,

“Brez knjig ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede prihodnosti knjižnega sektorja. Kot je dejala, “brez knjig ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, danes dveh velikih groženj knjižnemu sektorju,” vendar ne zaradi digitalnih knjig temveč dostopnosti video vsebin, ki zatirajo bralno kulturo. 

Uvodoma je poslanka dejala, da brez knjig ne bi poznali zgodovine, ne bi bilo družbenega napredka, revolucij, raziskav in inovacij. Ironično, brez njih prav tako ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, ki knjižnem sektorju danes predstavlja največjo grožnjo.

“Ne zgolj z vidika obstoja novih knjižnih formatov, ki bodo morda v prihodnosti popolnoma zamenjali tiskane knjige – upam sicer, da ne, temveč predvsem z vidika nenehne dostopnosti video vsebin, ki v zadnjem času zatirajo bralno kulturo, zlasti mladih.”

Kot je nadaljevala poslanka, moramo poskrbeti, da bo branje bolj privlačno in preusmeriti pozornost z ekranov (nazaj) na knjige. “Dejstvo je, da je večja nevarnost od ekonomskih in tehnoloških groženj knjižnemu sektorju upad bralk in bralcev,” je razložila poslanka in dodala, da bo brez slednjih vsakršna pomoč in zagotavljanje trajnostnega razvoja sektorja žal brezpredmetna.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“Koprive iz kleti, pozor! Čas je.”

Koprive iz kleti, pozor!

Čas je.

Saj veste: čim bolj zlobno, nič komentiranja vsebine. Spol, izgled, poreklo, to je to. Šovinistično. Seksistično. Nacionalistično. Primitivno.

Nujno vpletajte manipulacije in laži. Slovnica niti pod razno ni pomembna, bodite pravi domoljupci. Žalite. Bodite prostaški.

Pripravljeni, pozor, zdaj!

Zadnje čase je vedno več sovražnih komentarjev. Tudi pod mojimi objavami. Zelo očitno se to dogaja zato, ker se bližajo evropske volitve, določen del politike pa ima pač sistem komentiranja iz kleti. Z jasnimi navodili.

Cilj? Vzbuditi sovraštvo ali vsaj nek dvom. In ko bi to vsaj bile neke kritike, da bi lahko iz tega kaj potegnila, tako pa žal lahko samo zamahnem z roko. In jih prijavim, seveda. Ker to nikoli ne bo moj način. Ker jim nima smisla pojasnjevati. Ne zanima jih. V resnici tu ne gre zame, ker je problem bistveno širši. Gre pa morda malo zanje … ker s temi občutki, če so ta iskrena, najbrž ni lahko živeti.

Ta teden smo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta na dnevnem redu imeli tudi točko o boju “proti normalizaciji skrajno desničarskega in skrajno levičarskega diskurza, vključno z antisemitizmom”. Roko na srce, poskusi uravnoteževanja v smislu “skrajna desnica in skrajna levica” so izredno pavšalni.

Že sam pojem skrajnosti ima odtenke. Niso vsi fašisti, čeprav nemara v njih tli del sovražnosti, nacionalizma, paranoje. Natančnejši, realnejši naslov bi bil “normalizacija diskurza populizma trde desnice”. Nove desnice. Tiste, ki jo pri nas pooseblja Janez, čez mejo Viktor, čez lužo Donald. Toda težava nastane, ker normalizacija diskurza avtomatsko vodi v sprejemanje, s čimer nevarna populistična demagogija – vsaj na nekaterih področjih – narekuje tempo našega delovanja.

Žal se zadnja leta takšna normalizacija ne odvija zgolj na ravni diskurza nekih anonimnežev, ampak vedno bolj tudi v politiki. Tudi v Evropskem parlamentu. Glede tega sem nagovorila kolegice in kolege, posnetek si lahko pogledate spodaj. Zaradi poceni političnih točk se predstavniki zmerne desnosredinske struje vse bolj povezujejo z bolj skrajnimi kolegi, kar se kaže v marsičem. Od poskusov rušenja okoljske zakonodaje do namenskega vzbujanja strahu, nelagodja in nacionalizma.

Vzbuditi čustvo sovraštva, da bi sami ponudili rešitev za problem, ki so ga ustvarili sami. Čeprav so stopnje intenzivnosti po svetu različne, je taktika povsod ista. Zelo priročno je, da – hkrati z normalizacijo ter sprejemanjem skrajnosti in sovražnosti – medije, pravosodje in/ali politične tekmece ustvarijo za državne (berite: kletne) sovražnike. Tako z njimi lažje obračunavajo, krepijo lastno moč. Priti na oblast ali ostati na oblasti. Za lastne interese in interese svojih pajdašev.

Odgovornost je na nas, na tistih na sredini, ki se teh opisanih dejstev zavedamo, da takšen diskurz vnaprej zavrnemo ter s paranoidnimi populisti ne gremo v nikakršne kompromise glede naših politik in delovanja. Od normalizacije diskurza je namreč še bolj problematična normalizacija sprejemanja sovražnosti, nacionalizma ali na lažeh “utemeljene” ideologije v (evropski) politiki.

Spodobnost in resnicoljubnost žal nista več vrednoti, zaradi katerih bi se ti ljudje brzdali. Preprosto izkoriščajo možnosti, ki so jim na voljo. In usmerjeni kletni, pardon spletni komentatorji so postali ena od glavnih metod.

Tega ne smemo normalizirati. Tega ne smemo sprejemati. To so preračunljivci, ki zelo dobro vedo, kaj delajo. Delajo za marsikoga in marsikaj, vendar ne za vas. Žal.

Lahko me še vedno napadate in blatite, vem, da boste. Toda, veste, še vedno se bom pri iskanju rešitev bolj trudila za vas kot vaši spletni in politični botri. Sprejemam vas kot ljudi (recimo, da to ste), a ne sprejemam vaše sovražnosti.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Subtilno, a dovolj jasno sporočilo, da je obnova narave nujna.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 13 septembra, udeležila razprave z naslovom ”Močna in odporna EU kot odgovor na izzive prihodnosti”. Razprava je potekala ob robu zadnjega nagovora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji – SOTEU 2023 – v tem mandatu.  V odzivu je poslanka Joveva povedala, da je bil govor predsednice večinoma pregled dosežkov za nazaj, marsikaj pa je tudi manjkalo, od področja zdravstva do migracij in vladavine prava. Ob omembi zelenega dogovora je evropska poslanka dejala, da je bilo veliko storjenega s paktom ‘Fit for 55’, izpostavila pa je tudi subtilno, a dovolj jasno sporočilo von der Leyen, da je obnova narave nujna.

Poslanka Joveva je uvodoma pojasnila, da s pregledom preteklih dosežkov v govoru sicer ni nič narobe, saj je prav, da se izpostavijo dobre svari, ki so bile dosežene in uresničene v tem mandatu, kljub temu pa je bilo po njenem mnenju v začrtani viziji komisije premalo ravno tega – vizije in konkretnosti.

“Kot predstavnica mlajše generacije sem v nagovoru recimo pogrešala omembo mladih. Da, rekla je, da si mladi želijo boljše prihodnosti, a to že vsi vemo,” je dejala poslanka. Prav tako je bilo premalo pozornosti namenjene vidiku zdravstva, predvsem zaradi dobrih ukrepov po pandemiji in vzpostavitve zdravstvene unije. Po oceni poslanke je von der Leyen tudi migracije omenila le bežno, v luči nujnosti sprejemanja pakta o migracijah in azilu, čeprav je ravno ona tista, ki ima kot predsednica Evropske komisije možnost pogovora s predstavniki vlad držav članic, predvsem tistih, ki to zakonodajo že ves čas blokirajo.

Je pa poslanka Joveva medtem pohvalila to, da je predsednica Komisije izpostavila področje okolja in uresničevanja zelenega dogovora.

“Veliko je bilo storjenega s paktom ‘Fit for 55’, tudi  pri ohranjanju narave v kontekstu zakonodaje, ki smo jo v Parlamentu sprejeli, je govorila. In to v nemščini, najbrž ne naključno. Morda tudi zaradi predsednika Evropske ljudske stranke, ki je Nemec in ki je vodja stranke, ki je imela ogromno polemik okoli te zakonodaje.”

Na vprašanje o enotnosti in sodelovanju je Joveva odgovorila, da je seveda to ključno, dobrodošlo, a bo vedno večji izziv, saj se bližamo volitvam, posledično bo žal vse več političnih igric določenih politikov.

“Nagovor je bil premalo vizionarski vsaj na tistih področjih, kjer bi bilo to potrebno. Hkrati pa si želim, da bi se napovedani in omenjeni okrepljeni dialogi uresničili. Da bi se uresničilo vse, kar je povedala. Upam, da to ne bo ostalo samo na papirju.”

Nagovor predsednice Evropske komisije in pogovor evropske poslanke Joveve v omenjeni razpravi si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
,

“To so preračunljivci, ki jim ne smemo pustiti narekovanja tempa našega delovanja.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 12. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede boja proti normalizaciji skrajnodesničarskega in skrajnolevičarskega diskurza, vključno z antisemitizmom. Kot je dejala, “normalizacija vodi v sprejemanje”, vendar diskurza preračunljivcev, ki ustvarjajo strah in nezaupanje med ljudmi v svojo korist, ne smemo sprejemati ali normalizirati: “Ne smemo jim pustiti narekovanja tempa našega delovanja.”

Poslanka je uvodoma povedala, da je med tistimi mnogimi, ki na dnevni bazi dobivajo sovražne komentarje, pri čemer je poudarila, da ne govori o kritičnih, pač pa o zlobnih in nevarnih komentarjih. Po njenih besedah se moramo vsi soočiti s tematiko normalizacije skrajnega diskurza, saj je tega vedno več.

“Normalizacija vodi v sprejemanje. Sprejemanje pa vpliva na dojemanje realnosti.”

Poslanka je izrazila obžalovanje, da se to dogaja tudi v Evropskem parlamentu. Med drugim je omenila pakte Evropske ljudske stranke s skrajno desnico pri rušenju nujno potrebne zakonodaje, predvsem pa je, kot je povedala, mislila na “nevarno populistično demagogijo, ki narekuje tempo”.

“Tega ne smemo normalizirati in sprejeti. To so preračunljivci. Ustvarjajo strah in nezaupanje med ljudmi, v svojo korist. Z manipulacijami. Izrabljajo, recimo, poreklo nekoga, za nacionalizem pod krinko domoljubja.”

Zato je poslanka ob zaključku nagovora pozvala vse na politični sredini, kateri tudi sama pripada, da tovrstne diskurze vnaprej zavrnejo in s takimi skrajneži ne grejo “v nikakršne kompromise glede naše politike ali delovanja.”

“Dajmo. Postavimo standarde,” je sklenila Joveva.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“1592 + 193 = 53.”

1592 + 193 = 53.

Vedela sem, da je besedilo zakonodaje nujno potrebno izboljšav.

Vedela sem, da ga bodo nekateri želeli oslabiti. Uničiti. Raztrgati.

Vedela sem, da marsikomu – žal tudi za pogajalsko mizo – ne gre za interese medijev in posledično javnosti.

Zato sem vedela, da … nekdo pač mora. Uresničiti prvi stavek tega zapisa kolikor se da, namreč. In … sem.

Če bi me kdo v začetku junija, ko smo začeli s parlamentarnimi pogajanji, spraševal o končnem besedilu Evropskega akta o svobodi medijev, bi zagotovo odgovarjala zelo previdno, predvsem pa najbrž vse prej kot optimistično. Razmere so bile res klavrne, čas ni bil na naši strani. Najprej smo izgubili dragocene tedne pogajanj, ker so se odbori pričkali, kdo naj bo pristojen za kaj. Ko so končno dorekli, da bo glavni odbor naš, odbor za kulturo in izobraževanje, so se začeli še poskusi (o)slabitve besedila. Na koncu smo imeli mesec dni časa za izredno zahtevna pogajanja in dejansko si nisem mislila, da nam bo uspelo. Vsaj ne v zadostni meri.

A nam je. Z “nam” v prvi vrsti mislim na svojo ekipo: asistenta Roka in strokovno sodelavko Joanno. Da, tudi sebe. Zdaj lahko mirno rečem, da smo mi tisti, ki smo izboljšali tekst. Ga naredili ambicioznejšega. Vsi naši predlogi dopolnil so tako ali drugače vključeni v besedilo, ki smo ga dopoldne potrdili na odboru.

Če bi vam želela naenkrat pojasniti vse, kar smo dosegli, bi me brali do jutri. Vsaj. Zato sem se odločila, da vam bom ključne podrobnosti v prihodnjih tednih predstavljala po delih, danes pa se bom le še čisto na kratko osredotočila “zgolj” na tistega, ki je že meni osebno – zlasti pri mojem delovanju – daleč najpomembnejši.

Transparentnost.

Stanje v medijih ni idealno, niti pod razno. Za novinarji dokazano vohunijo, javne medije razgrajujejo, si jih podrejajo, vmes ustanavljajo neke kvazimedije (berite propagandno mašinerijo) z netransparentnim financiranjem, medijska podjetja pa kupujejo posamezniki. S prav tako ne(nujno)transparentnim financiranjem. Za politične ali ekonomske interese, kakopak.

S trenutno predvidenim besedilom akta o svobodi medijev bo vsak evro medijem javno razkrit. Kako? Razširili smo transparentnost državnega financiranja medijev onkraj oglaševanja na vse storitve, pa tudi na spletne platforme. Poleg tega bo vsak prevzem medija moral iti čez jasno definiran postopek (morebitnega) vpliva na uredniško svobodo in pluralizem.

Končno dobivamo celovito zakonodajo na EU ravni, ki vzpostavlja pravno zavezujoč okvir delovanja in upravljanja na področju medijev.

Končno bomo lahko preprečevali škodljive prakse, ki so se dogajale doslej, tako z vidika oblasti kot z vidika zasebnega trga.

Končno bomo lahko storili več od izraza “zaskrbljeni smo”.

Brez svobodnih medijev demokracija ne deluje. Evropski akt o svobodi medijev ni in po vsej verjetnosti ne bo popoln, je pa trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi natanko tega. Svobode medijev.

Še kar nekaj korakov nas medtem čaka do konca tega procesa. Čez slab mesec dni bomo zakonodajo potrjevali na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nato se selimo h glavnemu izzivu: medinstitucionalnim pogajanjem o čisto zares končnem besedilu.

Danes bi sicer morali glasovati o skupaj 1785 (1592+193) dopolnilih, če ne bi dosegli kompromisov. Ampak smo jih. 53 njih.

In v teh kompromisih je velika, velika večina 193 dopolnil, ki smo jih vložili mi. Moja malenkost in moja ekipa.

Samo zato je …
… 1592 plus 193 enako 53.

Lep pozdrav iz Bruslja!

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Tako pomembno je, da smo del Evropske unije.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 2. septembra, udeležila pogovora na Poletni šoli Gibanja Svoboda mladi. Spregovorili so o njenih prioritetah in ključnih aktivnostih, med drugim prizadevanjih za nediskriminacijo slovenščine na digitalnih platformah ter evropski zakonodaji o svobodi medijev, pa tudi o nedavnih poplavah v Sloveniji in odzivu EU. “Ob takšnih dogodkih se pokaže, kako pomembno je, da smo del te skupnosti,” je dejala poslanka.

Joveva je pohvalila predvsem hitro angažiranost in odziv Evropske komisije. Ravno za takšne primere obstaja evropski solidarnostni sklad, ki so ga države članice doslej že večkrat in pospešeno uporabljale, je pojasnila, hkrati pa opomnila, da se takšne naravne katastrofe zaradi podnebnih sprememb dogajajo vse bolj pogosto in v širših razsežnostih.

“Ob naravnih nesrečah se pokaže, kako pomembno je, da smo del EU in da ostajajo takšni programi solidarnosti.”

Mlade so zanimale tudi podrobnosti o pismu, ki sta ga poslanka Joveva in poslanec Klemen Grošelj poslala pristojnima evropskima komisarjema v zvezi s proračunskimi prilagoditvami. Kot je pojasnila Joveva, so procesi v ustroju evropskih institucij žal dolgi in zapleteni, toda marsikje bi se to dalo urediti. Pri evropskem proračunu, na primer, se bo te toge sisteme moralo zrahljati, žal bo takšnih nesreč očitno vse več in bo neka fleksibilnost glede denarja oziroma razporejanja sredstev v prihodnosti neizbežna, je povedala.

“Države članice bodo morale imeti več možnosti za prilagajanje ob kakšnih takih nepredvidljivih, a resnih in katastrofalnih dogodkih. Slovenske prioritete in potrebe so se spremenile, zato je ključno, da se vsaj delno omogoči fleksibilnost porabe evropskih sredstev.”

Na vprašanje o svojih zadnjih aktivnostih v zvezi z uporabo slovenščine na digitalnih platformah je poslanka odgovorila, da si na začetku mandata ni mislila, da bo namenjala tako veliko pozornosti  slovenščini, a je ugotovila, da gre za dejansko zelo pomembno, še vedno neurejeno problematiko. Toliko govorimo o jezikovni raznolikosti, enakopravnosti uradnih jezikov Evropske unije, v praksi pa ni tako, je povedala.

“Digitalni svet in fizični svet sta pravzaprav že postala eno, sploh nista več ločena. Kvečjemu bo digitalnega vedno več, zato morajo uradni jeziki v Evropski uniji postati dejansko enakopravni tudi v digitalnem svetu. Diskriminacija ne pride v poštev, izgovorov multinacinalk pa ne kupim in ne sprejemam.”

Izpostavila je, da dela vse, kar je v njeni moči, da bi se njeni pozivi glede uporabe slovenščine v digitalnem svetu uresničili. Na nacionalni ravni se zadeve urejajo s spremembami zakona o javni rabi slovenščine, na evropski pa je sama za Evropski akt o svobodi medijev, kjer je poročevalka za svojo politično skupino Renew Europe, predlagala oziroma podprla dopolnila, s katerimi bi dosegli uporabo in spoštovanje vseh uradnih jezikov Unije.

“Po obstoječi evropski zakonodaji recimo v primeru Neflixa, ki ima sedež na Nizozemskem, oni odgovarjajo zgolj nizozemski zakonodaji in regulatorjem. Evropsko zakonodajo želimo spremeniti na način, da se bo lahko pristojnost na primer slovenskih regulatorjev prenesla na nizozemske, ki bi lahko od Netflixa zahtevali prenehanje izvajanja kršitev v Sloveniji ali katerikoli drugi državi članici.”

Prav tako je poslanka že pri delu na Aktu o digitalnih storitvah (DSA), ki je ravno stopil v veljavo, dodala dopolnila, ki veljajo za digitalne gigante, kot sta Meta ali Twitter. Izpostavila je primer moderiranja vsebin na teh platformah, kjer to trenutno najbolj deluje le v večjih jezikih, kot je angleščina, ko se dopiše, da določene informacije ne držijo ali da je prišlo do kršitev oglaševanja po novih pravilih. “To je eden izmed mojih doprinosov k tej regulaciji, da morajo biti takšni zapisi objavljeni v vseh jezikih EU, brez diskriminacije. Osebe, ki bodo preverjale in pisale te informacije, pa morajo dobro razumeti jezik. To torej pomenu, da bodo na primeru slovenščine morale te zadeve preverjati osebe, ki govorijo slovenski jezik.” Podobno je takšno dopolnilo vključila tudi v že omenjeni Akt o svobodi medijev, s katerim se je v zadnjem času največ ukvarjala. “Tudi zaradi porasta umetne inteligence je preprosto treba imeti nekoga, ki bo ta generirana besedila ali prevode novic, objav, posnetkov na koncu preveril.”

Pogovor je poslanka zaključila s pogledom v prihodnost Evropske unije. Po njeni oceni zelo turbulentnega mandata izzivi ostajajo na mnogih področjih, hkrati pa bo treba delati tudi na večjem ugledu in transparentnejšemu delovanju Evropskega parlamenta.

/0 Comments/objavil/a
,

Še pomnite, prijatelji(ce) …

Še pomnite, prijatelji(ce) …

… ko smo lahko vsebine na denimo Facebooku in Instagramu spremljali kronološko in ne tako, kot se je odločil “nekdo” namesto nas? No …

… končno bomo spet dobili to možnost! In za to sem ‘kriva’ tudi sama. Za to in še precej drugih, upravičeno strožjih pravil, ki jih od danes dalje v Evropski uniji morajo upoštevati vse velike spletne platforme.

Pokaži mi svoj ‘feed’ in povem ti, kdo si. Spletni svet se nam prikazuje točno tako, kot nam ga ponuja algoritem. Vsakemu izmed nas drugače, in to na podlagi naših osebnih podatkov, ki se prodajajo tistemu, ki je zanje pripravljen odšteti največ denarja. Produkt smo mi, algoritmi pa točno vedo, komu kaj ponuditi. Žal vedo tudi to, kdo je bolj dovzeten za teorije zarot, dezinformacije in zavajanja.

S tem sistemom se torej enostavno manipulira ljudi, volivke, volivce, brez večjih težav se organizirano širi teorije zarot, prodaja nelegalne, škodljive izdelke, brezsramno se uporablja sovražni govor, celo spodbuja se k nasilju in žal pogosto dejansko do nasilja tudi pride. S tem sistemom se okoriščajo tisti, ki zlorabljajo strah, razočaranje in jezo ljudi za svoje partikularne interese; tisti, ki bijejo kulturno vojno z mediji in duhovi preteklosti. S tem sistemom se (namensko) spodkopava zaupanje v stroko in avtoritete, znižuje se kakovost javne debate ter splošne kulture in posledično se – kar je najhuje – onemogoča reševanje tistih resnično perečih težav ljudi.

Akt o digitalnih storitvah je bil eden od nujnih odgovorov na ta sistem. Odgovor z zahtevami za transparentnost algoritmov, z označevanjem izvora oglaševanj, predvsem političnih, in zavajajočih informacij ter s postavljanjem jasnih pravil moderiranja vsebin na spletu.

Pri poročilu za to zakonodajo sem bila na odboru za kulturo poročevalka v imenu svoje skupine, Renew Europe. To pomeni, da sem vložila amandmaje, določila indikacije glasovanj za skupino in se pogajala s poročevalci drugih skupin za končni tekst v obliki skupnih, kompromisnih amandmajev.

V nadaljevanju smo z medinstitucionalnimi pogajanji sprejeli zakon, zavezujoč na ravni celotne Unije. Kaj bo moralo biti drugače po amandmajih, ki sem jih (uspešno) dodala v besedilo glede oglaševanja?

Platforme morajo uporabnicam in uporabnikom, ki vam je prikazano oglaševanje, razkriti, zakaj ste ravno vi dobili ta oglas, zakaj ravno ta oglas in – najbolj pomembno – da ne smete biti po privzetem načinu podvrženi ciljnemu oglaševanju, RAZEN, če v to vnaprej privolite. Bodite torej pozorni na spremembe, ki jih sta jih do tega trenutka Meta in TikTok (in še kdo) napovedala, ter zavrnite prikazovanje vsebin na podlagi algoritmov, če tega ne želite imeti. Zdaj boste lahko!

Podjetja bodo morala po novem tudi zagotavljati, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali politična prepričanja, sploh ne bo mogoče. Ciljno oglaševanje pri mladoletnicah in mladoletnikih je prepovedano.

Pomembno mi je bilo tudi to, da bi imeli možnost sami odločati o podatkih, ki jih delite in si lahko sami nastavite parametre algoritmov. Po domače povedano, da lahko dejansko izbirate, kako se vam ‘prikazuje svet’.

Pri tem prikazovanju sveta je seveda pomembno ločevati med zakonitimi, nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Zakonitih vsebin se ne sme odstranjevati, sploh pa za to ne morejo biti pristojna podjetja. Nezakonite vsebine pa so trenutno le tri vrste: otroška pornografija, teroristične vsebine in avtorske pravice. Za vse tri imamo ločene zakonodaje, Akt o digitalnih storitvah zdaj omogoča horizontalna pravila.

Odločno sem bila proti, da bi te vsebine preverjali izključno avtomatski sistemi, algoritmi ali umetna inteligenca. Zato sem čez ves tekst (na koncu prav tako uspešno) dodajala, da mora do same blokade vsebine nujno priti s človeškim nadzorom.
In še zadnje, pa zato nič manj pomembno, zlasti v kontekstu moje borbe za naš jezik: dodala sem tudi, da morajo spletni velikani upoštevati jezik države članice in imeti zaposlene moderatorje, ki znajo govoriti jezik te države, recimo v našem primeru slovensko. Brez dvoma si te multinacionalke to lahko privoščijo.

Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor MI.

Irena

/0 Comments/objavil/a

Joveva za l’Opinion: ‘‘Najti moramo skupen mehanizem za podnebno solidarnost’’

Evropska unija mora poiskati skupen evropski mehanizem, ki bo zagotavljal podnebno solidarnost na kontinentu in širše, je za francoski časnik l‘Opinion poudarila evropska poslanka Irena Joveva. Pogovor je tekel predvsem v luči nujnosti novega sistema solidarnosti med Evropejkami in Evropejci ob podnebnih katastrofah v Evropi, tudi zadnjih katastrofalnih poplav v Sloveniji. Članek je bil objavljen v četrtek, 10. avgusta 2023, v nadaljevanju pa si lahko preberete povzetek.

Novinarka omenjenega francoskega časnika je zapisala, da so katastrofalne in tragične poplave v Sloveniji zbudile pozornost po vsej Evropi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je tako v četrtek, 9. avgusta 2023, obiskala Slovenijo ter obljubila podporo in denarno pomoč za prizadeta območja. Na l’Opinionu so opisali, kako severno in srednjo Evropo letos pestijo neizmerne poplave, jug pa se bori z neprizanesljivimi požari po najtoplejšem zabeleženem juliju doslej, tako na tleh kot v Sredozemskem morju.

»Najti moramo skupen mehanizem za podnebno solidarnost v Evropi. Ta nesrečen dogodek v moji državi mora biti v opomin tudi tistim voditeljem ali pristojnim odločevalcem, ki sicer niso zavezani k večji finančni podpori, ker bo takšnih dogodkov v prihodnje samo še več. Bolje moramo biti pripravljeni in ne le sprejeti trenutnega stanja z besedami: ‘Jaz se ne soočam s to težavo, zato mi ni treba pomagati.’ Podnebne spremembe tako ali drugače prizadenejo vse države članice,« je za časnik povedala Joveva.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer ob obisku v Sloveniji obljubila 100 milijonov evrov predujma v letošnjem letu, prihodnje leto pa bo naša država upravičena še do 300 milijonov. Srednjeročno bo lahko Slovenija za obnovo države in prilagajanje podnebnim spremembam v okviru sklada EU za okrevanje po pandemiji pridobila do 2,7 milijarde dodatnih evrov. Unija je pripravljena tudi na prerazporejanje dela kohezijskih sredstev Slovenije, namenjenih gospodarskemu razvoju, v višini do 3,3 milijarde evrov.

Zaradi vse večjega števila naravnih nesreč širom Unije je solidarnostni sklad v višini 1,2 milijarde evrov letno nezadosten, zato bo potrebna nova strategija za boljšo pripravljenost v prihodnosti. Predsednica Komisije je ob obisku v Sloveniji pohvalila tudi ogromno solidarnost slovenskega naroda.

“Hiter odziv EU in naših zaveznikov je dokaz, da EU resnično temelji na solidarnosti,” je medtem v odzivu za l’Opinion zaključila Joveva.

Celoten prispevek v francoščini si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Prilagodljivost, tudi pri denarju EU, je ob krizah nujna’’

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v četrtek, 10. avgusta 2023, podpredsedniku Evropske komisije Valdisu Dombrovskisu in komisarju Paolu Gentiloniju napisala pismo za dodatno ukrepanje Unije v povezavi s poplavami, ki so prizadele Slovenijo. V pismu sta izpostavila, da bi morala Unija ob naravnih nesrečah državam omogočiti, da finančna sredstva Unije prerazporejajo po potrebah in nujnosti.

Poslanca sta uvodoma opisala grozovito situacijo in posledice najhujših poplav v zgodovini slovenske države. Pojasnila sta, da je izjemna razsežnost poplav zajela dve tretjini Slovenije, povzročila večmilijardno škodo in terjala celo izgubo življenj. Evropsko komisijo oziroma njuna pristojna predstavnika sta pri tem pozvala, naj Unija razširi svojo pomoč pri reševanju in odpravi posledic te naravne nesreče.

“Našim državljankam in državljanom moramo pomagati pri tem skupnem prizadevanju in s hitrim zagotavljanjem vse razpoložljive osnovne pomoči ranljivi skupnosti dokazati, da je Unija prilagodljiva in odgovorna. Zagotavljanje še hitrejšega in učinkovitejšega odziva Unije na nepredvidljive krize bi znatno prispevalo k odpornejši in trajnostnejši prihodnosti naše celine.”

Zahvalila sta se podpori predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jo je izrazila ob obisku Slovenije, ter obljubljeni pomoči, a hkrati poudarila, da je v takšnih težkih časih na preizkušnji vsa Evropska unija. Po njunem mnenju je dolžnost evropskih institucij, da se po potrebi prilagodijo in zagotovijo pomoč, ki jo ljudje nujno potrebujejo.

Zato predlagata, da bi države članice, upoštevajoč jasna pravila in načela, morale v primeru hudih naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, imeti možnost prerazporeditve oziroma ponovne ocene uporabe določenega dela sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF) z namenom trajnostne pomoči ob nesrečah in blažitve posledic.

“Zagotavljanje prožnosti prizadetim državam članicam, da določen znesek sredstev RRF preusmerijo v trajnostno okrevanje in odpornost na podnebne spremembe, bi predstavljalo pomemben korak k ublažitvam posledic takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov in okrepitvi našega skupnega odziva na podnebne spremembe.”

Po prepričanju poslancev je nujno, da se nacionalni načrti RRF in obstoječi programi prilagodijo urgentnim potrebam prizadetih članic – še posebej takrat, ko so druga sredstva, namenjena blažitvam nesreč na ravni Unije in držav članic, že uporabljena. Kot sta pojasnila, bi to omogočilo lažje okrevanje Slovenije in njenim državljankam ter državljanom potrdilo zaupanje v dobrobit Unije.

“Trenutne razmere v Sloveniji prikazujejo, kako nujno je, da Unija pokaže svojo zavezanost blaginji državljank in državljanov s ponujeno prepotrebno podporo v takšnih zahtevnih časih.”

Pismo v slovenski različici si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Evropska solidarnost je naša skupna vrednota.’’ 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 9. avgusta 2023, udeležila seje državnega zbora, na kateri je zbrane nagovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poslanka je ob tem poudarila, da je solidarnost naša skupna evropska vrednota.

V preteklih dneh je Slovenijo prizadela največja naravna nesreča v zadnjih desetletjih. Neusmiljene poplave s pripadajočimi posledicami so terjale neizmerno škodo in žal tudi smrtne žrtve. Predsednica Evropske komisije je našo državo obiskala skupaj z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem kot izraz solidarnosti in podpore. Ob tem sta si s slovenskim predsednikom vlade Robertom Golobom ogledala prizadeta območja na Gorenjskem, Savinjskem in Koroškem. Obisk je bil namenjen predvsem iskanju rešitev, da bo Evropska unija lahko najučinkoviteje pomagala in podprla obnovo prizadetih območij.

“Ob takšnih žalostnih trenutkih za vse v Sloveniji je dobrodošla vsakršna pomoč in veseli me, da so se Evropska unija in druge zaveznice odzvale tako širokosrčno. Ljudje potrebujejo oporo in ta bo še lep čas nujno potrebna.”

Evropska unija je na prošnjo Slovenije nemudoma mobilizirala pomoč z mehanizmom za civilno zaščito, prav tako je k nam poslala svojega predstavnika, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč Unije na terenu. Poleg tega je v uporabi tudi satelitski sistem Kopernik za spremljanje popavljenih območij in plazov.

“Pomagati moramo po svojih zmožnostih in najboljših močeh. Verjamem, da čisto vsak od nas to počne. Ne želim si zamisliti, kje bi bili, če na pomoč ne bi prišli vsi prostovljke in prostovoljci. Vse pride prav in sreča v nesreči je, da človeška dobrobit v takih primerih v Sloveniji res ne pozna meja. Evropska solidarnost, ki jo vsakodnevno kažejo naši sodržavljanke, sodržavljani in tudi vsa pomoč, ki smo jo v teh dneh prejeli v Slovenijo, je naša skupna vrednota.”

Predsednica von der Leyen je obljubila, da bo Slovenija za letošnje leto dobila nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU v višini 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa 300 milijonov, kjer bosta ključni ocena škode in hitrost z zahtevki za finančna sredstva. Sloveniji je trenutno na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil iz sklada EU za okrevanje po pandemiji, kjer pa bo prav tako pomemben čas, za kar se je že ustanovila skupna delovna skupina, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev. Prav tako bo Evropska unija karseda prilagodljiva, da Sloveniji omogoči, da 3,3 milijarde sredstev iz kohezijske politike do leta 2027 preusmeri za obnovo po poplavah.

“Velikanska pomoč prihaja iz Evrope – človeška, materialna, finančna. Pri slednji verjamem, da bo vlada Roberta Goloba resnično uspela napeti vse svoje moči, kot to počne že zdaj, in jo dejansko tudi izkoristila celostno ter ciljno za pomoč Slovenkam in Slovencem.”

V tem težkem času smo v državi priča izjemni solidarnosti, sočutju in požrtvovalnosti. Vsa Slovenija se povezuje pri odpravljanju posledic nesreče.

“Storiti pa bomo morali več na vseh področjih: od protipoplavnih režimov in preventivnih ukrepov pa vse do opolnomočenja prostovoljstva ter tega, da začnemo z naravo ravnati prijazneje in manj uničujoče. Ljudje ne moremo brez soljudi, ljudje ne moremo brez narave, narava pač lahko brez nas. To si bomo morali zapomniti ob vseh naslednjih korakih.”

/0 Comments/objavil/a