Enotnost, vztrajnost, svoboda. Tri besede, ki niso samo odmev iz preteklosti, temveč tudi oris naše prihodnosti.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo dneva, ko je slovenski narod na plebiscitu jasno izrazil voljo po svoji državi. Prelomnega trenutka pred več kot tremi desetletji, ko smo kot narod ubrali svojo pot. Našo pot.

Nihče ni rekel, da bo enostavno, a prav na tej poti nikdar nismo izgubili naše identitete, kulture in jezika. Če izvzamemo domoljupce, seveda.

Sicer pa so bili ponos, identiteta, kultura in jezik, ki so skozi zgodovino utrjevali slovenski narod in mu dajali vztrajnost, tisti, zaradi katerih je vsa ta leta ta narod stal in obstal.

Samostojnost in svoboda, ki smo si ju pred tremi desetletji izbojevali, nikakor ne smeta biti nekaj, kar lahko danes, ko svojo državo imamo, smatramo za samoumevno.

Današnji dan nosi širši pomen kot le spomine na začetke naše države. Predstavlja tudi priložnost, da se zazremo v prihodnost ter premislimo o vrsti družbe, v kateri si želimo živeti, in o državi, ki jo želimo soustvarjati.

Na vseh nas je, da ne omagamo na poti k še bolj vključujoči, uspešni in enotni Sloveniji.

Srečno, draga Slovenija!

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 8. decembra 2023, na razpravi v okviru Studia Evropa skupaj s slovenskimi kolegicami in kolegi spregovorila o dosežkih in izzivih iztekajočega se mandata. ”Ko sem sprejela dejstvo, da ne morem spremeniti sveta, čeprav bi bil ta potreben sprememb na bolje, sem se osredotočila na tisti del, ki ga pa lahko spreminjam. Na bolje”, je med drugim dejala.

Na vprašanje novinarja v kontekstu dejstva, da je najmlajša slovenska evropska poslanka, je Joveva poudarila, da je do mlajših vedno obstajal pokroviteljski odnos, a da to zanjo niti pod razno ni ovira.

”Izkušnje so pomembne, tako kot je pomembna tudi nova energija, kar so – glede na aktualno sestavo Evropskega parlamenta – prepoznali tudi volivke in volivci, saj nas je veliko predstavnic in predstavnikov mlajše generacije.”

Čeprav se petletni poslanski mandat počasi zaključuje, poslanka s svojim delom še zdaleč ni zaključila, kvečjemu nasprotno. Kot je pojasnila, se kot glavna parlamentarna poročevalka in poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe trenutno osredotoča na dve pomembni zakonodaji v upanju, da bosta sprejeti še v tem mandatu: statistiko in svobodo medijev.

Na vprašanje, v kateri fazi je trenutno Evropski akt o svobodi medijev, je Joveva odvrnila, da pogajalce čaka še najmanj en krog političnih pogajanj, ob čemer je optimistična, da jim bo uspelo doseči kompromis končnega besedila.

”Pri pripravi akta o svobodi medijev ostaja ključno, da bo ta zakonodaja preprečila kakršnekoli pritiske na novinarke in novinarje, prepovedala vsakršno vmešavanje v uredniške odločitve in zagotovila javno objavo podatkov.”

Svoj del razprave je poslanka sklenila z besedami, da bo z veseljem nadaljevala delo kot evropska poslanka s še večjo energijo in večjim zanosom, če tako odločijo volivke in volivci.

Na razpravi so poleg poslanke Irene Joveve sodelovali še poslanci Klemen Grošelj, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Franc Bogovič in Milan Zver ter poslanki Ljudmila Novak in Romana Tomc. Pogovor je vodil novinar in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.

Razprava je v celoti na voljo TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 30. novembra 2023, za oddajo Izluščeno na Radiu Si spregovorila o mladih v povezavi s prihajajočimi evropskimi volitvami in o bojaznih, da jih evropska politika ne zanima. Po njenem prepričanju apatičnost mladih ne velja samo za evropske volitve, ampak politiko kot tako. Poslanka je dejala, da je zato ključno, da se politika mladim približa na njim razumljiv način in ob tem poudarila, da je treba do vseh ljudi, predvsem pa do mladih, biti iskren, dostopen in čimbolj preprost.

Kot je povedala poslanka, s tem ne želi relativizirati politike, ki je kompleksno in zahtevno delo, a to ne pomeni, da se ga ne da približati ljudem z boljšo komunikacijo:

”Če pa z mladimi komuniciramo s kraticami ali iz t. i. bruseljskega balončka, kot tukaj radi rečemo, njim to nič ne pove, še manj jim pa pomaga.”

Na vprašanje, kaj storiti, ko mladi volivke in volivci izkažejo interes, a jih je treba nagovoriti, pa je Joveva odvrnila:

”Ključna stvar je pokroviteljski odnos, ki ga je še vedno veliko. Jaz zelo dobro vem, kako je, če se starejši obnašajo pokroviteljsko do tebe in točno to na žalost večina starejše generacije ali starih političnih mačkov, če želite, še vedno počne. Ne nujno naklepno, a to mlade v njihovem odnosu do politike še najbolj odbija.”

O pomenu nagovarjanja mladih, ko gre za pomen Evropske unije, je poslanka pojasnila, da je za mlade potreben čas, ki si ga je vredno vzeti. Mladi sestavljajo skupino prebivalstva, ki se ne more kar spomniti, kako je bilo nekoč, saj niti niso bili del tistega sveta, zato jim je Evropska unija samoumevna.

”Tudi jaz sem bila otrok, ko smo vstopili v Evropsko unijo. Če malo generaliziram, ker je seveda notranje- in zunanjepolitična situacija zdaj drugačna, a vendarle se recimo spomnim, da nisi mogel čez mejo tako enostavno. Ali pa recimo med študijem … priznavanje študijskih programov ni bilo nikoli tako enostavno, kot je zdaj, v sklopu Evropske unije. Takšne stvari niso samoumevne, to je mladim treba preprosto ponavljati.”

Poleg poslanke je bil gost v radijski oddaji še Andrej Miholič iz pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Prispevku lahko prisluhnete TUKAJ.

Foto: Anže Petkovšek