,

“Močan si le toliko, kot je močna tvoja ekipa”

Moja motivacija in zakaj ravno pripravništvo pri Ireni Jovevi?

Vsaka zgodba se mora nekje začeti in tudi moja s tem, ko sem nekega dne naletel na razpis o možnem opravljanju pripravništva pri pisarni evropske poslanke Irene Joveve v Bruslju. Za prijavo na pripravništvo sem se odločil zato, ker študiram mednarodne odnose na FDV in zato ker me politika, diplomacija, mednarodno pravo in zgodovina že od nekdaj zanimajo.

Z evropsko poslanko Ireno Jovevo

Za opravljanje pripravništva pri Ireni Jovevi me je motiviralo predvsem to, da deliva skupne vrednote, da Irena ne obljublja vsepovprek, vendar tisto kar obljubi tudi izpolni, da postavlja transparentnost vedno na prvo mesto, da je opravljanje pripravništva odprto za vse, pri čemer ni pogoj strankarska knjižica, temveč znanje in strokovnost. Svoje mesto si je izborila predvsem s trdim delom, pri čemer je položaj ni spremenil, v kar sem se kasneje tekom pripravništva vedno znova in znova prepričal. Irena je oseba, ki ti bo vedno prisluhnila, te v družbi vedno predstavila kot sodelavca in ti tako dala občutek pripadnosti in ravno ta uvidevnost je tisto kar bom od nje najbolj odnesel, poleg vseh drugih vrednot, ki jih pooseblja.

 

Po prijavi je hitro sledilo pisanje motivacijskega pisma, kasneje eseja, nato razgovor z vodjo lokalne pisarne in asistenti, na koncu še intervju z Ireno. Od takrat se najbolj spomnim kako sem še nekaj časa po razgovoru premleval o svojih odgovorih, razmišljal, če sem pri odgovorih na kaj pozabil in o tem kako vesel sem bil, ko mi je med službo zazvonil telefon z Ireninim sporočilom, da sem bil na pripravništvo sprejet. Nedolgo zatem sem se znašel v avtobusu na poti k Bruslju – na žalost so bile ravno konec oktobra lani odpovedi letov iz Brnika, zaradi česar je bila edina možna alternativa (pre)dolga vožnja z avtobusom.

Nasvet 1 za bodoče pripravnike: Na razgovoru bodite sproščeni, pripravljeni, ne bojte se zavrnitve in v takem primeru izkoristite čas, da do prihodnjega razpisa poglobite svoje znanje in dopolnite pomanjkljivosti – delujte po načelu: kjer je volja, tam je pot.

Nasvet 2: Če je le možno pojdite z letalom, oziroma, če vas je strah letenja, se na socialnem omrežju FB včlanite v skupino ”Slovenci v Bruslju” in tam poiščite prevoz z osebnim avtomobilom, saj bo bistveno hitreje in udobneje kot vožnja z avtobusom ali vlakom.

Prvi vtisi o Bruslju in Evropskem parlamentu?

Preden sem prišel v Bruselj nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj še nikoli nisem živel s ”cimri”, niti sem bil kdaj tako dolgo od doma. Šlo je za mojo prvo mednarodno izkušnjo in ravno zato sem bil še toliko bolj vesel, da sem bival v Slovenskem pastoralnem centru, kjer sem spoznal sostanovalce, s katerimi smo stkali prava prijateljstva in ki so mi polepšali in obarvali moj prvi pobeg izven cone udobja. Kljub temu da so bili radiatorji kdaj hladni, so bile njihove geste toliko toplejše in mi marsikdaj dale nov zagon in mi olajšali prilagoditev na Bruselj kot mesto.

Razsežnost Evropskega parlamenta

Sam Bruselj se po moji oceni bistveno razlikuje od slovenskih mest, saj gre za metropolo, kjer se mešajo različne kulture, jeziki, narodnosti in moram priznati, da ni ravno ”my cup of tea”, kot bi se reklo. Prvi vtis, ko sem prispel, je bil ta, da se s slovenskimi mesti glede čistoče ne more primerjati, saj je pri nas dosti bolj urejeno. Prav tako je občutek varnosti na kar višjem nivoju doma, kot je bil tu. Navadite se tudi na pogoste proteste, saj se na ta način v Belgiji naslavljajo akutni problemi v družbi, zato se ne čudite, če se različni protesti odvijajo skoraj na tedenski ravni. Po drugi strani, pa se boste zelo hitro privadili na zelo dober sistem javnega prometa, pri čemer boste lahko izbirali med učinkovitim avtobusnim in podzemnim prevozom, ali pa uporabnem sistemu tramvajev. Zato dajte mestu priložnost, raziščite njegove raznovrstne in zelo poučne muzeje in lepe kotičke kot so razni parki, ki nudijo pobeg od t. i. betonske džungle, vsekakor poskusite tudi znamenite belgijske vaflje, čokolado, krompirčke ali denimo flamsko govejo karbonado. Ne pozabite tudi na malo zabave in se udeležite vsaj kakšnega izmed znamenitih četrtkovih zabav na Place du Luxemburg (znano kot Plux), kjer se pozno popoldne dnevni bari spremenijo v nočne klube in kjer se mladi in pripravniki iz vseh institucij lahko spoznajo in podružijo (vendar ne pozabite, da je tudi petek delovni dan).

 

Nasvet 3: Preden pridete v Bruselj je nujno, da si poiščete namestitev za čas vašega bivanja, pri čemer bodite pozorni, saj je veliko prevarantov.

Prvi vtis o parlamentu je bil ta, da sem se bal, da naslednji dan sploh ne bom našel naše pisarne, saj je toliko hodnikov, sob in nadstropij, ki delujejo identično.

Ni fraza, ko vsi trdijo, da je Evropski parlament labirint, saj sem bil sprva tudi sam zelo zmeden. Evropski parlament je tako pravo mesto v malem, saj se tu mudi več kot 10 000 ljudi vsak dan in na ta način pooseblja mednarodni aspekt Evropske unije, saj se tu srečujejo ljudje različnih narodnosti, prepleta se širok spekter jezikov, pri čemer najbolj prevladujeta angleščina in francoščina. V parlamentu lahko najdete vse od trgovin, različnih kavarn, menz, čistilnice, medijskega kotička, frizerja in celo fitnesa.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega

V času svojega pripravništva sem imel v parlamentu možnost prisluhniti različnim zanimivim razpravam in nagovorom, pri čemer bi najbolj izpostavil obisk našega predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je v svojem nastopu osredotočil na energetsko krizo, zeleni prehod in širitev EU in obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je Uniji zahvalil za dodelitev statusa kandidata in pozval k nadaljnji aktivni podpori Ukrajini v vojni.

 

Nasvet 4: Najpomembnejše je tretje nadstropje, ki deluje kot povezovalno nadstropje. Iz tega dela lahko prideš do katerega koli dela parlamenta. Prednost naše pisarne je ta, da se izmed vseh nadstropij nahaja prav v tretjem. Tudi na vsa srečanja v živo pojdite pravočasno, saj se hitro lahko zgodi, da ne boste našli prave dvorane takoj.

Narava dela v pisarni

Moje štirimesečno pripravništvo v Evropskem parlamentu je bila neverjetna izkušnja, ki mi je omogočila boljši vpogled v delo poslancev kot tudi vpogled v zakulisje evropske politike. Pri sami naravi dela me je najbolj presenetila njegova dinamika, saj ni ne dneva niti tedna, ki bi bil enak prejšnjemu. Sam sem imel možnost od blizu spremljati dogajanje v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI Commitee), odboru za kulturo in izobraževanje (CULT Commitee), kot tudi spremljati Ireno pri skupnem parlamentarnem odboru EU – Severna Makedonija, katerega podpredsednica je prav Irena Joveva in pri Delegaciji za odnose s Palestino, kjer Irena deluje kot nadomestna članica. Posebna tema je tudi teden, v katerem poteka plenarno zasedanje, saj se takrat dnevi gibljejo med sestanki delovnih in političnih skupin, razprav o aktualnih temah, sprejemanju različnih poročil, intervjuji z novinarji in glasovanji.

So-organizacija gledališke predstave Hope-No hope

Za samo delo v pisarni je pomembno, da si proaktiven, saj delo pripravnikov ni omejeno le na ”kuhanje kavic”, ampak se nam zaupajo tudi odgovorne zadolžitve, s katerimi sem sam pridobil nova znanja in še dodatno okrepil pretekla. Moje obveznosti so segale od pomoči pri organizaciji dogodkov naše pisarne, pa vse do vsebinskega dela. Tako sem imel priložnost spremljati odbore, aktivno sodelovati na sestankih, pisati opomnike, obvestila za javnost, sodelovati pri pisanju govorov za plenarno zasedanje, govoriti na sestankih, napisati raziskavo in se udeležiti plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Najbolj sem cenil ravno to, da sem vedno in povsod imel občutek, da sem bil enakopraven član pisarne, zato bodite pogumni in predlagajte, saj se v pisarni upošteva vsakogar in prisluhne vsakomur, ki ima ideje/predloge.

 

Ena najpomembnejših lekcij, ki sem se jih med pripravništvom naučil, je bil pomen timskega dela in sodelovanja. Naša pisarna je poosebljala raznoliko ekipo posameznikov, kjer smo vsi skupaj delali v smeri skupnega cilja, in to je spodbujanje evropskih vrednot in predstavljanje Slovenije na najboljši način. Tu moram izpostaviti oba asistenta Žano Špegel in Roka Lesarja, ki opravljata svoje delo zelo profesionalno, delujeta kot zakladnica znanja, saj skrbita za strokovno pomoč in pisanje amandmajev na različne teme in tem res nikoli ne zmanjka. Oseba, ki mi je najbolj pomagala pri prilagajanju, pa je bila vodja naše pisarne Elma Oručević. Elma je oseba, ki je tekom mojega pripravništva resnično delovala kot moja starejša sestra in me res veliko naučila tako o življenju kot o samem delu. Resnično mislim, da nihče od zaposlenih v parlamentu ne pozna parlamenta tako dobro kot ona, saj gre za poliglotko, ki ima odlične sposobnosti za mreženje in ki skrbi od organizacije dogodkov, ki pripomorejo k prepoznavnosti naše pisarne, vzdrževanja stikov z drugimi deležniki in do administrativnega dela, ki mu nikoli ni videti konca. Pravijo, da si močan le toliko kot je močna tvoja ekipa, zato mislim, da ima Irena res pravo ekipo za seboj.

Za zaključek še nekaj praktičnih nasvetov za bodoče pripravnike:

  • Ne oklevajte s postavljanjem vprašanj – normalno je, da ne veste vsega, zato kadarkoli imate kakšna vprašanja ali težave, se ne bojte vprašati ali poiskati nasvet,
  • Bodite proaktivni – prevzemite pobudo pri iskanju novih priložnosti, rešitev in bodite pripravljeni pomagati svojim sodelavcem, saj ste vsi del iste ekipe,
  • Bodite odprti – Evropski parlament je institucija z zaposlenimi iz različnih držav, kultur in okolij, zato je pomembno biti spoštljiv in odprt do drugih ter se učiti iz njihovih izkušenj in razumeti njihovo perspektivo
  • Bodite dobro obveščeni – vedno bodite na tekočem z aktualnimi novicami in najnovejšimi področji, ki jih pokriva naša pisarna. To vam bo pomagalo, da bolje razumete kontekst vašega dela in da prispevate k pisarni učinkoviteje.
  • Mreženje – vzpostavljanje odnosov je bistvenega pomena v Evropskem parlamentu, zato se udeležite dogodkov, spoznajte nove ljudi, sodelujte v razpravah in razširite ter pridobite nove vpoglede.
  • Ne pozabite si vzeti čas zase – Evropski parlament je razgibano in zahtevno okolje, zato je pomembno, da si vzamete odmore, skrbite za svoje dobro počutje in vzdržujete zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

–  Marko Miladinović

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu imela plenarni nagovor na razpravi o čezmejnih posvojitvah otrok iz tretjih držav. Med drugim je izpostavila, da bodo ceno pomanjkanja enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma glede čezmejnih posvojitev plačali otroci, česar si nihče ne bi smel želeti: “Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo.”

“Otroci so naša prihodnost. Vem, sliši se klišejsko, a tako preprosto je,” je začela Joveva in poudarila, da so hkrati ti otroci, kot najranljivejši del družbe, “prepuščeni našim odločitvam sprejemanja ukrepov za zagotavljanje njihove varnosti.” Po njenih besedah je treba za meddržavne posvojitve ustvariti ustrezne pogoje, sicer se dopuščajo možnosti za nezakonitosti, kratenje številnih človekovih pravic ter huda kazniva dejanja z uničujočimi posledicami v življenjih žrtev.

V nagovoru se je Joveva osredotočila predvsem na pomanjkanje enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma, ki bi naslavljal preprečevanje potencialnega trgovanja z ljudmi pri meddržavnih posvojitvah. Pri tem je opozorila, da se je takih primerov zagotovo zgodilo že veliko, vendar so žal ostali neopaženi:

“Medtem (Evropska) komisija že leta pomanjkanje zakonodajne ureditve prenaša na države članice. Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo. Če ne … ne bomo mi plačali cene. Plačali jo bodo otroci. Naša prihodnost. Se še vedno sliši klišejsko? Tako preprosto je.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse države članice imajo nacionalne določbe, ki urejajo področje posvojitev, vendar se pravni postopki po EU precej razlikujejo, saj je materialno družinsko pravo v nacionalni pristojnosti. Evropski parlament se že od leta 2009, ko je sprejel Resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ki je pozvala k razmisleku o usklajenih strategijah na evropski ravni in medsebojnem pravnem priznavanju dokumentov, potrebnih za posvojitev, trudi urediti področje družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

Leta 2017 je Evropski parlament sprejel resolucijo o čezmejnem priznavanju posvojitev s posebnimi priporočili Komisiji. Takrat je Direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost (EAVA) ocenil, da poleg socialnih in zdravstvenih posledic ter posledic za temeljne pravice posameznic in posameznikov stroški pomanjkanja pravil EU o samodejnem priznavanju odločb o posvojitvi znašajo približno 1,65 milijona EUR na leto. Zakonodaja na ravni EU bi zmanjšala upravne in pravne stroške ter omogočila boljšo zaščito interesov otroka in temeljnih pravic posvojiteljev.

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Več izobraževanja za več Evrope in več delovnih mest’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z nagovorom sodelovala pri tematski razpravi ”Več Evrope, več delovnih mest”. Poslanka je izpostavila, da je za opravljanje novih poklicev potrebno usklajevanje spretnosti, pri čemer je ključno dodatno in učinkovito izobraževanje.

Uvodoma je Joveva dejala, da se zavzema za hitrejši razvoj gospodarstva, ki bo še bolj konkurenčno, ter za ustvarjanje novih poklicev, ki bodo opolnomečeni z ustreznim izobraževanjem. Pri tem je poudarila, da gre vse omenjeno z roko v roki, a da za to potrebujemo ustrezno šolanje in usposabljanje, ker brez tega Unija ne bo kos nalogi in nadaljnjim izzivom.

Poslanka se je dotaknila tudi letošnjega leta, Evropskega leta spretnosti, ki sledi lanskemu Evropskemu letu mladih. Po njenem mnenju je treba pri oblikovanju gospodarskih strategij in ustvarjanju novih delovnih mest upoštevati potrebo po dodatnem in učinkovitem izobraževanju posameznic in posameznikov z namenom usklajevanja prepotrebnih spretnosti, ki bodo omogočile opravljanje novih poklicev.

‘‘Unija lahko s strategijami ciljnega gospodarskega razvoja spodbudi podjetja k nadaljnjemu razvoju ter jih sočasno pozove k upoštevanju potrebe po ustrezni kvalifikaciji in prekvalifikaciji delovne sile. To je za našo prihodnost ključno.’’

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

”Več Evrope, več delovnih mest – gradimo konkurenčno gospodarstvo za prihodnost v korist vsem” je ena izmed tematskih razprav na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Tematske razprave so razpišejo  na zahtevo politične skupine po 162. členu poslovnika Evropskega parlamenta. Tokratno tematiko je predlagala politična skupina Renew Europe in je še posebej pomembna ob vrsti kriz ter izzivov, s katerimi se je Evropska unija že soočala in se še sooča. Namen razprave je poudariti pomen zagotavljanja delovnih mest v Evropi, potreb po prekvalifikacijah dela delovne sile in skrbi za vseživljenjsko učenje.

/0 Comments/objavil/a

”Nekoč sem morala redno popravljati ljudi, ki so ga izgovorili narobe.”

Nekoč sem morala redno popravljati ljudi, ki so ga izgovorili narobe. Zdaj je tega vedno manj, a še vedno se dogaja. S to razliko, da me včasih sploh ne zmoti nujno tako zelo … recimo takrat, ko namesto mojega izgovorijo komisarkinega.

Da, o priimkih govorim.  Joveva in Jourova.

Vera Jourova je podpredsednica Evropske komisije, komisarka za vrednote in preglednost ter neke vrste mati trenutnemu besedilu Evropskega akta o svobodi medijev. Danes sva se pogovarjali o tem, kako se da besedilo izboljšati, da bo resnično služilo svojemu namenu.

Končno prehajamo na vsebinska pogajanja in – to vam obljubim – če kaj, bom res vztrajna in od določenih stvari ne bom odstopala. Ustrezni pogoji za svobodo medijev so odgovornost vseh nas, v prvi vrsti pa vseh tistih, ki se bomo v prihodnjih mesecih ukvarjali z aktom tako zelo podrobno, da ne pretiravam, ko rečem: šli bomo od črke do črke.

S komisarko pa, mimogrede, ne deliva le podobnega priimka, temveč tudi podobna stališča. In tudi zato verjamem v ta akt.

Lep pozdrav iz Strasbourga!

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Svobodni mediji ne smejo biti samo kljukica na papirju”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. marca 2023, soorganizirala okroglo mizo o pritiskih na neodvisne medije in medijske svoboščine na Zahodnem Balkanu. “Medijska svoboda in pluralizem, žal tudi na Zahodnem Balkanu, nista samoumevna. Zagotavljanje delovanja svobodnih medijev je ena ključnih prioritet držav kandidatk za članstvo v EU, vendar naj to ne bo le zahteva, ki se jo na papirju odkljuka in nanjo pozabi,” je med drugim povedala Joveva.

Foto: Philippe BUISSIN

Da je stanje medijske svobode v državah Zahodnega Balkana zaskrbljujoče, so se strinjali vsi sodelujoči strokovnjaki(nje) iz držav Zahodnega Balkana: “Naj bo resnična želja, da svojim državljankam in državljanom omogočijo kredibilne in zanesljive informacije, pa tudi svobodno delo novinark in novinarjev, da brez strahu spregovorijo o čemerkoli, kar je dejstvo, tudi korupciji in dogajanju v politiki”. Politični pritiski, grožnje novinarjem in medijem, finančna nestabilnost, senzacionalizem in pristransko poročanje medijev ter fizični, čustveni, finančni pritiski na preiskovalne novinarje so zgolj nekateri izmed izzivov, ki so bili na okrogli mizi postavljeni v ospredje.

Svobode medijev žal ne smemo jemati za samoumevno, je ob tem opozorila poslanka in spomnila, da je bilo veliko pritiskov na medije v zadnjih letih tudi znotraj EU; od napadov na novinarke in novinarje, celo nasilnih umorov, do političnih pritiskov na Madžarskem, Poljskem, … in še bi lahko naštevali. Zato je po besedah Joveve treba nenehno opominjati in nastopati proti zastraševalnim akcijam, pritiskom in poskusom utišanja medijev. “Tudi v Sloveniji smo videli, da lahko avtokratske vlade, ko so na oblasti, močno pritiskajo na ta steber demokracije in ga uporabijo za lastne namene izvajanja pritiska in dezinformiranja javnosti. Pri nas te oblasti na srečo več ni, a kljub temu je prav, da to področje uredimo tudi na evropski ravni,” je obrazložila Joveva, ki je poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe pri pripravi Evropskega akta o svobodi medijev.

Foto: Philippe BUISSIN

Poslanka je dogodek sklenila z željo, da bi bile te teme bolj v ospredju, saj so pomembne tako za EU kot za države Zahodnega Balkana. “Le dobro obveščeni državljani lahko sprejemajo tehtne odločitve,” je izpostavila ter dodala, da se samo s skupnimi močmi lahko zagotovi ustrezno okolje in razmere za delo novinark ter novinarjev v regiji.

Dogodek sta z uvodnim nagovorom otvorila evropska poslanka Viola Von Cramon Taubadel (Zeleni) ter direktor za Evropo pri Civil Rights Defenders Goran Miletić. Na prvem panelu, ki ga je moderirala poslanka Joveva, so razpravljali predstavnica Evropskega centera za svobodo tiska in medijev Flutura Kusari, pojektna koordinatorka Mediacentera Sarajevo Selma Zulić Šiljak iz BIH ter neodvisni ekspert iz Albanje Lutfi Dervish. Drugi panel z naslovom “Dezinformacijske kampanje na Zahodnem Balkanu” je moderiral Thijs Reuten (S&D). Gostovali so vodja projektne skupine za Zahodni Balkan pri Evropski službi za zunanje delovanje dr. Jasna Jelišić, predsednica Centra za preiskovalno novinarstvo Črne gore Milka Tadić Mijović ter glavni urednik European Western Balkans Nemanja Todorović Štiplija.

/0 Comments/objavil/a
,

“Ljudje so sprevideli vaše spletke in ukane. Tega si ne želijo več.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 10. marca, udeležila pogovora na N1 glede Evropskega akta o svobodi medijev. V studiu se je soočila z evropsko poslanko iz vrst SDS Romano Tomc, ki je par dni pred tem organizirala dogodek, poln manipulacij in sprenevedanj. Joveva je Tomčevo med drugim prizemljila z navedbo dejstva, da so ljudje na prejšnjih parlamentarnih volitvah, pa tudi na izsiljenih referendumih zelo jasno povedali, da so sprevideli spletke in ukane prejšnje oblasti, kot tudi dali vedeti, da si tega ne želijo več.

Joveva je povedala, da na omenjenem dogodku sodelujoči niso govorili o tem, da slovensko ustavno sodišče še ni vsebinsko odločilo o spremembi zakona o RTV, prav tako niso omenjali protestov in stavke zaposlenih na javni radioteleviziji, niti tega, kar se jim dogaja – od mobinga in pritiskov pa vse do odstavljanj in nastavljanj političnih kadrov. Po njenem mnenju ne gre zgolj za bizarno, ampak predvsem za žalostno zgodbo.

“Primorana sem bila pogledati ta dogodek, ker nisem želela zdaj govoriti na pamet. Zato brez kančka dvoma lahko povem, da je bil ta dogodek šov, namenjen predvsem volilni bazi stranke SDS. Šlo je za nek vzporedni svet s sprenevedanji, zmanipuliranimi, izkrivljenimi dejstvi,” je pojasnila Joveva ter Tomčevi na njene navedbe, da je dogodek pretresel Evropsko komisijo in Evropski parlament, odvrnila, da je kvečjemu vse pretresla bizarnost dogodka.

Ob tem je poslanka Joveva opozorila na končni začetek vsebinskih priprav  in izboljšav besedila Evropskega akta o svobodi medijev, pri katerem sama deluje kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe. Nadalje je poudarila, da se večina v Evropskem parlamentu in širše nanaša na kredibilne vire informacij in da je teh veliko. Med drugim se je oprla na nedavno poročilo Freedom House, ki omenja izboljšanje vladavine prava in demokratičnosti Slovenije po nastopu vlade Roberta Goloba, čemur pritrjuje tudi poročilo V-DEM inštituta. Spomnila je še na poročilo Sveta Evrope o medijski svobodi, ki izpostavlja ravno prekinitev brutalnih napadov na Slovensko tiskovno agencijo STA in še vedno politično nastavljeno vodstvo RTV, ki ruši javno radiotelevizijo ter ogroža pravice državljank in državljanov do obveščenosti s pravimi, neodvisnimi in kredibilnimi informacijami. Svet Evrope medtem tudi odločno pozdravlja predvidene spremembe zakona o RTV, ki izločajo politiko iz organov upravljanja, kar je bilo z veliko večino potrjeno tudi na referendumu. Joveva je dodala, da ne pozna primera države, ki bi napisala zakon po izhodiščih civilne družbe, kjer si vladajoči samoomejijo vpliv.

“Za razliko od vas ne želim relativizirati resničnih težav. Preprosto dejstvo je, da je bilo na tem vašem dogodku povedanih ogromno izkrivljenih zadev, medtem ko vsi tisti, ki jih tako radi podcenjujete, z Evropsko komisijo na čelu, zelo dobro vedo, kaj so dejstva. In eno od dejstev je, da je aktualna vlada Roberta Goloba začela reševati tudi tiste stvari, ki so se zgodile pod prejšnjo vlado. Naj samo omenim finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, kar je bil žal tudi del, ki je navdahnil ta besedilo akta, o katerem se bomo pogajali v prihodnjih mesecih, to ve tudi Evropska komisija.”

V odgovoru na očitke poslanke Tomc je Joveva dejala, da je zanimivo, da sogovornica Madžarsko in Poljsko kar naenkrat navaja kot problem, saj da so ju nekoč v stranki SDS hvalili in imeli za zgled, zdaj pa se ju paradoksalno primerja z aktualno slovensko vlado:

“Očitno ste zamešali letnice ali vladajoče.”

Joveva je povedala še, da ni prav govoriti o levih in desnih medijih, pač pa je preprosto treba zagotoviti njihovo neodvisnost.

Soočenje si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

Nisem spremenila poslanstva, še vedno služim ljudem

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. marca 2023, v pogovoru za Žurnal24 spregovorila o položaju žensk v politiki, usklajevanju službenega in družinskega življenja, njuni ločnici in o političnem delovanju za javnost, ki ji služi. Ob tretji kavi, a treh premalo, se je najprej dotaknila svojega vsakdana ter razpetosti med Ljubljano, Brusljem in Strasbourgom. Kljub menjavi poklicne poti pred slabimi štirimi leti pa zase pravi, da še naprej ostaja v poslanstvu in službi ljudem.

Uvodoma je dejala, da mladim v politiki zaradi pokroviteljskega odnosa marsikaterega od starejših ni vedno lahko, a da so največje odlike mlajše generacije sveže ideje, zagon in želje po potrebnih spremembah. Spomnila se je tudi svoje prve nosečnosti, za katero je bil predviden datum poroda prav na dan volitev v Evropski parlament. Zgodil se je spontani splav, po spletu okoliščin pa je nato na ta dan postala evropska poslanka. Dve leti pozneje je postala mati hčerki Mili, ki je prinesla veliko veselja in smeha, tudi v plenarno dvorano Strasbourga.

“Že večkrat sem izpostavila in še tolikokrat, kot bo treba, da ga vsi dojamejo, bom ponavljala stavek: ženska s kariero ni slaba mati in predana mati ni slaba uslužbenka. To dvoje se ne izključuje. Pika.”

Kot vsakomur tudi njej usklajevanje poklicne in starševske vloge prinaša vzpone in padce, toda v pogovoru je izpostavila tudi, da poskuša čim manj komplicirati in da prisega na prilagajanje. Obenem je pozdravila trend z vse več ženskami na vodilnih mestih v politiki v Evropi, pa tudi v Sloveniji, ampak hkrati pouudarila, da tega ne gre jemati kot kvote, pač pa so to izjemno prodorne in sposobne ženske, ki se še vedno morajo ukvarjati s predsodki in šikaniranji, tudi o tem, kako se oblačijo, ali plešejo na zabavah, ali so poročene, koliko otrok imajo.

“Zakaj je bila Ursula von der Leyen ‘mati sedmih otrok’, Jean Claude Juncker pa ‘kandidat za predsednika Evropske komisije’?”

foto: Anže Petkovšek

foto: Anže Petkovšek

Z novinarko sta spregovorili tudi o dogajanju v slovenski medijski krajini in se v enem delu osredotočili na Evropski akt o svobodi medijev. Z njim po besedah poslanke želi EU zagotoviti varovalke na evropski ravni na področju novinarske neodvisnosti, pluralnosti medijskega prostora, transparentnosti medijev, uredniške avtonomije in zaščite svobode govora ter pravice javnosti do obveščenosti.

Novinarstvo /…/ so verodostojne informacije od profesionalnih ljudi z dobrimi pogoji za delo. Boli me, ko vidim, da so razmere vedno slabše, ne zgolj v Sloveniji, temveč po celotni Evropi in tudi širše. /…/ Slovensko kulturno ministrstvo ima zdaj odlično priložnost, da področje medijev in medijske svobode pri nas uredi tako, kot si novinarstvo zasluži.

Obregnila se je tudi ob sovražni govor, ki se ga po njeno ne sme relativizirati. Sama pravi, da je velikokrat zmotna predstava ta, da digitalni svet ne prizadene tako kot fizični. Sovražni govor, je prepričana Joveva, velikokrat izhaja iz strahu, neznanja in drugih negativnih čustev. Kot političarka želi biti dober zgled.

Proti sovražnemu govoru se moramo boriti z vsaj enako glasnim spoštovanjem in obsojanjem vsega, kar je manj kot to. /…/ Le jasno družbeno neodobravanje ga lahko izkorenini. Začne se pa definitivno pri vzgoji.

Pojasnila je še, da v otroštvu nikdar ni bila deležna sovražnega govora, ker je bila obdana s pravimi vrednotami in motom EU ‘združeni v različnosti’. Odraščanje v delavski družini in med čudovitimi ljudmi na Jesenicah ji je vcepilo vrline skromnosti, hvaležnosti in trdega dela.

“Sem iskrena in ne znam blefirati. To, da sem evropska poslanka, ne pomeni, da sem vredna več od kogarkoli. Seveda so moje odločitve in moja glasovanja pomembna za ljudi, toda za njimi stojim, jih tudi redno skomuniciram, obenem pa je prav, da ti isti ljudje vidijo, da sem ranljiva, da imam čustva. Zakaj pa ne? Saj nisem robot.”

foto: Anže Petkovšek

foto: Anže Petkovšek

Po mnenju Joveve morajo v politiki kljub pravici do zasebnosti ostati stoodstotno transparentni glede svojega dela. Zato sama že od vsega začetka javno objavlja porabljen pavšal, sestanke v sklopu svojega dela in javno stoji za vsakim svojim glasom.

To sem nenazadnje dolžna volivkam in volivcem. Zagovarjam najstrožja možna pravila in se čudim kolegicam in kolegom, ki tega ne podpirajo. Pa jih je na žalost veliko. Ne glede na to, da takšni škandali vsakič znova zamajejo že tako načet ugled politike, ne bom pristala na metanje vseh v isti koš. Moja vest in moj obraz sta čista.

Poslanka se je dotaknila tudi svojih potez ob (ne)uporabi slovenskega jezika pri določenih v Sloveniji prisotnih podjetjih, zaključila pa je z odgovorom na vprašanje, ali pri svojem delu opaža, da bi bili Slovenci “narod hlapcev, ki se vselej podreja”. Vse se začne s tem, kako sami dojemamo in predstavljamo svoj narod, se je strinjala z novinarko:

“Podpišem, vse se začne točno s tem. In mi nismo majhni, ta koncept neke majhnosti je v glavah tistih, ki ne vidijo dlje od sosedovega dvorišča oziroma tistih, ki ta koncept izkoriščajo za še večjo polarizacijo ljudi. Pri svojem delu tega ne opažam, morda ravno zato, ker ne gledam na naš narod na tak način. Predstavljam ga kot svojega, enakopravnega in enakovrednega. Ne spadam v del politike, ki si želi, da smo razumljeni in doumljeni kot karkoli manj od tega, ker je tako še lažje deliti in kregati ljudi.”

Pogovor si lahko v celoti preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

”Enaki standardi. Enaki pogoji. Enaka zaščita.”

Enaki standardi. Enaki pogoji. Enaka zaščita.

Obljuba dela dolg! In jaz sem vam dolžna še nekaj podrobnosti glede enega glasovanja na odboru za kulturo z začetka tedna.

Torej: vsi ki me spremljate, zdaj najbrž že veste, da se v Evropskem parlamentu precej ukvarjam z zagotavljanjem zaščite, varnosti ter neodvisnosti novinark in novinarjev. Večina sprejetih poročil, priporočil in ukrepov je sicer usmerjena v urejanje razmer znotraj Unije. Kaj pa zunaj nje?

V torek smo na odboru soglasno potrdili mnenje zaščiti novinarjev po svetu in politiki EU na tem področju. Besedilo sem sooblikovala kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe.

Kličemo po varovanju novinark in novinarjev zoper vse oblike nasilja. Naj bo to fizično ali verbalno, cenzura, nadlegovanje, nezakonite aretacije. Kličemo po zagotavljanju svobode govora in po zagotavljanju ustreznega izobraževanja medijske pismenosti v tretjih državah.

K besedilu sem konkretno, z dopolnili, prispevala tudi sama:
– Želela sem, da enake standarde, kot jih zahtevamo od držav članic, uveljavljamo tudi v tretjih državah, s katerimi sodelujemo. Zato Evropsko komisijo pozivamo k vključitvi zagotavljanja medijske svobode v vse partnerske programe, bilateralne pogodbe in partnerstva za regionalni razvoj, ki jih ima Unija s tretjimi državami.
– Pozivamo k vzpostavitvi stalnega meddržavnega medijskega sklada, ki bo financiral neodvisno poročanje, medijsko svobodo in zagotavljal varnost – tudi evropskih – novinark in novinarjev v tretjih državah.
– Vse države članice, ki tega še niso storile, pozivamo k sodelovanju v koaliciji za medijsko svobodo (medvladno partnerstvo za zagotavljanje varnosti novinark in novinarjev ter medijske svobode na spletu in izven).
– Komisijo pozivamo, da mora pri vključevanju tretjih držav v evropske programe, kot je Ustvarjalna Evropa, upoštevati tudi standarde svobode medijev.
– Nenazadnje, Evropsko komisijo pozivamo k promociji programov in ukrepov, ki bodo usmerjeni v širjenje medijske pismenosti ter ustreznega izobraževanja novinark in novinarjev s pomočjo formalnih in neformalnih izobraževanj.

Besedilo je res zelo dobro in če bo Evropska komisija upoštevala naše predlog, bo to zagotovo pripomoglo k boljši informiranosti vseh nas, hkrati pa bomo zaščitili pravice novinark in novinarjev ter ljudi, ki živijo v državah z represivnimi ureditvami. Verjamem pa, da mora Unija zaostriti tudi standarde medijske svobode znotraj svojih meja, saj je pomemben vidik zunanje politike tudi zgled.

– Irena

/0 Comments/objavil/a
,

Spoštovati morajo Slovenijo in slovenščino. Pika.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 27. februarja 2023, udeležila seje odbora za kulturo v državnem zboru. Na njej so obravnavali (ne)uporabo slovenskega jezika na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih v Sloveniji. Članice in člani odbora so soglasno sprejeli sklep s podporo prizadevanjem evropske poslanke, pozdravili pa so tudi predvidene spremembe zakona o javni rabi slovenščine. Poslanka je svoj govor začela z osebno noto, predvsem pa je izpostavila, da morajo vsa na slovenskem in posledično EU trgu prisotna podjetja spoštovati našo državo in jezik.

Uvodoma je Joveva pojasnila, kaj jo je gnalo k ukrepanju: “Ful sori. To sta praktično edini dve besedi v angleškem jeziku, ki ju pozna – oziroma razume – moj oče. /…/ Vidim pri njem željo biti v koraku s časom, kar v prevodu pomeni v čim lažjem stiku ne samo z mano, ampak na splošno z ljudmi, s civilizacijo. In … kaj njemu pomagata ti dve angleški besedi, če na primer hoče iti še bolj v korak s časom in si pogledati kaj na Netflixu? Gledati Disney+ risank z vnukinjo? Imeti kaj od Appla, konec koncev? V bistvu mu spet lahko rečem samo ‘ful sori’, ampak ti pač ne moreš tega imet in gledat. Lahko gledaš, no, ampak ne boš razumel. Ful sori.”

Nato je razmišljala še širše, ker ne gre le za starostnike, ljudi, ki pač ne govorijo tujih jezikov, gre tudi za mlade, zlasti pa gluhe, naglušne, slepe, slabovidne … Zato je poslanka začela z iniciativo “Po slovensko, hvala”, katere prvi korak so bila javna pisma direktorjem določenih podjetij.

“Jaz lahko gledam Netflix, Amazon prime, Disney+, lahko imam vse možne Apple naprave in nimam težav z razumevanjem ali uporabo. Ampak – zakaj bi se kdorkoli od nas moral s tem zadovoljiti, da ne moreš tega imeti v maternem jeziku?”

Joveva je poudarila, da se bo v prihodnosti prehod v digitalni svet poglobil in da je seveda znanje tujih jezikov vedno dobrodošlo. Vendar pa diskriminacija jezikov pri multinacionalkah prinaša številne negativne posledice. Opozorila je na degradacijo knjižnega jezika in dodala, da bi s ponujanjem slovenščine v digitalnem svetu finančno podprli tudi domače prevajalke in prevajalce ter da bi s tem podjetja pokazala spoštovanje do jezika, kulture in države, v kateri poslujejo.

“Jezik je živa stvar, ampak to ne pomeni, da naj nam ne bo mar, če se ga ne spoštuje. /…/ Če neko podjetje pride svoje vsebine ali izdelke ponujat na slovenski trg, posledično trg Evropske unije, mora spoštovati jezik na tem trgu. Slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije. Fizično, digitalno, vseeno je, razlik v tem okviru ne sme biti.”

Četudi kdo protestno ne bi uporabljal storitev teh podjetij, se s tem nič ne reši, je še prepričana Joveva: “Uporabljati materni jezik doma je moja pravica in moja izbira.”

Prisotne je pozvala k enotnosti in opomnila, da je zakon o javni rabi slovenščine zastarel in pomanjkljiv, zato pričakuje, da bo podlaga za novelo zakona, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo in ga bo po lastnih navedbah kmalu poslalo v javno razpravo, dobra.

Na ravni Evropske unije se je dotaknila direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki prepoveduje diskriminacijo, a ne omenja eksplicitno diskriminacije na podlagi jezika. Napovedala je, da bo to zabeleženo v prihajajočem poročilu o implementaciji direktive, ki ga bodo v bližnji prihodnosti sprejeli na odboru za kulturo v Evropskem parlamentu. Kot primere dobrih praks je poslanka navedla druge manjše jezike, kot so islandščina, baskovščina, katalonščina in galicijščina, ki so uspeli doseči prisotnost in enakopravnost v digitalnem svetu. Prav tako po njenih besedah obstajajo tuja podjetja v Sloveniji, ki svoje vsebine ponujajo v slovenščini.

“Velikost (ali majhnost, če želite) nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture. Če tega podjetja ne bodo razumela zlepa, bo pač treba to urediti drugače. Ni potrebe, da smo samo hvaležni, da so ti ponudniki storitev sploh na našem trgu. Seveda je dobro, da so, toda spoštovati morajo Slovenijo in slovenščino.”

Navzočim je razložila tudi, da je z nekaterimi predstavniki podjetij sestanke že imela, so pa ti zelo jasno povedali, da v bližnji prihodnosti ne nameravajo razširiti ponudbe na slovenski jezik: “Ker jim ni treba. Ker ni pritiska, ker ni zakonodaje. Rešitev je torej na dlani.”

“Preden se kdo oglasi in reče ja, ampak potem bodo pa vsa ta podjetja šla, a res to hočemo, odganjat podjetja iz Slovenije … a veste, kaj so mi pa glede tega rekli? Da vedno upoštevajo zakonodajo in da doslej še nikoli niso zapustili neke države. Torej, še enkrat, rešitev je na dlani.”

Na seji so med drugim sodelovali še predstavniki ministrstva za kulturo, službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, inšpektorata za kulturo in medije, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU in Kulturniške zbornice Slovenije.

Odbor za kulturo DZ je z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sledeča sklepa:

  • Odbor za kulturo podpira prizadevanja ministrstva za kulturo in evropske poslanke Irene Joveve ter drugih posameznikov institucij, da se slovenski jezik kot eden od uradnih jezikov Evropske unije uporablja na Applovih napravah in operacijskih sistemih ter pretočnih medijskih storitvah ponudnikov Amazon Prime, Disney+ in Netflix, ki ne ponujajo podnapisov in sinhronizacije v slovenščini.
  • Odbor za kulturo predlaga odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu, da  v okviru svojih pristojnosti obravnava problematiko nedostopnosti vseh uradnih jezikov Evropske unije na enotnem trgu Evropske unije ter da evropskim institucijam predlaga rešitve za to problematiko.

Celotni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

/1 Comment/objavil/a
,

Kapo dol.

Več znaš, več veljaš. Podpišem. Kaj pa … več daš, več veljaš?

Sočutje ni slabost. Še manj je samoumevno. Prostovoljstvo je steber sočutja, steber družbe, ki pa ga ima žal marsikdo za samoumevnega. Je pač nekdo nekje, ki bo že poskrbel(a) za najranljivejše, za krpanje sistemskih, “pozabljenih” lukenj. Samoumevno? Res? Ti srčni, borbeni ljudje si zaslužijo podporo v največji meri. Finančno, logistično, politično, človeško.

Za samoumevnost prostovoljstva je kriva vse večja individualizacija družbe. Ne pomislimo, da se lahko kaj kmalu tudi mi znajdemo v nemoči, na ‘‘drugi’’ strani. Nikoli ne veš. Nam bo takrat še vedno samoumevno?

Rada povem, da sem bila v imenu skupine Renew Europe poročevalka za Evropsko solidarnostno enoto, s katero mladim omogočamo prostovoljenje. Zato, ker je to en res super program, vas pozivam: raziščite opcije.

Medtem pa, če parafraziram našega nekdanjega nogometnega selektorja, kapo dol. V tem primeru vsem prostovoljkam in prostovoljcem. Sama sem del tega že lep čas, a tokrat sem imela prvič priložnost iz prve roke spremljati prostovoljstvo na Slovenski filantropiji. Udeležila sem se poučevanja slovenskega jezika, povečini Ukrajink in Ukrajincev, ki so prišli v Slovenijo. Delo Filantropije je izjemno. Ukrajinke in Ukrajinci so izjemni.

Šlo je sicer za projekt CERVIS* “MEP Job Shadowing”, v katerem si prostovoljec_ka in poslanec_ka za en dan izmenjata službi oziroma se postavita v kožo drugega. Jaz sem bila na Filantropiji pri Viktorju, Viktor je šel pa z mano na dogodek o izobraževanju v ljubljanski Hiši EU. Se pa že veselim dejstva, da me bo obiskal tudi v Bruslju in na lastne oči videl, kako izgleda moj dan v Evropskem parlamentu. V še večji “akciji”.

Zaključujem z vnovičnim pozivom: ni samoumevno. Več daš, več veljaš.

Foto: osebni arhiv

Foto: osebni arhiv

Irena

*CERVIS – “Citizen Engagement for Recovering – Volunteering Solidarity” je projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a