V sredo, 26. aprila 2023, je evropsko poslanko Ireno Jovevo pri njenem delu v okviru projekta “MEP Job Shadowing” spremljal prostovoljec Slovenske filantropije Viktor. Pred časom je bila namreč evropska poslanka na Filantropiji, kjer je spremljala Viktorja pri prostovoljnem delu učenja slovenskega jezika. Nato je šel Viktor s poslanko na dogodek o izobraževanju v ljubljanski Hiši Evropske unije, tokrat pa se ji je pridružil še pri delu v Bruslju in na lastne oči videl, kako je videti dan poslanke v Evropskem parlamentu. Svoje občutke je dan pozneje strnil v zapis, ki ga v nadaljevanju poobjavljamo v celoti.

V Evropskem parlamentu

“Včeraj sem dobil neverjetno priložnost, da sem ves dan v Evropskem parlamentu spremljal navdihujočo poslanko Evropskega parlamenta – slovenko Ireno Jovevo, predstavnico Renew Europe –, ki sem jo kot prostovoljec spremljal na vsakem koraku, od glasovanja v odboru do razprav in okroglih miz, nazaj na sestanke in vse vmes.

Eno zagotovo vem: to je bila popolnoma osupljiva, enkratna izkušnja, ki jo je omogočil Center za evropsko prostovoljstvo (CEV), za kar jim ostajam hvaležen.

Na dogodku v Hiši Evropske unije v Ljubljani

Ne le, da sem dobil popoln vpogled v vsakdan evropske poslanke, ampak sem si veliko bolj razširil obzorja tudi glede tega, kakšen neverjeten pritisk in odgovornost ležita v rokah teh posameznic in posameznikov, ki se s pomočjo svojih dragocenih sodelavcev po najboljših močeh trudijo, da bi vsem nam izboljšali življenja.

Za spremembe pa je potreben čas, naša potrpežljivost, razumevanje, spoštovanje in znanje o tem, kaj resnično pomeni biti v politiki. Biti ženska v politiki. Biti odločevalec, izvajalec, oseba dejanj v krhkem svetu velike kompleksnosti, kjer je treba spremembe sinhronizirati z nepredstavljivim birokratskim aparatom vsake države članice in zadovoljiti pričakovanja velike večine. Spremembe se dogajajo v sobah, polnih ljudi, ki dvigajo in spuščajo roke, govorijo za nas, se trudijo po svojih najboljših močeh, ne da bi se mi tega zares zavedali, saj smo medtem seveda tudi zaposleni s svojim vsakdanjim življenjem.

Hvala, evropska poslanka Irena Joveva, da z nasmehom na obrazu, odločnostjo in vedno prijazno besedo počnete to, kar počnete. Ne bi vas mogel nadomestiti. V veselje mi je bilo biti vaš prostovoljec.”

Projekt “MEP Job Shadowing” je del projekta “Citizen Engagement for Recovering – Volunteering Solidarity” (CERVIS), ki ga sofinancira Evropska komisija prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Projekt je zamišljen tako, da evropski poslanec in izbrani prostovoljec za en dan simbolno zamenjata službi oziroma drug drugemu pomagata pri svojem delu. Vtise poslanke s spremljanja Viktorja pri njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Zapis v originalu si lahko ogledate tukaj.

Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor je med 16. in 21. aprilom 2023 potekal Mednarodni mladinski parlament  (Youth parlament 2023) dijakov in študentov s področja gostinstva in turizma. V uvodnem delu dogodka je mlade nagovorila tudi evropska poslanka Irena Joveva in dejala, da prav takšni dogodki dokazujejo, kaj vse je mogoče doseči s sodelovanjem in skupnimi cilji, predvsem pa drznimi zamislimi mladih in uresničevanjem ”nedosegljivega” za našo skupno evropsko prihodnost.

Poslanka Joveva je v nagovoru spomnila, da se je zaradi pandemije svet povsem spremenil. Najbolj globoke posledice je vse skupaj pustilo ravno na turističnem sektorju, ki pa se na srečo spet postavlja na noge.

”Zanimanje za turizem ponovno narašča na nekdanjo raven, kar nam daje odlično priložnost, da se osredotočimo na obnovo turističnega sektorja na podlagi vrednot, ki si prizadevajo za zeleno, trajnostno, digitalno in vključujočo prihodnost.”

V nadaljevanju je Joveva mlade sodelujoče na dogodku povedala, da so si izbrali poklic, katerega bistvo so ljudje.  ”Vaše delo bo vključevalo delo z ljudmi in za ljudi. V tem smislu je precej podobno delu politika. Ne pozabite, da so gostoljubnost, veščine dela z ljudmi in timsko delo ključnega pomena za uspeh.”

Nagovor je sklenila s slovenskim pregovorom: kjer je volja, tam je pot. Udeleženke in udeležence je pozvala, naj zagrabijo vse razpoložljive priložnosti in jih kar najbolje izkoristijo. ”Bodite drzni pri svojih zamislih, prizadevajte si za ”nedosegljivo” in poskušajte to uresničiti.”

Več o dogodku:

Mednarodni mladinski parlament je gostil več kot 50 predstavnic in predstavnikov iz 15 držav. V okviru dogodka so želeli pri ciljni populaciji dijakov in študentov ter bodočih strokovnjakov s področja gostinstva in turizma spodbuditi angažma, udejstvovanje ter iskanje predlogov in rešitev za aktualne izzive, s katerimi se sooča področje turizma. Obravnavali so tri krovna področja: zelene veščine, digitalni turizem in pomanjkanje turističnih delavcev.

”Migracije, takšne in drugačne, za sabo nepreklicno potegnejo tudi prespraševanje lastne identitete. Iskanje odgovora na vprašanje: Kdo sploh sem? Prinesejo ukvarjanje z večplastnostjo identitete z vidika nacionalnosti, etničnosti in drugih prostorsko utemeljenih občutkov pripadanj,” je evropska poslanka Irena Joveva povedala udeležencem dogodka Migracijske izkušnje: trigeneracijska perspektiva identitete na prepihu. Na dogodku so razpravljali o dolgoročnih posledicah travmatičnih izkušenj, prisilni migraciji ter iskanju novega življenja in identitete v tuji deželi.

Poslanka je videonagovor začela z besedami, da je Evropska unija bogata s številnimi različnimi kulturami, tradicijami in jeziki. Med drugim tudi zaradi migracij in selitev. ”Migracije niso popolnoma nič novega. Niti niso nastale zaradi Unije. Niti niso samo del Unije. /…/ Migracije pač so in vedno bodo.”

Kot je dejala, (se) je o svoji identiteti (pre)spraševala tudi sama. “Sem Slovenka z makedonskim poreklom, tako se doživljam, to živim. Moj dobesedno materinski jezik je makedonščina, moj materinski jezik je pa slovenščina. In ponosna sem, da sem bila kot Slovenka izvoljena v Evropski parlament, in da tam zastopam interese Slovenije in Slovenk ter Slovencev.”

Joveva je hvaležna staršema, ker so doma negovali tako makedonsko kot slovensko kulturo, tako makedonski kot slovenski jezik. Zaradi njiju pozna svoje poreklo, preteklost, a hkrati tudi sedanjost in prihodnost, svojo domovino, Slovenijo. ”Predvsem pa samo sebe,” je dodala.

V nadaljevanju pa je opozorila, da nekatere politične sile izpostavljajo kritična stališča do priseljevanja in socialne integracije. ”Vse več evropskih vlad govori o multikulturalizmu kot negativnem pojavu, ki naj bi vodil v ekonomsko neenakost, družbeno razdrobljenost in izgubo kulturne identitete.”

A po mnenju poslanke nas kulturna raznovrstnost bogati; ne le posameznice in posameznike, ampak tudi družbo.

”Vso Evropsko unijo. Zavedajmo se tega. Spoštujmo različnost, pa naj bo to verska, nacionalna, rasna. Spoštujmo vse spolne usmerjenosti. Spoštujmo. Pika.”

Nagovor je sklenila s čestitko ustvarjalcem ob osvojeni prestižni nagradi Evropske muzejske akademije. Zagotovila je, da bodo v Evropskem parlamentu njihove predloge preučili ter poskušali kaj premakniti na način, da ne bodo ostali le črke na papirju.

O PROJEKTU IDENTITETA NA PREPIHU:

Identity on the Line je obsežen projekt sodelovanja, ki ga sofinancira Evropska unija ter ga med letoma 2019 in 2023 izvaja šest kulturnozgodovinskih muzejev in ena univerza iz sedmih evropskih držav. Ugotovitve projekta so povzete v publikacijah, skupni potujoči razstavi, ki je gostovala po Evropi, zdaj pa tudi v obliki vrste priporočil za oblikovalce politik. Projekt ponuja zamisli za pobude, ki bi spodbujale družbeno kohezijo in se izogibale kritičnim pastem na poti k bolj trajnostnim družbam. V tem pogledu lahko muzeji in akademske ustanove resnično spremenijo skupnosti, v katerih delujejo – z zagotavljanjem varnega prostora, kjer se lahko slišijo neslišani glasovi, z omogočanjem edinstvenega dostopa do informacij o občutljivih izkušnjah ter z ustvarjanjem arene za sodelovanje in medkulturni dialog. To so ključni elementi pri zdravljenju kolektivne travme.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 24. aprila 2023, obiskala Maribor. Skupaj z dijakinjami in dijaki Prve gimnazije Maribor se je najprej udeležila predaje didaktičnega gradiva o Evropski uniji predšolskim otrokom. Knjižica na preprost način, s pomočjo ilustracij kovančka z imenom Euroko, tudi najmlajšim predstavlja pomen in smisel Evropske unije. V nadaljevanju se je poslanka srečala se s ključnimi regionalnimi akterji na področju izobraževanja in prostovoljstva.   

Srečanje na Prvi gimnaziji Maribor

Na Prvi gimnaziji Maribor so v okviru programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta razmišljali, kje bi lahko pustili svoj pečat, nato pa ugotovili, da v Sloveniji ni nobenega konkretnega gradiva, ki bi vrtčevskim otrokom Evropsko unijo predstavilo na preprost način. Prevzeli so pobudo in tako je nastal Euroko, ki ga je poslanka v imenu svoje politične skupine Renew Europe tudi finančno podprla.

Skupaj so knjižice predali predšolskim otrokom vrtca Borisa Pečeta Maribor, ki so pripravili posebno zasedanje. Razpravo so otvorili s himno Evropske unije, Odo radosti, sledil je pogovor s poslanko Jovevo, ki jih je spraševala o Evropski uniji in dobila presenetljivo veliko odgovorov: od števila držav članic, do skupnega evra, pa tudi, da v Evropskem parlamentu glasujejo in razpravljajo. Otroci so bili najbolj osupli, ko jim je poslanka zaupala, da se v službo vozi z letalom.

Zasedanje v vrtcu Borisa Pečeta Maribor

Nato se je sestala s predstavniki Slovenske filantropije Maribor in Pekarne Magdalenske mreže, spregovorili pa so o izzivih na področju prostovoljskih aktivnosti ter uresničevanju programa Evropska solidarnostna enota v praksi. Omenili so, da je ključni izziv pomankanje sredstev za zaposlitev koordinatorjev, ki bi bili prostovoljcem na voljo ne le glede urejanja administrativnih zadev, temveč tudi podpora z vidika pogovora ob soočanju z duševnimi stiskami. Opažajo namreč, da je to vedno bolj potrebno. Joveva je dejala, da je področje duševnega zdravja eno izmed prioritetnih področij, ki jih bo pokrivala znotraj pododbora za javno zdravje.

Srečanje s predstavniki Slovenske filantropije Maribor in Pekarne Magdalenske mreže

Srečanje z vodstvom Univerze v Mariboru

V popoldanskem delu obiska se je poslanka srečala še z vodstvom Univerze v Mariboru. Zbrani so na srečanju govorili o evropskem visokem šolstvu, njegovih izzivih in mednarodnih priložnostih. Izpostavili so pomen sodelovanja v Evropski uniji na področju znanosti in visokega šolstva, ki bo vodilo k ustreznemu izobraževanju, ustvarjanju novih poklicev, več konkurenčnosti in nadaljnjemu razvoju gospodarstva. Beseda je tekla tudi o skupnem evropskem izobraževalnem prostoru, ki ima velik potencial, a ga omejujejo tudi premajhne pristojnosti na evropski ravni. Sogovorniki so poudarili pomen različnih naddržavnih projektov, kot so evropska diploma, evropska študentska izkaznica in Erasmus brez papirja. Te iniciative namreč presegajo nacionalne okvire in omogočajo zvezno povezovanje na evropski ravni z več sodelovanja ter konkurenčnosti.

Vtise je poslanka strnila s sklepnimi besedami, da mora Evropska unija podpirati učinkovito izobraževanje, ker bomo samo tako lahko zares pripravljeni na prihodnje izzive in vse nove veščine ter poklice, ki bodo del naše prihodnosti.

“Človek šele takrat spozna, kaj je imel, ko to izgubi.” Ga ni človeka, ki (si) ne bi vsaj enkrat v življenju tega rekel, kajne?

Čeprav upam, da je oziroma bo ravno na tem področju ta rek aktualen nič ali vsaj čim manj, je dejansko najstvarnejši pri zdravju. Morda sem pa tudi zato na tokratni plenarni teden vse svoje nagovore usmerila prav na področji zdravja in zdravstva.

O trenutnem stanju zdravstvenih sistemov v Uniji sem na seji pododbora za javno zdravje spraševala pristojno evropsko komisarko Stello Kyriakides. Zanimalo me je, ali s(m)o dejansko – in ne le idejno – pripravljeni na Zdravstveno unijo oziroma, konkretno, prenos pristojnosti v tem okviru z držav članic na evropsko raven.

Žal je njen odgovor nakazal, da očitno nis(m)o. A dejstvo je, da stojimo na razpotju. Evropska unija želi s svojo globalno zdravstveno strategijo postati vodilna sila na področju zdravstva. O tem sem govorila na enem od tokratnih plenarnih nagovorov. Vse lepo in prav, toda … je dovolj zgolj želeti?

Enako velja za osnovne dobrine, ki bi morale biti samoumevne. Čista voda, varna hrana, neonesnažena prst, čist zrak. Spet se vprašam … je dovolj le želeti? O tem sem pa govorila na drugem od tokratnih plenarnih nagovorov.

Ogromno pozornosti namenjamo omenjenim dobrinam – upravičeno! – toda “pozabljamo” pa na ureditev področja, kakopak, kemikalij. Resnih sprememb uredbe ni bilo že več kot 15 let, predlog prenove pa bo objavljen menda šele konec leta. To pomeni, da prazne obljube Evropske komisije utegnejo ostati zgolj to. Prazne.

Želje so eno, realnost pa vse prej kot to. Zato sem prepričana, da mora Unija delovati enotno tudi na področju zdravja in zdravstva. Ker sicer prav nobena evropska strategija ne bo zares dovolj pomagala.

– Irena