V svojih zapisih se najpogosteje osredotočam na Slovenijo in EU, a danes bi vam vendarle rada pobližje predstavila aktualna dogajanja v Iranu in Maroku. Državi, ki geografsko gledano niti nista tako zelo oddaljeni od Slovenije. Gledano s področja človekovih pravic, vladavine prava, (novinarske) svobode, pa … druga zgodba.

O razmerah v Maroku sem razpravljala na januarskem plenarnem zasedanju. Moj govor se je osredotočal na področje novinarstva, ker smo o tem sprejemali resolucijo. Pred plenarnim nastopom smo v pisarno dobili več klicev, v bistvu poskusov vplivanja na to, kaj bom povedala. Do mene niso uspeli priti, asistentka pa jim je vsakič znova zelo jasno dejala, da je moje stališče že oblikovano.

“Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.”

Tako sem zaključila svoj govor. Zatiranje svobode misli, neupravičene aretacije in zaprtja novinarjev … vse to je nekaj, na kar ne smemo pristati.

V Iranu gredo medtem še precej dlje. Protestnice – in protestniki! – se tam že mesece borijo za pravičnejšo družbo. Žal je samo slabše. Represija oblasti, neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, arbitrarne aretacije z mučenjem, smrtne kazni, umori!

Iran se že dolgo uvršča med največje krvnike na svetu. Končno tudi v Evropskem parlamentu glede tega nismo več tako tiho. Na tem istem plenarnem zasedanju smo potrdili še eno resolucijo o protestih in usmrtitvah v Iranu.

Odločno sem stopala, še vedno stopam in vselej bom stopala v bran vsem borkam in borcem za temeljne pravice. Vedno. Povsod.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 25. januarja 2023, nastopila kot soigralka v predstavi ”Brez upanja, z upanjem”, odigrani v Evropskem parlamentu v okviru t. i. skritega gledališča. Predstava osvetljuje življenja bork in borcev z zatiranih območij, kjer oblasti z nasiljem in grožnjami onemogočajo obstoj drugih ljudi, tudi z namenom uničiti njihovo upanje.

Poslanka med nastopom v predstavi.

Poslanka med nastopom v predstavi.

V predstavi ”Brez upanja, z upanjem” (angl. No hope, with hope) je poslanka odigrala zgodbo palestinskega mladeniča, h kateremu v sobo vdrejo izraelski vojaki, ki iščejo njegovega brata. Pri tem se mladenič ne vda nenehnemu prevpraševanju nasilne izraelske vojske in ostane zvest svoji družini ter njeni varnosti.

Predstava je med drugim prikazala vsakodnevna življenja in trpljenja ljudi v Palestini, Iraku, Kurdistanu in Ukrajini, kjer vsakdan predstavljajo vojna, trpljenje in smrt, a tudi preživetje, upor in trdoživost.

Poslanka je ob robu predstave dejala, da je upanje načeloma možnost uresničitve nečesa, da vsak od nas nekaj upa, vsak dan znova, a da je za njene soigralke in soigralce upanje zgolj to, da bi preživeli in obstajali. Čeprav gre za težke zgodbe, jim moramo prisluhniti, je dodala.

”Življenjske zgodbe – trpke, a takšne, da si prav zato še toliko bolj zaslužijo uprizoritve na gledališkem odru. Ne samo na dan te predstave, ne samo včeraj. Jutri in za vedno,” je poudarila Joveva.

O predstavah gledališke skupine

Poslanko je k udeležbi na predstavi povabilo Teatro di Nascosto – t. i. skrito gledališče , ki je s pomočjo Annet Henneman razvilo t. i. gledališčno reportažo. Te reportaže osvetljujejo trenutna dogajanja na konfliktnih območjih in prikrajšanim dajejo glas ter jih opolnomočijo za deljenje svojih zgodb. Gledališče sestavlja mednarodna skupina igralk in igralcev, ki delujejo in živijo v Palestini, Iraku, Iranu, Egiptu, Siriji, Kurdistanu, Ukrajini, Nemčiji, Angliji in na Danskem ter Nizozemskem.

Gledate in poslušate moj plenarni nagovor z lanskega novembra. Zakaj ga objavljam “šele zdaj”, se morda kdo sprašuje? Se mar odtlej ni nič spremenilo v Iranu? Se je. Ampak na slabše.

Protestnice – in protestniki! – se že mesece borijo za pravice žensk. Ne gre samo za boj za pravičnejšo družbo. A vmes je … represija. Neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, arbitrarne aretacije z mučenjem, smrtne kazni, umori!

Vmes so tragične usode. Mahse Amini in mnogih drugih.

Oblast gre vsakič še korak dlje. Oni to vidijo kot povračilne ukrepe, maščevalne in ustrahovalne. Ker želijo Irankam in Irancem pokazati, da bodo za ta svoj boj vsi drago plačali.

Danes smo v Evropskem parlamentu potrdili še eno resolucijo o protestih in usmrtitvah v Iranu. Obsojamo početje oblasti, želimo, da prenehajo s sistematskim nasiljem. Želimo nove sankcije.

Odločno sem stopala, še vedno stopam in vselej bom stopala v bran vsem borkam in borcem za pravice Irank in Irancev.

Za Mahso Amini.

Za Ženske! Življenje! Svobodo!

– Irena

Evropski poslanke in poslanci iz Slovenije so v četrtek, 19. januarja 2023, na pristojne v Evropskem parlamentu naslovili pismo s pozivom, naj v najkrajšem možnem času uredijo razmere na področju vodenih ogledov Evropskega parlamenta. Skupine obiskovalcev iz Slovenije namreč vse od lanskega septembra nimajo možnosti predstavitve v maternem jeziku, kar je po mnenju podpisnikov nesprejemljivo.

Vodeni ogledi Evropskega parlamenta so namenjeni spoznavanju vloge te institucije, političnih skupin v njej, pa tudi dela poslank in poslancev. A zadnje štiri mesece imajo obiskovalke in obiskovalci iz Slovenije na voljo zgolj dve možnosti: ali predstavitev v angleškem jeziku ali pa ostanejo brez.

“S tem, ko slovenskim skupinam obiskovalk in obiskovalcev ni zagotovljena možnost predstavitev v maternem jeziku, so postavljeni v neenakovreden položaj, obenem pa se krši glavni namen zagotavljanja večjezičnosti.”

Poudarili so, da sicer razumejo razlog za nastale razmere, a da pomanjkanje slovenskega ali slovensko govorečega osebja ni novonastala težava. En sam uslužbenec za zagotavljanje organizacije in izvajanja za vse skupine obiskovalcev zagotovo ne more biti dovolj, so še opozorili.

“Zato vas pozivamo tako k prenovi sistema samih predstavitev kot k temu, da v najkrajšem možnem času odpravite diskriminatorno prakso ter slovenskim državljankam in državljanom, kot državljankam in državljanom EU, zagotovite izvajanje predstavitev v maternem jeziku.”

Pismo je podpisalo vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije: Irena Joveva (Renew Europe), Klemen Grošelj (Renew Europe), Milan Brglez (S&D), Matjaž Nemec (S&D), Ljudmila Novak (EPP), Franc Bogovič (EPP), Milan Zver (EPP) in Romana Tomc (EPP).

Preberete si ga lahko na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda) je v sredo, 18. januarja  2023, med plenarno razpravo o položaju novinarjev v Maroku nagovorila Evropski parlament. Izpostavila je razmere na področju novinarstva v Maroku, kjer maroška vlada krni poročanje novinarjem in tiša glasove, ki poročajo o vladni korupciji. “Če nihče ne poroča o vladni korupciji, ta zagotovo ne obstaja, kajne,” je bila ostra.

Po besedah evropske poslanke vlada v Maroku zgolj navidezno prikazuje pluralizem medijev, medtem ko je stanje na področju novinarstva v državi precej drugačno. Poudarila je, da se kljub dejstvu, da sta pravici do informacij in svobode izražanja zapisani v ustavi, ne spoštujeta.

Novinarke in novinarji so v svojem delovanju izjemno omejeni, prisiljeni v samocenzuro, pravica do poročanja o korupciji, statusu monarhije in statusu Zahodne Sahare je – milo rečeno – izredno okrnjena.”

Kot je dodala Joveva, v Maroku obstaja samo še en neodvisni medij, novinarji slednjega pa so redno tarče nadlegovanj, preganjanj, neupravičenih aretacij ali celo zapornih kazni na podlagi lažnih obtožb o nezakoniti prekinitvi nosečnosti in spolnih napadih.

Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih, in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.

 

OZADJE

Na razpravi na plenarnem zasedanju je bil izpostavljen predvsem primer Omarja Radija, maroškega preiskovalnega novinarja in borca za človekove pravice, ki je poročal o korupciji v vladi. Vse od 29. julija 2020 je priprt, obsojen je na šest let zapora. Kazen je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Po mnenju Organizacije za človekove pravice (Human Rights Organisations) je postopek proti Omarju Radiju vključeval resne kršitve mednarodnih standardov poštenega sojenja.

Celoten plenarni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. januarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede korupcijskega škandala, ki je nedavno pretresel evropske institucije. V govoru je dejala, da ne bodo pravila tista, ki bodo kos korupciji, temveč integriteta kolegic in kolegov v Evropskem parlamentu.

Šok, zgroženost in sram so samo tri izmed nešteto besed, ki bi se še našle za opis nepojmljivega korupcijskega škandala, ki se je zgodil Evropskemu parlamentu, je govor začela poslanka.

Poudarila je, da so vmešavanja tretjih držav v odločitvene procese institucij Evropske unije nedopustna in jih je seveda treba zaustaviti, a da to ne bo dovolj.

‘‘Poostriti je treba pravila na vseh področjih, na vseh ravneh, v vseh institucijah. A imamo lahko še tako ostra in jasna pravila, na koncu se vse konča … ne pri denarju. Zame ne. Vse se konča pri nas, kot ljudeh,’’ je bila jasna Joveva.

Pri tem je dodala, da so politiki tisti, ki državljankam in državljanom, konec koncev pa tudi dostojanstvu Evropskega parlamenta dolgujejo, da vse, o čemer pridigajo, tudi dejansko izvajajo.

​​“In če že nekdo tretji potem poskuša s podkupovanji, niso pravila tista, ki bodo to zaustavila. To lahko uspešno zaustavi zgolj in samo naša integriteta, kolegice in kolegi” je skenila poslanka.

Celoten nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je konec minulega tedna gostovala v petkovih poročilih na Planet TV (13. januarja 2023) in v nedeljski oddaji 24ur na POP TV (15. januarja 2023). Spregovorila je o svojem pismu izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku, v katerem je poudarila, da morajo vsi, ki pridejo ponujat storitve na slovenski trg, spoštovati slovenski jezik. Po njenem mnenju ne gre za to, ali znaš denimo angleško ali ne, pač pa za tvojo pravico do izbire maternega jezika.

Poslanka je dejala, da je navdih za borbo za uporabo slovenščine dobila iz osebnega življenja, ker se starejši generaciji težje obrazloži uporabo modernih tehnologij, že ko so te dostopne v slovenskem jeziku. V primeru, ko slovenščina ni na izbiro, pa je ta tehnologija mnogokrat praktično nedostopna širšemu krogu ljudi.

Z večjim zavedanjem te nedostopnosti je poslanka začela intenzivno razmišljati, kaj lahko stori. Čeprav podjetje Apple že ponuja slovenščino na svoji platformi pretočnih vsebin, pa je nimajo na izbiro na različnih napravah, kot so telefoni, tablice in računalniki.

‘‘Ne zdi se mi prav, da je slovenski jezik diskriminiran v digitalnem svetu, ker smo majhen trg. Še vedno smo trg Evropske unije, smo enakopravna država članica, naš jezik je uradni jezik EU, kar se mora spoštovati,’’ je bila v izjavah odločna Joveva.

Poslanka je dejala, da bo naslednji korak razširitev njene pobude na tiste poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, ki se v svojih državah soočajo s podobnimi težavami nedostopnosti vsebin in storitev v njihovih jezikih. Naslednja možnost je tudi zahtevanje odgovorov na zaslišanju odbora za kulturo Evropskega parlamenta, konec koncev pa tudi zakonodajne spremembe oziroma prilagoditve.

‘‘V bistvu pa ne sme iti za to, kaj neka zakonodaja omogoča in česa ne. Gre za to, da se preprosto morajo spoštovati vsi jeziki,’’ je prepričana poslanka.

V prispevkih sta novinarki omenili tudi poslankino iniciativo in pismo, ki ga je poslala lani jeseni direktorjem digitalnih platform Netflix, Disney+ in Amazon Prime glede njihove (ne)uporabe slovenskega jezika pri podnaslavljanju ter sinhronizaciji svojih ponudb na slovenskem trgu.

Svoji mnenji o (ne)uporabi slovenskega jezika sta podala tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič in svetovalec ministrice za kulturo Lenart J. Kučić.

Prispevka s poslanko si lahko ogledate tukaj (Planet TV) in tukaj (POP TV).

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 12. januarja 2023, sodelovala pri prostovoljnem delu učenja slovenskega jezika na Slovenski filantropiji. Udeleženke in udeleženci tečaja so bili povečini iz Ukrajine. Poslanka je izrazila zadovoljstvo, da je dobila priložnost sodelovati pri projektu, ki pomaga pri integraciji v novo okolje. “Vesela sem, da sem lahko del vaših zgodb. Vaša življenja so vse prej kot lahka, vaša volja do učenja pa je zavidanja vredna,” je med drugim povedala Joveva.

Tečaj je bil zelo interaktiven, teče pa na način, da se vsi že od prvega dne pogovarjajo v slovenščini.

Joveva je v krajšem nagovoru udeležencem izpostavila, da se v Evropskem parlamentu zadnje leto zelo veliko ukvarjajo z vojno v Ukrajini. Jasno je obsodila vsakršno vojaško agresijo. Vsem prostovoljcem in udeležencem tečaja je izrazila svojo podporo ter se zavezala, da bo  še naprej počela vse, kar je v njeni moči, da bi EU čim bolj pomagala vsem beguncem in drugim pomoči potrebnim.

Dejala je tudi, da se zaveda, da razmere, v katerih so se znašli ljudje v Ukrajini po začetku vojne, niso enostavne, prav tako prilagoditev na nov način življenja. Poudarila je, da izredno spoštuje njihove izkušnje, pogum ter vse, kar so že doslej morali preživeti.

Ob koncu je vsem udeležencem zaželela veliko sreče in uspehov ter se še enkrat zahvalila za povabilo pri sodelovanju na tečaju.

Na njem je poslanka sodelovala v okviru projekta “MEP Job Shadowing”. Gre za del projekta “Citizen Engagement for Recovering – Volunteering Solidarity” (CERVIS), ki ga sofinancira Evropska komisija prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Projekt je zamišljen tako, da evropski poslanec in izbrani prostovoljec za en dan simbolno zamenjata službi oziroma drug drugemu pomagata pri svojem delu. Predvidoma prihodnji mesec se bo tako evropski poslanki pridružil pri delu nekdo od izbranih prostovoljcev.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 12. januarja 2023, udeležila pogovora z dijakinjami in dijaki Srednje šole Domžale, kjer je z njimi spregovorila v okviru predmeta aktivnega državljanstva na temo Evropske unije in njenega dela v Evropskem parlamentu. Mladi so postavili paleto zanimivih vprašanj, med drugim tudi, kako bi jih poslanka prepričala, da na naslednjih evropskih volitvah podprejo prav njo. Odgovorila jim je, da si ne želi ocenjevanja svojega dela na podlagi enomesečne kampanje, pač pa na podlagi celega mandata. 

Naslednje volitve v Evropski parlament bodo leta 2024. Joveva je dijakinjam in dijakom dejala, da o njih še ne razmišlja.

Delati želim tako, kot delam od prvega dneva. Ne želim se spremeniti zato, ker so kmalu volitve. Pri določenih ljudeh lahko vidiš, da so v kampanji, ker so več na terenu, bolj so prijazni, kar naenkrat je ogromno nekih obljub. Zase si želim, da bi ljudje videli, da sem delala dobro skozi ves mandat in da me ocenijo po tem.

Velik del vprašanj med pogovorom se je navezoval na bolj osebne okoliščine poslanke in njeno poklicno pot. Zaradi njenega porekla je mlade zanimalo, kakšno je bilo njeno otroštvo ter ali je imela zaradi tega kdaj težave v šoli.

Nikoli. Ne v osnovni šoli ne v gimnaziji. Morda tudi zato, ker pri meni nikoli niso mogli najti nekega razloga za zbadanje, saj že od nekdaj obožujem slovenščino in se je to vedno zelo poznalo tudi v šoli.

Pri vprašanju dijakov, kdo je njen vzor, Joveva ni oklevala: “Moja mama, ki sem jo izgubila leta 2009, po dolgem, res dolgem boju z rakom. Žal imamo s to boleznijo izkušnje že vsi, posredne ali neposredne. In tudi zaradi mame se v Evropskem parlamentu ukvarjam s področjem boja proti raku. Njej v čast. Ona je moj edini vzor.

Na področju raka je bila poslanka aktivna tudi v posebnem odboru BECA znotraj Evropskega parlamenta, kjer so naredili strategijo na evropski ravni in kjer je sama zagovarjala pravico do zdravljenja, ki ne sme biti odvisna od tvoje poštne številke.

 

Te smernice smo naredili za države članice. Te bolezni je na žalost vedno več, in na žalost niso vse ozdravljive. Tudi na tem področju so potrebne sistemske rešitve. Ključna pa je preventiva. Redni pregledi. Moramo se zavedati nevarnosti okoli nas. Kar lahko naredimo sami, to naredimo. Da na koncu dneva veš, da si sam storil vse, kar si lahko.

V nadaljevanju so dijaki naslovili tudi področje okolja ter želje Evropske unije pri reševanju podnebne krize. Evropska poslanka je poudarila, da je cilj Evropske unije do leta 2050 postati podnebno nevtralna celina, kar moramo doseči z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Ne glede na vojno v Ukrajini in energetsko krizo je Joveva prepričana, da to ostaja priorieta EU.

Evropska poslanka Irena Joveva je izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku v četrtek, 12. januarja 2023, poslala odprto pismo, v katerem poziva k uporabi slovenskega jezika na njihovih napravah, operacijskih sistemih in razširitvah, kot sta denimo glasovna podpora ter sinhronizacija. Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika, je med drugim zapisala.

V pismu je poslanka navedla, da so izdelki in storitve omenjenega podjetja dostopne različnim generacijam, od katerih niti ena ne sme biti ne prikrajšana ne diskriminirana. Izpostavila je pomen slovenskega jezika, ki je uspel stati in obstati:

‘‘Naša država, narod, prebivalstvo, jezik … nič od tega ni med največjimi ali najvplivnejšimi na svetu. A zato v svoji biti, sposobnosti izražanja misli, sprejemanju podatkov, v pomenskosti in širini našega jezika ter kulture nis(m)o nič manjši ali manj pomembni,’’ je prejšnjo misel podkrepila poslanka.

Poslanka Joveva ob podpisovanju pisma izvršnemu direktorju podjetja Apple.

Poslanka Joveva ob podpisovanju pisma izvršnemu direktorju podjetja Apple.

Joveva se je v pismu naslonila tako na slovensko zakonodajo in njene obrazložitve kot tudi na zakonodajo Evropske unije, pri čemer je izrazila razočaranje, da – z izjemo pretočnih vsebin – preostale storitve, vsebine, naprave in sistemi podjetja Apple niso dostopni v slovenskem jeziku.

Podjetje in izvršnega direktorja je pozvala, naj spremenita pristop do enotnega (digitalnega) evropskega trga in uradnih jezikov EU, vključno s tistimi z manj govorkami in govorci:

‘‘Prepričana sem, da vi in vaše podjetje ne želite biti med tistimi, ki bi pripomogli k digitalnemu umiranju jezikov. Pri tem ni pomembno, ali obstaja zakonska zahteva po enakopravni obravnavi vseh jezikov Evropske unije. Gre za to, da je treba dati tudi vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku.’’

S tem pismom evropska poslanka nadaljuje s svojimi aktivnostmi za zaščito slovenskega jezika v digitalnem svetu. Lani jeseni je poslala odprto pismo direktorjem treh podjetij, ki ponujajo pretočne vsebine v Sloveniji, a brez podpore slovenskega jezika. Nadaljnje aktivnosti bo usmerila v razširitev iniciative s kolegicami in kolegi iz Evropskega parlamenta ter s kampanjo ozaveščanja o diskriminaciji digitalnih platform do govork in govorcev slovenščine.

Odprto pismo izvršnemu direktorju podjetja Apple si v izvirniku lahko preberete tukaj.