je okrepitev notranjega medijskega trga, da bi lahko mediji – javni in zasebni – lažje čezmejno delovali na notranjem trgu EU, brez nepotrebnega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora. Besedilo akta bosta v kratkem začela obravnavati Evropski parlament in Svet.

/0 Comments/objavil/a
,

… Srečn’ga!

Dva decembra zapored sem zapisala, da si res želim, da naslednje leto ne bi bilo preveč podobno prejšnjemu. Iz vsem dobro znanih razlogov, ki jih niti ne bom izpostavljala, ker zdaj pa res končno lahko rečem, da se je v drugo uresničilo.

Letošnje leto res ni bilo preveč podobno prejšnjemu. Seveda mišljeno z vidika epidemioloških razmer, ki so se umirile. Žal pa je res tudi to, da se je vse kaj drugega zaostrilo. Kljub temu želim tokratni zapis nameniti lepšim dogodkom, ki so zaznamovali 2022.

Začnimo doma. Za nami je supervolilno leto, za nami so referendumi, za nami je konsolidacija slovenskega liberalnega prostora.

Nadaljujmo v EU. Med drugim sem postala polnopravna članica že svojega drugega odbora, to je odbora za socialo. Spodbudila sem debato zaradi (ne)uporabe slovenščine na digitalnih platformah, bila poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe pri poročilu o posledicah epidemije na mlade, ostro nasprotovala neplačanim pripravništvom, bila glasna zagovornica neodvisnega novinarstva in javnih medijev, obiskala Poljsko, Madžarsko, Severno Makedonijo, Litvo … Pod črto, za mano je ekstremno intenzivno delo v Evropskem parlamentu.

Zaključimo pa doma doma. Ob tem, ko spremljam Milin razvoj, vse njene norčije, otroško domišljijo, iskrenost in neskončno ljubezen, ugotavljam, kako hitro gre čas. Prehitro. Pa bom vzela to kot dobro. Ker resnično uživam v delu, ki ga opravljam, in v ljudeh, ki me obdajajo.

Vse to želim tudi vam. Iz srca vam želim vse najlepše in najboljše v novem letu. Želim vam tudi čudovite božične praznike in polno srčnih trenutkov s tistimi, ki jih imate najraje.

Naj bo 2023 mirno, zdravo in uspešno. Sledite svojim sanjam, uresničite svoje potenciale, utirajte si svojo pot v tem norem svetu. ‘mate to!

Srečn’ga pa zdrav’ga!

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“Danes, jutri in čez 32 let …”

Danes, jutri in čez 32 let …

si želim, da bi vsi znali ločiti resnico od laži. Dejstva od manipulacij. Zrno od plevela.

Da bi vsi razumeli, da tisti, ki tako vneto pametujejo o tem, da nikoli več ne bo enotnosti kot leta 1990, ker so kakopak za to krivi vsi drugi, točno vedo, zakaj to počnejo. Interes po ne le ohranjanju, ampak poglabljanju delitev v slovenski družbi je za ta del politike prevelik.

Danes, jutri in čez 32 let …

si želim manj pokroviteljstva in samozadostnosti. Egoizma in sebičnosti.

Več brižnosti in uvidevnosti. Svobode. Več enotnosti, seveda. Absolutno je mogoča. Kako, me vprašate? Vrnite se na začetek zapisa.

Imamo čudovito državo. Naj postane razvojna, prebojna.

To si želim danes, jutri in čez 32 let.

Želim vam en krasen dan samostojnosti in enotnosti. Srečno, Slovenija, ‘maš to.

– Irena

/0 Comments/objavil/a
,

“Čas je, da postavimo standarde določanja kakovosti.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 14. decembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila kolegice, kolege in javnost o položaju novinarjev in posledicah za stanje pravne države. Prepričana je, da je skrajni čas, da postavimo tudi standarde določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica.

Joveva je v svojem nagovoru poudarila, da ne more biti kar vsakdo novinar samo zato, ker, na primer, želi nastopati na televiziji, kaj šele zaradi tega, da bi s tem izpolnjeval cilje in želje dela neke politike. Zato je kot ključno izpostavila, da se morajo postaviti tudi standardi določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica. Po njenem mnenju bi bil primerna priložnost za to lahko prihajajoči Akt o svobodi medijev.

Poslanka je govorila tudi o področju zagotavljanja varnosti novinark in novinarjev:

“Zagotavljanje varnosti novinark in novinarjev je predpogoj učinkovite medijske svobode, ki je eden od temeljev vladavine prava.”

Ob tem se je Joveva dotaknila še kakovosti poročanja novinark in novinarjev:

“Pogosto omenjamo tudi kakovost poročanja, ki vpliva na verodostojnost posredovanih informacij. Kakovost, ki pa se s porastom dezinformacij, poseganjem v uredniško politiko in (samo)cenzuro vztrajno niža.”

Nagovor evropske poslanke Joveve v celoti najdete TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
,

Evroposlanka Joveva in premier Golob: “Nujni so odločnejši ukrepi”

Na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament v okviru razprave To je Evropa nagovoril slovenski premier Robert Golob. Med drugim je institucije EU pozval k odločnejšim ukrepom na področju energije, s čimer se je v svojem delu nagovora strinjala tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Poslanka je v razpravi med drugim poudarila nujnost institucionalnih reform z odpiranjem temeljnih pogodb, ukinitvijo soglasnosti, demokratizacijo procesov in vzpostavitvijo resničnega evropskega javnega diskurza.

Plenarna dvorana ob nagovoru premierja Goloba.

Plenarna dvorana ob nagovoru premierja Goloba.

Dejala je še, da navkljub naporom in dosežkom pogreša več ambicioznosti na ravni Evropske unije:

‘‘Enotnosti bi si želela tudi pri skupnih odzivih pri blaženju te krize in skupnem okviru pri potrebnih investicijah za zeleno, od vseh avtoritarnih držav energetsko neodvisno Evropo.’’

Po mnenju Joveve Evropska unija izgublja prepotrebno kredibilnost tako zaradi držav članic, ki izkoriščajo veto v Svetu, kar da vodi v nedopustne kompromise, kot tudi zaradi očitnih sistemskih korupcij v državah članicah, predvsem pa na ravni posameznikov tudi v Evropskem parlamentu, kar poslanka najostreje obsoja.

Govor je zaključila z mislijo, da so vsebinske razprave z voditelji, kot je bila današnja, resnično pomembne za prihodnost Evropejk in Evropejcev.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj s slovenskim premierjem Robertom Golobom ob nagovoru Evropskega parlamenta.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj s slovenskim premierjem Robertom Golobom ob nagovoru Evropskega parlamenta.

O razpravah To je Evropa:

To je Evropa je serija plenarnih razprav z voditelji držav in vlad članic Evropske unije na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Na njih voditelji držav članic delijo svoje poglede na trenutno stanje v Uniji in rešitve za izzive, s katerimi se spopada Evropa.

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“Ne razumem.”

Ne razumem.

Ne razumem, kaj za vraga se plete po glavah ljudi, da gredo počet take neumnosti? Kaj jim manjka v življenju? Denarja zagotovo ne, razuma pa očitno precej.

Ne razumem, kako jih ni sram. Ne razumem, kako (za)spijo ponoči. Ne razumem, kako se zbudijo in gredo dalje v dan, kot da se nič ni zgodilo.

Ne razumem, kako imajo lahko doma punčko, ne veliko starejšo od moje, in očitno ne razmišljajo, kaj se lahko zgodi njej, ne krivi ne dolžni, zaradi kretenizmov mame in očeta. Ker, kaj, jih nihče ne bo ujel? Ker lahko?

Res ne razumem, no. Recite, da sem naivna. V redu. Recimo, da sprejmem. Recite mi “kaj pametuješ, saj ste vsi isti in vsak ima svojo ceno”. Ne sprejmem.

Niti pod razno nisem popolna, nisem vsem všeč, ne strinjajo se vsi z mano. Nič narobe. A to, kar vidite, slišite ali preberete od mene – to je to. To sem jaz.

Moj odsev je moj obraz. Čist. Moj odsev je moja vest. Čista.

Lahko sprejmemo še toliko pravil, lahko ustanovimo še toliko neodvisnih nadzornih organov, lahko smo še tako strogi, lahko še toliko obsojamo … seveda je vse omenjeno edino pravilno! Toda na koncu vse stoji in pade na človeku samem. Na njegovi integriteti, načelnosti, uvidevnosti, na njegovem – če se omejim na ta primer (upam, da kmalu nekdanje) kolegice – razumevanju svoje funkcije, predvsem pa poslanstva.

Tisti, ki se jih gladko kupi s kovčki z nevemkoliko tisočaki … takim je vseeno za pravila, nadzor, strogost. To so kriminalci. Težki. In kot take jih je treba obravnavati.

Upam, da se vse skupaj res, ampak RES celovito razišče. Upam, da vse tiste, ki bi morda (še) kdaj sploh pomislili, kaj šele storili nekaj tako nezaslišanega, ta škandal vsakič znova opomni, da jih bodo ujeli. Najbolj pa upam, da je jasno, da sem raje naivna kot vržena v koš “saj ste vsi isti”.

Ne, nismo.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Upam, da se bomo v prihodnje več pogovarjali z mladimi in o mladih.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. decembra 2022, sodelovala v oddaji v organizaciji mreže profesionalnih medijskih podjetij Euranet Plus, in sicer o sodelovanju mladih v politiki. S kolegicama poslankama je v prvem delu spregovorila predvsem o vključitvi mladih v procese odločanja, v drugem delu pa so s spletnimi vplivneži – med odgovarjanjem na njihova vprašanja – odigrali videoigrico mini golf.

Poslanka Joveva je povedala, da mladim mladim poskuša čim bolj jasno razložiti stvari, ki zadevajo tudi njih: “Izzive, s katerimi se soočam(o), poskušam mladim razložiti na kratko in čim bolj razumljivo. Poskušam jim približati svoje delo, da bi razumeli, da politika ni nujno nerazložljiva in zapletena zadeva, zato se nagibam k preprostejšemu jeziku in včasih tudi humorju, v mejah normale pa tudi prepletu osebnih okoliščin, da bi mlade bolj vključila v zadeve, ki se tičejo tudi njih.”

Programa Erasmus+ in ALMA sta le dva izmed mnogih programov, ki jih lahko mladi koristijo, da vidijo in občutijo Evropo. To je zanje ena izmed neposrednih koristi Unije. Eno izmed vprašanj mladih tekom razprave je bilo, kaj mlade danes najbolj zanima. Evropske poslanke so se strinjale, da so to delovna mesta, okoljski izzivi in varnost.

Kot je dejal moderator razprave, so mladi na konferenci o prihodnosti Evrope dobili osrednjo vlogo. Poslanka Joveva je ob tem izpostavila:

“Upam, da se bomo v prihodnje več pogovarjali z mladimi in o mladih, kot smo se doslej. Poslanci včasih pri pripravi zakonodaje premalo sprašujemo mlade za njihova mnenja. Sama z njimi komuniciram, se z njimi redno srečujem in jih spodbujam, da mi povedo svoje misli, ideje in strahove, s čimer si sama poskušam odgovoriti na določena vprašanja. Verjamem, da je bilo to leto, ki še ni končano, samo začetek debate, ki bo pri našem delu še bolj osredotočena na mlade.”

Pri razpravi sta poleg poslanke Joveve sodelovali še njeni kolegici Tilly Metz (Zeleni/EFA) in Dace Melbarde. V drugem delu oddaje so se jim pridružili spletni vplivneži: Marcos Moschovidis, Karim Hallal Peche in Luke Fry.

Razpravo je moderiral Quentin Deschandelliers, nekdanji asistent v Evropskem parlamentu in spletni kreator, ki vodi profil MEPassistant na Instagramu in Twitchu.

Posnetek dogodka si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
,

“Evropska medijska zakonodaja mora biti ambiciozna”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 8. decembra 2022, gostila interaktivno razpravo s študentkami in študenti z naslovom “Medijska svoboda? Bo, da!”, na kateri so govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA). Joveva je med drugim dejala, da mora biti ta regulacija postavljena čim ambiciozneje.

Poleg evropske poslanke so v razpravi sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević.

V svojem nagovoru se je poslanka Joveva osredotočila na evropsko raven, kjer je dejala, da gre za resnično revolucionarno zakonodajo z vidika pristojnosti Evropske unije na področju medijev, zato bo morala Unija najti rešitve, ki bodo primerne za vse države članice.

Pri tem je poudarila, da ne smemo odstopati od določenih standardov, in sicer predvsem tistih v okviru dodatne, evropske zaščite medijev in novinarjev ter njihove neodvisnosti. Dodala je še, da marsikdaj evropskim poslankam in poslancem očitajo, da se v zakonodaji upošteva le lobiste in da je prav zaradi tega želela to spremeniti ter slišati glas mladih, ki bodo sooblikovali to področje v prihodnje.

Nadaljevala je ministrica Vrečko, ki je izpostavila pomen prihajajočega akta tudi za slovensko medijsko krajino. Po njenem prepričanju bo omenjeni akt prispeval k večji demokratičnosti Unije, Slovenija pa bo tvorno prispevala tako k oblikovanju regulacije kot njeni implementaciji.

Kučić je nadaljeval ministričine besede, da akt ne bo nujno rešil glavnih zadreg v našem medijskem prostoru, bo pa nedvomno spodbujal intenzivnejše reševanje težav na tem področju. Dodal je, da je politično sporočilo jasno, saj da v evropskem medijskem prostoru ne želimo netransparentnega javnega oglaševanja v medijih, zlorab javnih sredstev za utišanje in nadzorovanja novinarjev.

Uvodno razpravo je zaključil Milosavljević, ki je spomnil, da je bila tudi Slovenija med državami, zaradi katerih je do tega akta sploh prišlo. Poudaril je, da ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v času prejšnje vlade (vlade Janeza Janše, op. p.) in da ni vse, kar se tiče svoboščin, samoumevno.

Sogovorci so se strinjali, da bo akt treba še dodelati.

V drugem delu je sledila interaktivna delavnica za študentke in študente, ki so po tematskih skupinah področij, ki jih pokriva akt, proučili zakonodajni predlog ter prediskutirali o možnih spremembah in rešitvah. Pri tem so tekle debate tako o trenutnem kot o preteklem stanju in kaj bi lahko popravili ter kako. Ob koncu temeljite proučitve vsebinskega dela so študentje po skupinah predstavili svoje zanimive in uporabne predloge govorcem. Podrobnosti v zvezi s tem bomo objavili v prihajajočem tednu.

Celoten posnetek nagovorov govorcev si lahko ogledate tukaj.  

/1 Comment/objavil/a

“Z majhnimi spremembami lahko človek naredi ogromno”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 8. 12. 2022,  udeležila pogovora z dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, s katerimi je spregovorila o svoji poklicni poti, izzivih, s katerimi se danes soočajo mladi in njihov šolski sistem, t.i. hitri modi, protestih v Iranu, veliko pa je bilo govora tudi o podnebni krizi in okolju. Z majhnimi spremembami lahko človek naredi ogromno, je med drugim dejala poslanka.

Dijakinje in dijake je zanimalo, če je imela poslanka kdaj priložnost spoznati Greto Thunberg, na kar je Joveva odgovorila pritrdilno. Znana okoljska aktivistka je namreč na začetku mandata nagovorila člane odbora za okolje, katerega članica je tudi poslanka Joveva.

Tematika okolja je bila sicer glavna tema zanimanja mladih na dogodku. Joveva je pojasnila, da EU na področju okolja EU zelo aktivno dela: “EU ima načrt za reševanje podnebne krize. Sprejeli smo evropski zeleni dogovor, ki je zelo ambiciozen. In prav je tako. Ključen cilj zelenega dogovora je, da Evropa postane ogljično nevtralna celina do leta 2050.”

Mlade je zanimalo, kaj lahko sami storijo za ohranitev okolja. Po mnenju Joveve je na mestu ločevanje odpadkov, pa tudi uporaba javnega prevoza, ki ga zagovarja tudi sama, manj uživanja mesa … Obenem je dejala, da si v današnji družbi želi več uvidevnosti.

Ko so jo vprašali, kaj ji je všeč pri njeni službi, je med drugim povedala: “Kot javna osebnost si lahko privoščim govoriti o tabujih. Ker želim, da se o tem govori. Na primer o splavu ali o tem, da imaš lahko otroka in si obenem tudi poslanka, tudi o mentalnem zdravju na primer.” Pri njenem delu ji je všeč tudi to, da lahko politiko predstavlja kot nekaj dobrega in obenem stremi k temu, da jo ljudje zaradi njene pozicije ne bi obravnavali kot nekaj več: “Ne želim, da bi me ljudje videli kot nekaj več samo zato, ker sem na tej funkciji. Na to funkcijo sem izvoljena in želim si predstavljati politiko kot nekaj dobrega. Vseh politikov se ne sme metati v isti koš.”

Na vprašanje dijakov, ali bi se spet odločila za tak poklic, je poslanka hudomušno odvrnila: “Odvisno od okoliščin. Če bi morala izbirati poklic, bi bila lektorica politikov.”

Seveda se sodelujoči nismo mogli izogniti področju mladih, ki je eno izmed ključnih prioritet poslanke Joveve. Kot ključen izziv v tem trenutku vidi predvsem prepoved neplačanih pripravništev po vsej EU, za kar se sama močno bori.

Dijake je zanimal tudi poslankin pogled na zatiranje protestov v Iranu. Joveva ostro obsoja napade na protestnike in civilno družbo v Iranu. Evropski parlament je v ta namen že sprejel resolucijo, s katero izraža odločno podporo mirnemu protestnemu gibanju v Iranu, zlasti mladim ženskam, ki vodijo in sodelujejo na demonstracijah, ter odločno obsoja vsesplošno in nesorazmerno uporabo sile iranskih varnostnih sil proti množicam, ki je doslej povzročila že številne žrtve. A resolucija ni zakonodajni dokument, kot je izpostavila poslanka. Kot samostojna institucija pa je Evropski parlament prekinil odnose z Iranom, je še povedala.

Na koncu je dijakinjam in dijakom zaželela vse dobro in čim več uvidevnosti, radovednosti, uspehov in zdravja.

/0 Comments/objavil/a
,

“Iskrena sem, ker vem, kdo sem in kaj želim ostati.”

“Meni osebno to ni težko, ker vem, kdo sem in kdo ali kaj želim ostati. In predvsem, kdo ali kaj ne želim postati,” je v daljšem intervjuju o svojem delu na Gorenjski televiziji (GTV) povedala evropska poslanka Irena Joveva. Spregovorila je tudi o medijski svobodi, energetski krizi, delu za mlade ter med drugim odgovorila na vprašanje, kaj bi takoj spremenila v Evropskem parlamentu, če bi lahko.

Uvodoma je poslanka pojasnila, da se je tudi pri njih skorajda vse vrnilo v stare tirnice s fizično prisotnostjo, svetla izjema so sestanki politične skupine Renew Europe, v kateri deluje. Ob tem je izrazila obžalovanje, da večina v parlamentu ni želela izkoristiti dobre prakse med pandemijo zgrajenega sistema, mišljeno predvsem z vidika transparentnosti glasovanj.

Sama sicer, kot je dodala, poskuša svoje delo v Bruslju organizirati tako, da so njeni dnevi sicer popolnoma natrpani z delo, a da je na podlagi tega lahko več aktivna v Sloveniji.

Po poslankinem mnenju je politika stvar kompromisov in pogajanj, a da se o spoštovanju pravne države, temeljnih človekovih pravicah in demokraciji ne sme pogajati, česar se kljub vsej svoji raznolikosti zavedajo tudi v poslankini skupini Renew Europe. Dodala je, da ‘‘je tipičen dan v evropskem parlamentu netipičen’’, saj da je izjemno veliko raznolikosti – vse od tednov z več dela za odbore, nato tednov za politično skupino Renew Europe, plenarnih tednov, do misij po Evropi in dela v matični državi. Poleg tega so tu še vsi usklajevalni in pripravljalni sestanki, sestanki z različnimi organizacijami, strokovnjaki, deležniki in drugimi poslanci ter sprejemanje obiskovalcev ali sodelovanje na raznih dogodkih.

Kako ostaja zvesta sama sebi? “Pred spanjem predelam dan in premislim, če lahko grem spat brez slabe vesti. Odgovor mora biti da in moj odgovor je vedno da. Če ne bi bil, sem nekaj ‘zafrknila’ v življenju,” je odgovorila Joveva.

Pogovor je tekel tudi o medijski svobodi, kjer je poslanka dejala, da ni niti za trenutek dvomila, da volivke in volivci ne bi podprli sprememb za boljšo javno radiotelevizijo. Vseeno pa je izrazila obžalovanje, ker del politike z manipulacijami in lažmi zlorablja referendumsko pravico ter gre celo tako daleč, da primerja trenutno Slovenijo z nacistično Nemčijo, kar da je povsem nedopustno.

Znova je opozorila na pomen Evropskega akta o svobodi medijev, za katerega bo po vsej verjetnosti poročevalka v imenu Renew Europe. Akt bo prinesel nov sklop pravil in mehanizmov, namenjenih spodbujanju medijskega pluralizma in neodvisnosti.

Voditelj je poslanko povprašal tudi o Madžarski in Poljski, za kateri je Joveva povedala, da danes ne bi bili sprejeti v Evropsko unijo po standardih, ki jih zahteva od morebitnih novih članic: “Tu vidimo, da ni bilo nobenega premisleka, da se po vstopu države v Unijo stanje lahko poslabša. Nimamo vzpostavljenih zadosti mehanizmov in poudarjam, da je stanje na Madžarskem in Poljskem resnično zaskrbljujoče.”

Dotaknila sta se tudi pisma direktorjem digitalnih platform glede neuporabe slovenščine, kjer je poslanka dejala, da je vesela, ko vidi, da se zadeve premikajo, pa čeprav počasi, in ko veš, da si k temu prispeval tudi sam. Pripomnila je, da ni pomembno, ali znamo tuje jezike ali ne, saj da je pravica dostopati do vsebin v maternem jeziku nekaj osnovnega, predvsem pa da se ne sme diskriminirati slepih, slabovidnih, gluhih in naglušnih.

O trenutni energetski krizi je Joveva najprej dejala, da neumorno podpira Ukrajino pri njenem legitimnem boju za obstoj ob vsej ruski agresiji, nato pa nadaljevala, da bi energetsko krizo lahko reševali s cenovno kapico za rusko nafto, ki pa mora biti čim nižja:

“Dolgoročna rešitev je investicija v obnovljive vire energije in zagotovitev potrebne infrastrukture za resnično neodvisnost od fosilnih goriv.” Joveva se je zavzela tudi za sklad, podoben tistemu za okrevanje in odpornost.

Na vprašanje, kaj bi glede delovanja Evropskega parlamenta spremenila takoj, če bi le lahko, je odvrnila, da bi določila le en sedež, bodisi v Bruslju bodisi v Strasbourgu, ker je to edino smotrno z okoljskega, finančnega in logističnega vidika. Poleg tega je omenila, da bi želela spremeniti tudi selektivno spremljanje in ozaveščanje javnosti glede dela evropskih poslank in poslancev.

Poslanka je svoj govor zaključila z novoletno čestitko, kjer je gledalkam in gledalcem zaželela mirne božične praznike ter zdravo in srečno leto 2023, predvsem pa svet, v katerem ne bodo zmagovali manipulatorji, lažnivci, vojni dobičkarji in razdiralci.

Intervju s poslanko si lahko ogledate na povezavi tukaj.

/0 Comments/objavil/a