Odgovor bi moral biti preprost, a je žal vse prej kot to.

Še vedno se na stotisoče mladih v postopku iskanja zaposlitve sooča z opravljanjem enega pripravništva za drugim, ki je (pre)pogosto neplačano. Vse za to, da lahko pridobijo nujno potrebne izkušnje. A izkušnje ne plačajo računov.

V Evropskem parlamentu smo že večkrat pozvali k prenehanju izkoriščevalskih praks in zagotavljanju vseh pravic mladih od samega začetka ob vstopu na trg dela, toda omejene pristojnosti nam ta hip omogočajo sprejemanje zgolj neobvezujočih smernic in priporočil, ki enostavno ne bodo dovolj. Zato potrebujemo zavezujočo zakonodajo, ki pa bo resnično lahko zagotavljala pravice pripravnicam in pripravnikom, seveda z dostojnim plačilom na čelu.

Če bi bila odločitev samo moja, bi to storili že zdavnaj. Žal pa to ni odvisno niti samo od mene ali enako mislečih niti od Evropskega parlamenta v celoti. Kot sozakonodajalcu nam za pogajalsko mizo nasproti sedijo predstavniki Sveta. Izjemno pomembna institucija, ki pa žal le redko deli naše ambicije. V letu dni, odkar je Evropska komisija predstavila predlog nove direktive o kakovostnih pripravništvih, je Svet v procesu oblikovanja svojega stališča še dodatno razvodenel že tako ohlapen predlog komisije. Uradno ga še niso sprejeli, vendar bi smer, v katero se trenutno nagibajo, samo postavila neke res (pre)minimalne vrednosti zagotavljanja kakovostnega pripravništva, ki bi v veliki meri zgolj naslavljal že obstoječe stanje.

Pripravništva so raznolika, opravljajo se v različnih obdobjih in okoliščinah. In kot taka spadajo na različna področja in obsegajo različne pristojnosti, kar je na ravni Evropske unije ključno. V direktivi namreč lahko naslovimo le tista pripravništva, ki jih mladi opravljajo ob vstopu na trg delovne sile, ki temeljijo na podpisani pogodbi opravljanja pripravništva, ki se lahko smatra kot pogodba o zaposlitvi.

Kljub temu pa na ravni Evropske unije plačana pripravništva v večji meri ostajajo mit. Na drugi strani so medtem ravno v Sloveniji realnost!

To poudarjam zato, ker smo imeli v Strasbourgu danes prvo srečanje na to temo, saj pri oblikovanju zakonodaje sodelujem kot parlamentarna pogajalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe. Zagotavljam vam, da bo ta primer dobre prakse iz Slovenije služil kot moja osnovna usmeritev, saj temelji na zagotavljanju dostojnih priložnosti, pravičnih, plačanih in dostopnih pripravništev.

Saj veste, da se ne dam kar tako!

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 6. marca 2025, v intervjuju za srbski spletni portal ”Pravo u Centar” spregovorila o ključnih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, vključno z zaščito vladavine prava, svobodo izražanja, bojem proti korupciji kot tudi s stanjem v Srbiji. ”Moja misija ostaja enaka – lepša prihodnost za naše otroke. Vem, da se morda sliši kot kliše, a to je le zato, ker mnogi to misel izrabljajo kot frazo,” je poudarila.

Uvodoma je poudarila, da mora Evropska unija pri zagovarjanju demokratičnih vrednot ostati dosledna in ne sme biti selektivna pri obravnavi kršitev človekovih pravic. “Evropska unija, ki ponosno promovira vladavino prava, demokracijo in temeljne vrednote, mora ostati dosledna in ne sme zapirati oči, kadar so ta prava ogrožena – ne glede na to, ali gre za državo članico ali državo kandidatko,” je pojasnila. Ob tem je dodala, da je ravno del politike kriv za normalizacijo laži in dezinformacij, medtem ko drugi del politike raje molči. “Nekateri mislijo, da je bolje biti tiho. Pa ni.”

Velik izziv sodobne družbe za Jovevo predstavljajo tudi dezinformacije, ki močno vplivajo na volilne procese in številna druga pomembna področja v družbi. Da iz dezinformacij niso izvzete niti države članice Unije je pokazal tudi primer v Romuniji, kjer je strokovna komisija morala posredovati zaradi vsebin enega od predsedniških kandidatov na družbenem omrežju TikTok.

“Zelo težko je sprejeti zakon, ki bi učinkovito urejal področje dezinformacij. Četudi ga sprejmemo, na koncu vseeno ostaja vprašanje integritete vsakega posameznika. Žalosti me stanje v katerem se nahajamo sedaj, saj so dezinformacije postale močno orožje proti demokraciji,” je priznala Joveva. Kritična je bila tudi do digitalnih platform, za katere meni, da prepogosto dopuščajo širjenje dezinformacij zaradi lastnega dobička.

“Ko so na udaru svoboda medijev, svoboda izražanja in ko so aktivisti za človekove pravice tarče nadlegovanja, moramo kot politika nastopiti jasno in odločno – brez dezinformacij in laži. Evropska unija mora pokazati, da stoji za temeljnimi principi demokracije in človekovih pravic ter da je pripravljena ukrepati proti tistim, ki ta načela kršijo.”

V intervjuju se je Joveva dotaknila tudi aktualnih študentskih protestov v Srbiji, ki so s svojo vztrajnostjo in kreativnostjo tudi v Evropskem parlamentu pritegnili veliko pozornosti. Medtem je srbsko mladino pritegnil poslankin poklon študentom, saj je njen nagovor dosegel že več kot milijon ogledov na družbenih omrežjih.

“Razumem, zakaj se želijo ograjevati od političnih struj, in prav imajo. Spremljam situacijo ne le v Srbiji, ampak tudi širše na Zahodnem Balkanu. Kar smo videli v srbski skupščini, ne vem, komu to koristi in ali je sploh pomembno, kdo je prvi začel. V parlamentu bi se morali soočati z argumenti in besedami – ne z bakljami in dimnimi bombami.”

Ob tem je poudarila, da so prav mladi tisti, ki kažejo pravo sliko Srbije. “Politične stranke bi se morale zgledovati po teh študentih in ljudeh na ulicah. Oni so tisti, ki prikazujejo podobo Srbije, kakršna bi morala biti – takšna, za kakršno se borijo. Imajo mojo popolno podporo.”

Ob tem je poudarila, da se ne postavlja na nobeno politično stran v Srbiji, temveč vedno na stran demokracije in temeljnih vrednot. “Ni moja naloga, niti naloga Evropskega parlamenta, da se postavlja na eno ali drugo politično stran v Srbiji. Naša odgovornost pa je, da stojimo na strani demokracije in vrednot, za katere se zavzema Evropska unija. EU namenja Srbiji finančno podporo, kar je popolnoma v redu, a ta sredstva so namenjena reformam v pravosodju, vladavini prava, boju proti korupciji in krepitvi demokracije. Menim, da bi morala EU bolj dosledno pogojevati to finančno pomoč s konkretnimi reformami – ne zgolj na papirju, temveč tudi v praksi,” je zaključila Joveva.

Ob koncu intervjuja je zaključno misel namenila mladim in jih spodbudila, naj ne odnehajo: “Moje glavno sporočilo zanje je – ne odnehajte. Zavedam se, da ni lahko, a vaša energija, vaša odločnost in pogum lahko prinesejo pozitivne spremembe. Pot bo dolga, morda bo še težje, kot je zdaj, a ostanite osredotočeni na to, kaj želite in za koga se borite. In naj vas vedno vodi misel, kakšni nikoli ne želite postati.”

Pogovor si v celoti lahko ogledate s klikom na povezavo.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila kot članica parlamentarne delegacije EU za odnose s Palestino del predvidene delegacije Evropskega parlamenta, ki je v ponedeljek, 24. februarja 2025, odpovedala svoj večdnevni obisk v Palestini. Medtem ko je Joveva brez težav prestopila izraelsko mejo, je bil predsednici delegacije, Lynn Boylan in francoski poslanki Rimi Hassan vstop onemogočen. Za Jovevo je bila odločitev izraelskih oblasti nesprejemljiva in politično motivirana. ”/…/kar pomeni, da imajo težave z delegacijo kot tako. delegacijo Evropske unije za odnose s Palestino, ki po njihovem ne obstaja.”

Čeprav je bil Izrael vnaprej uradno obveščen o programu obiska in sestavi delegacije, so izraelski mejni organi zavrnili vstop tudi dvema članoma parlamentarnega osebja, pri čemer so svojo odločitev opravičevali z domnevnimi varnostnimi razlogi. Ta nenadna odločitev je pripeljala do odpovedi celotnega obiska delegacije v Palestini, saj brez vseh članov misije predvidenih srečanj in terenskih ogledov ni bilo mogoče izpeljati je ocenila Joveva.

Joveva je ob tem spomnila, da so bili le teden dni prej predstavniki drugih političnih skupin in odborov Evropskega parlamenta na uradnem obisku v Izraelu in Palestini brez kakršnihkoli težav, zaradi česar zanjo zavrnitev vstopa delu članom delegacije še toliko bolj postavlja pod vprašaj verodostojnost izraelske vlade pri spoštovanju mednarodnih zavez in diplomatskih dogovorov.

Joveva je v nadaljevanju poudarila, da mora Evropska unija zavzeti strožje stališče do vsega, kar počne izraelska vlada in v svojem zapisu še enkrat več obsodila državo Izrael, ki izvaja genocid nad Palestinkami in Palestinci.

Kot je še pojasnila za 24ur, se je diplomatski incident zgodil prav na dan, ko so Izraelci sestankovali s predstavniki Evropske unije v okviru pridružitvenega sporazuma, ki ureja trgovinske odnose med obema stranema ter določa, da odnosi med pogodbenicama temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratični načel.

”Lahko da je tudi to povezano. Kar želim povedati, je to, da če želijo prestrašiti delegacijo kot tako ali kogarkoli v tej delegaciji, jim to ne bo uspelo. Ker se bomo zagotovo vrnili,” je zaključila.

Preberi več na 24ur

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 13. februarja 2025, v intervjuju za oddajo ”Newsnight”na N1 Srbija prvič spregovorila o tem, zakaj se je na zasedanju v Evropskem parlamentu poklonila srbskim študentom in vsem ostalim, ki že tri mesece vztrajajo na protestih. “Verjamem, da vam bo uspelo napisati učbenik o zmagi,” je dejala.

Joveva je v uvodu poudarila, da je na zasedanju v Strasbourgu govorila iskreno in s čisto vestjo, kot to vedno počne. V tem primeru si po njenem mnenju tako vsi mladi kot vsi ostali, ki že mesece protestirajo na ulicah širom Srbije, zaslužijo, da njihov glas odmeva tudi v Evropskem parlamentu. ”Morajo vedeti, da v svojem boju niso sami. Zaslužili so si naš poklon in zato sem to brez pomislekov tudi storila.”

Kot je nadalje pojasnila, ni premišljevala o tem, kakšne odzive bo sprožil njen govor, edina pričakovana reakcija pa je bila vezana na kršitev določenih pravil Evropskega parlamenta zaradi sklepnih besed v sicer slovenskem nagovoru:

”V šestih letih sem parlamentarna pravila na zasedanju prekršila trikrat. Prvič, ko sem podprla ženske v Iranu in nosila majico s sloganom ‘Ženske, življenje, svoboda’. Drugič, ko sem na razpravo prinesla fotografijo dečka, ki je od lakote umrl v Gazi, kjer se dogaja genocid. In tretjič zdaj, zaradi izbire jezika za zadnjih deset sekund. A vse to sem storila z razlogom. Verjemite, to bi storila še 150-krat, če bi bilo treba,” je pojasnila.

V pogovoru je Joveva spomnila, da je po lanskih evropskih volitvah največja politična skupina v Evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka (EPP), kamor sodi tudi SNS Aleksandra Vučića. Zato je bilo po njenih besedah pričakovati, da bodo poslanke in poslanci EPP previdno oblikovali svoje odzive.

”Se je pa na skupnem parlamentarnem odboru EU-Srbija jasno pokazalo, da imata tudi potrpežljivost in prizanesljivost članic in članov EPP svoje meje. Odbor ni sprejel skupne deklaracije tudi zato, ker zanjo niso glasovali nekateri predstavniki EPP, saj je bilo končno besedilo deklaracije preblago.”

Veliko bolj kritična pa je bila Joveva do cinizma predvsem predsednice Evropske komisije in dvojnih standardov, ki se pojavljajo pri nekaterih državah članicah. Ob tem je izrazila obžalovanje, da osebni, ekonomski in geopolitični interesi sploh lahko prevladajo nad iskrenimi interesi ljudi za vzpostavitev pravne države.

”Predsednica Evropske komisije Von der Leyen je glasno podprla proteste v Gruziji in proevropske sile v Moldaviji, medtem ko o prizadevanjih študentskega gibanja v Srbiji, kolikor vem, ni izrekla niti besede. Seveda morajo državljani Srbije sami oblikovati svojo državo, vendar bi Evropska unija lahko igrala pomembnejšo in pozitivnejšo vlogo pri prizadevanjih k povrnitvi pravne države v Srbiji.”

Vsem, ki še vedno odkrito podpirajo Vučićev režim, pa je sporočila, da ne gre le za moralno napačno presojo, pač pa tudi za dejstvo, da to v praksi koristi zgolj tistim silam v Evropski uniji, ki bi po zgledu Vučićevega režima tudi same ugrabile svoje države za parcialne interese.

Za konec je Joveva izrazila upanje, da bo njen govor spodbudil tudi druge evropske poslanke in poslance, srbskim študentom in vsem ostalim, ki so zraven, pa položila na srce, naj v svojih prizadevanjih ne odnehajo:

”Verjamem v lepši svet s takšnimi ljudmi, kot ste vi. Vsak dan naj vas opominja, kako pomembno je, da nikoli ne postanete takšni, kot so tisti, ki jih gledate na oblasti ali tisti, ki jih jaz srečujem po parlamentarnih hodnikih. Morda idealiziramo lepše življenje, a kam bi prišli brez te vere? Želim vam vso srečo tega sveta in verjamem, da vam bo uspelo napisati učbenik o zmagi.”

Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.