Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 24. februarja 2023, sodelovala v razpravi z dijakinjami in dijaki z naslovom “Če bi jaz odločal(a) o prihodnosti izobraževanja…” v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Prav je, da nam nalivate čistega vina, šolski sistem je rigiden in prilagoditve so zagotovo na mestu, vaše ideje pa dobre, je med drugim povedala poslanka.

Na dogodku so se mladi postavili v vlogo odločevalcev in predstavili svoje predloge ukrepov na področju izobraževanja.

 

Uvodoma je evropska poslanka pojasnila, da je področje izobraževanja sicer v pristojnosti vsake države članice, vendar Evropska unija s svojimi aktivnostmi podpira, spodbuja in pomaga, tako s priporočili, smernicami, načrti, kot tudi z različnimi programi, denimo Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

Ob tem Joveva vidi manevrski prostor za izboljšavo in morda celo še več pristojnosti Evropske unije v določenem delu izobraževanja, saj imajo voditelji v državah članicah različne prioritete, pri izobraževanju pa ne sme manjkati kakovosti ali enakopravnosti.

 

Dijakinje in dijaki so podali precej zanimivih predlogov.

V Gimnaziji Bežigrad so se osredotočili na računalniško pismenost. Menijo, da bi se hitremu razvoju tehnologije šolstvo lahko prilagodilo z večjim številom ur informatike, pa tudi vrednotenja virov ter drugih podatkov. Pogrešajo tudi več učenja o finančni pismenosti, za lažjo predstavo in razumevanje določene snovi pa bi uvedli uporabo interaktivnih 3D modelov.

V srednji zdravstveni šoli Ljubljana si želijo izobraževalnega sistema, kjer bo vsak deležen individualne obravnave in bo lahko razvil svoje potenciale. To bi po njihovem mnenju lahko dosegli z dodatnimi izobraževanji za učitelje, ki poudarjajo sodobne načine poučevanja, kot sta projektno delo in vseživljenjsko učenje.

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je predlagala uvedbo uporabe tabličnih računalnikov. Ne želijo si reprodukcije znanja, zato so prepričani, da bi namesto na kvantiteti moral biti večji poudarek na kvaliteti pridobljenega znanja: “Otroci potrebujejo več kot le sedenje v klopeh, prepisovanje s table, opravljanje domačih nalog in kampanjsko učenje za doseganje dobrih ocen na preizkusih znanja.” Želijo si več socialnih veščin, uvedli bi tudi obvezno tutorstvo oziroma učno pomoč, ki bi jo nudili dijaki starejših letnikov.

Iz Gimnazije Murska Sobota so sporočili, da bi izobraževanje v prihodnosti moralo biti kombinacija dela na daljavo in dela v učilnici, saj bi s tem razvijali svoje tehnološke veščine. Predlagali so poklicno usmeritev izobraževanja, ki naj bi se zgodila že v 6. razredu oziroma bi se dijakinje in dijake razvrščalo glede na sposobnosti. Poudarili so tudi potrebo po več športne vzgoje.

V gimnaziji Celje center so predlagali, da bi EU namenila sredstva za posodobitev šolskih sistemov in izobraževanj za odrasle, kjer bi slednji v času izobraževanja imeli zagotovljen eksistenčni minimum (minimalno plačo). Uvedli bi centre za priznavanje neformalnega izobraževanja. Na ravni EU bi uzakonili obvezne dejavnosti, v katerih bi učenci in dijaki morali sodelovati v socialnih programih.

Gimnazijci in gimnazijke elektro in pomorske šole Piran bi v prihodnosti oblikovali temeljni učni načrt za vse izobraževalne ustanove v EU, ki bi mladim olajšal prehod na tujo šolsko ustanovo ob izmenjavi, medtem ko bi v gimnaziji Šiška namenili večji poudarek vseživljenjskemu učenju. Predlagali so uvedbo obveznega učenja prve pomoči in uvedbo sprejemnih izpitov pri vpisu na fakulteto.

Prihodnost je v bolj sproščenem delovnem in učnem vzdušju, pa so mnenja v Srednji šoli Domžale. To bi dosegli z manjšim številom predmetov, kar bi omogočalo večjo osredotočenost in bolj poglobljeno znanje namesto “piflanja”. Šolsko leto bi razdelili na tri ocenjevalna obdobja. Preverjanje in ocenjevanje znanja pa bi v večji meri potekalo v skupini, kar bi pripomoglo k nadgradnji ekipnega dela.

“Prakse je v našem šolanju premalo,” pa so izpostavili v Strokovno izobraževalnem centru Ljubljana. Predlagali so torej več prakse, strokovnih predmetov in športa. Predlagajo, da uvedbo izmenjave med obvezne vsebine oziroma več ekskurzij.

V Gimnazije Kranj si želijo več ustvarjalnega razmišljanja. Predlagali so uvedbo dneva ustvarjalnosti, kjer bi prek delavnic in predavanj osvojili ustvarjalno razmišljanje skozi različna (predmetna) področja – fotografija, improvizacija, 3D animacije itd.

Medtem je I. gimnazija v Celju predlagala uvedbo posebne štipendije za gimnazijce, Šola za storitvene dejavnosti Velenje pa je prav tako predlagala uporabo tablic pri pouku, ker bi zmanjšali porabo papirja in zagotovili poenotene zapiske. V ospredje pouka bi postavili eksperimente, diskusije, ustvarjalno pisanje, javno nastopanje, ekipno in projektno delo.

Šola kot taka na deklarativni ravni poudarja načela družbene enakosti, a realnost je drugačna. Zato bi mladi z Gimnazije Litija v prihodnosti uvedli formalizirano obliko dodatne strokovne pomoči za srednje šole in fakultete ter dodatne kadre, ki bi potrebo po takšni obliki pomoči na prvi stopnji sploh zaznavali, na drugi stopnji pa tako obliko pomoči tudi izvajali.

V odzivu na predloge je evropska poslanka Joveva dejala, da jo veseli takšna aktivnost mladih. Meni, da bi pristojni marsikatero idejo dejansko lahko uslišali, saj se šolski sistem mora prilagajati današnjemu hitremu svetu, mladi pa iz prve roke najbolje vedo, česa je premalo in česa preveč.

Na dogodku je sicer poslanko spremljal Viktor Kollar iz Slovenske filantropije, ki se je dogodka udeležil kot ”poslanec v senci” (več o projektu si lahko preberete tukaj), predloge mladih pa sta poleg Joveve komentirala še evropski poslanec Milan Zver in vodja sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek.

Razpravo si lahko ogledate TUKAJ

 

Evropska poslanka Irena Joveva je z namenom približevanja svojega dela in aktivnosti pripravila digitalno knjižico s pregledom leta 2022. V uvodu je vse svoje preteklo in nadaljnje delo povzela z besedno zvezo ”šponanje po liberalno”, kot je delo – ”šponanje” – imenoval aktualni predsednik vlade Republike Slovenije, zlasti pa je izpostavljala svoje parlamentarno delo v okviru svoje politične skupine v Evropskem parlamentu, Renew Europe.

Poslanka se je v pregledu leta obrnila nazaj na boj liberalnih sil za človekove pravice in spoštovanje ljudi, posledično pa so tudi volivke in volivci na volitvah dali vedeti, da je prava pot skupna liberalna pot. Tako so se liberalne sile v Sloveniji združile s skupnimi močmi, ljudstvo pa je mandat vladi (dodatno) potrdilo na trojnem jesenskem referendumu.

Dotaknila se je obstoja slovenskega jezika na digitalnih platformah, ko je jeseni 2022 napisala pismo direktorjem Amazona, Disneyja in Netflixa s pozivom za odpravo neenakopravnosti slovenščine pri podnaslavljanju ter sinhronizaciji.

Joveva se je v lanskem letu udeležila tudi več mednarodnih dogodkov po Evropi, med drugimi kot ena od predstavnic Renew Europe kongresa EUROPE 2050 v Varšavi na Poljskem, kjer je poudarila, da je vzpon iliberalnih demokracij eden največjih izzivov Evropske unije, ter prav tako v imenu Renew Europe parlamentarne misije odbora za kulturo in izobraževanje v Budimpešti na Madžarskem, kjer se je seznanila z aktualnimi razmerami na področju kulture, izobraževanja in medijev, pri čemer je bila po obisku le še bolj prepričana, da Madžarska pod trenutno oblastjo ni demokracija v polnem pomenu te besede.

Aktivno je naslavljala tudi tematiko medijske svobode širše v Evropi, saj je skupaj s poslanskim kolegom Klemnom Grošljem organizirala dogodek ”Osvobodilna fronta za medije in demokracijo”. Na njem je analizirala stanje medijske svobode in sodobnih izzivov novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Izpostavila je, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Svojo aktivnost je pri omenjeni tematiki nadaljevala z interaktivno razpravo ”Medijska svoboda? Bo, da!”, kjer je s študentkami in študenti spregovorila o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev (European Media Freedom Act – EMFA). Med drugim se je poslanka strinjala s prisotnimi, da mora biti ta zakonodaja čim ambicioznejša. Zbrani mladi so na dogodku diskutirali o predlogu akta, svojih pogledih in predlogih zanj, ki jih bo poslanka skušala upoštevati ob amandmiranju zakonodaje, saj je zanjo poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe.

Poslanka se je jasno zavzela za transparentno delovanje poslank in poslancev Evropskega parlamenta s pozivom predsednici Roberti Metsola, kjer je pozvala k spremembam poslovnika Evropskega parlamenta v členih, ki se nanašajo na način glasovanja. Po njenem mnenju namreč svojo odgovornost izvoljene in izvoljeni v prvi vrsti zagotavljajo prav s transparentnostjo, ki pa jo trenutni način glasovanja omogoča le delno.

Preostale poslankine aktivnosti so vključevale potrditev pomembnega poročila o posledicah pandemije na mlade, uspešnost slovenske delegacije evropskih poslank in poslancev pri zakonodaji na področju zdravja, smernice za politiko zaposlovanja, boj za plačana pripravništva, zapis izkušenj pripravnikov v njeni pisarni, odziv na pristopna pogajanja S. Makedonije in Albanije ter polnopravno članstvo v več odborih.

Celotno digitalno knjižico o delu v letu 2022 si lahko preberete TUKAJ.

Zdaj bi pa menda ja moralo že vsem biti jasno.

Zdaj bi pa menda ja moralo že vsem biti jasno.

Zdaj. Bi. Pa. Menda. Ja. Moralo. Že. Vsem. Biti. Jasno.

NI. Ni vsem jasno. Žal.

Danes sem v plenarni dvorani poslušala stavke nekaterih kolegic in kolegov v smislu, zakaj za vraga se zdaj ukvarjamo z ustanovitvijo nekega etičnega organa, če v naši hiši nimamo težav z etiko, ampak z vladavino prava. Aja, pa morala in etika sta bojda tudi dva zelo različna pojma, sem slišala. Nekdo je celo rekel, da mu je vseeno, če so politiki moralni ali ne. Da je pomembno samo, če spoštujejo zakon.

OK, res je, da ima marsikdo v Evropskem parlamentu težavo z vladavino prava, a to ne pomeni, da jih z etiko nima še kdo več. Pa z moralo tudi, mimogrede, ker to sta kvečjemu sorodna pojma. In ne, ni pomembno SAMO to, da politiki spoštujemo zakon. Politiki moramo ločiti med dobrim in slabim, med pravilnim in napačnim. Mar ni to bistvo morale?

Integriteta. Transparentnost. Odgovornost. Ničelna toleranca do korupcije. Brez tega zaupanja v naše delo ni in ne bo.

O tem sem pa jaz govorila na današnjem plenarnem zasedanju. O tem, da sicer imamo že določena pravila, a jih po institucijah nimamo poenotenih. Posledično so standardi različni, preiskovalna pooblastila nezadostna, da o pomanjkljivih, marsikdaj neprepričljivih sankcijah sploh ne govorim.

Resda na koncu vse stoji in pade na integriteti človeka samega, a vseeno je prav, da dobimo evropski etični organ, z istimi, jasnimi, najstrožjimi možnimi pravili. Za vse. Evropske poslanke in poslance, komisarke in komisarje, asistentke, asistente, strokovne sodelavce, direktorje, sekretarke …

O tem bomo glasovali ta teden. Neuspešno nas je večina v tej hiši k temu pozvala že pred dvema letoma, po vseh zadnjih škandalih in aferah pa zdaj res upam, da bo Evropska komisija tokrat to našo zahtevo – in njihovo takratno zavezo – uresničila.

Zdaj pa je menda ja vsem jasno, da drugače ne bo šlo.

Tistim, ki s pravili in etiko tako ali tako nimamo težav, to zagotovo je. Ostalim? Vrnite se na začetek zapisa.
… a hkrati vedite, da tisti, ki nam je to jasno, odločno stojimo za tem, da je treba raziskati, preiskati, kaznovati. Vse, ki mislijo, da zanje pravila ne obstajajo. Tudi v naši hiši.

Ker nismo vsi isti.

Ker nismo vsi isti.

Ker. Nismo. Vsi. Isti.

Pozdrav iz Strasbourga.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 14. februarja 2023, za oddajo Planet 18 komentirala (ne)transparentnost (delno) financiranih potovanj evropskih poslank in poslancev, ki jih ni plačal Evropski parlament. Po njenem mnenju so tovrstna potovanja sporna in bi jih bilo treba prepovedati.

V zadnjem času so se v Evropskem parlamentu pojavile polemike glede transparentnosti pri financiranih ter delno financiranih potovanjih s strani tretjih držav, podjetij ali organizacij. Ta so ob pravočasni prijavi sicer dovoljena, a bi bila lahko zelo problematična, saj bi v zameno za plačilo obiska gostitelj lahko pričakoval kakšne politične protiusluge.

“Za dejanja drugih ne bom odgovarjala, to naj storijo sami,” je povedala poslanka in poudarila, da sama česa takšnega ne bi, ni in ne bo počela.

“Se mi zdi pa sporno, ker imamo v Evropskem parlamentu dovolj denarja za raznorazna potovanja, misije v okviru našega dela. Ta potovanja se lahko pokrijejo iz tega (proračuna). Ne vidim razloga, zakaj bi nekdo hodil na sponzorirana ali delno sponzorirana potovanja, ki jih financira nekdo tretji. Če želijo iti na potovanja, ki se jih ne da pokriti iz proračuna Evropskega parlamenta, naj si plačajo ta potovanja sami,” je bila jasna.

Opomnila je še, da ima sama zase in za ekipo postavljena najstrožja možna pravila, ne le pri potovanjih, pač pa tudi pri lobističnih stikih, objavi pavšala in podobno, kar bi po njenih besedah moralo biti urejeno na sistemski ravni ter veljati za vse.