Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 9. oktobra 2023, na Forumu za upravljanje interneta v Kjotu na Japonskem govorka na razpravi o boju proti dezinformacijam. Med drugim je pojasnila, kaj v EU počnejo na tem področju, hkrati pa poudarila, da še tako stroga zakonodaja ne bo dovolj za popolno uničenje dezinformacij ali lažnih novic: ”Dezinformacijo uniči samo bralka ali bralec, ki jo zna razločiti,” je bila jasna.

Joveva je uvodoma primerjala poslanstvo novinarke, kar je nekoč bila, s poslanstvom v Evropskem parlamentu, z vidika dezinformacij oziroma lažnih novic:

”Razlika je v tem, da kot novinarka nikoli nisem bila del tega. Zdaj – kot političarka – sem, toda proti svoji volji.”

Kot je pojasnila, s tem želi povedati, da kot novinarka nikoli ni niti pomislila, da bi manipulirala z dejstvi, kaj šele napisala laž. Kot političarka pa je očitna tarča različnih dezinformacijskih propagand, ki ”seveda prihajajo s točno določenega dela politike oziroma njihovih podpornic in podpornikov”, pa nikoli ne temeljijo na njenem delu ali vsebini, ki jo objavi, temveč na videzu, spolu, poreklu …

V nadaljevanju je poslanka spregovorila o delu Evropske unije na tem področju in poudarila, da počnejo toliko, kolikor v okviru svojih pristojnosti lahko. Pri tem je omenila Evropski akt o svobodi medijev, za katerega je Evropski parlament nedavno sprejel stališče in pri oblikovanju katerega je aktivno sodelovala kot parlamentarna pogajalka. Sodelovala je tudi pri oblikovanju akta o digitalnih storitvah:

”Zakon industrijo zavezuje h konkretnejšemu boju proti nezakonitim spletnim vsebinam. Določa, da morajo velike spletne platforme in spletni iskalniki sprejeti ukrepe za zaščito svojih uporabnic in uporabnikov pred škodljivimi in nezakonitimi vsebinami, blagom in storitvami.”

Joveva je pojasnila, da moramo odgovornost na tem področju prevzeti vsi, tako politika kot multinacionalke, še zlasti pa države članice, ki morajo zakonodajo uveljavljati v praksi.

Izpostavila je še sistem hitrega obveščanja, ki so ga v Uniji vzpostavili kot odziv na tako imenovano “infodemijo” v času pandemije. Po njenih besedah sistem temelji na odprtih informacijah ter črpa iz spoznanj akademskih krogov, spletnih platform in mednarodnih partnerjev. Za učinkovitega se je izkazal tudi pri ruskem agresorju oziroma vojni v Ukrajini, ko so bili prav tako pomembni in potrebni hitri odzivi na vse dezinformacije.

”Dezinformacije so lahko zelo škodljive, če so ciljno usmerjene, kar običajno so. Na ta način narašča nezaupanje, prebivalstvo se polarizira in ogrožene so demokracije.”

V isti sapi pa je Joveva poudarila predvsem potrebo po informacijskih kampanjah in večji vključitvi medijske pismenosti v šole, saj se še vedno na splošno podcenjuje njen pomen. Po mnenju poslanke način za resnično zmago v boju proti dezinformacijam ni trda zakonodaja, temveč znanje in razumevanje vsebine, ki jo sprejemamo.

Razpravo je sklenila s prepričanjem, da v EU opravljajo veliko dela, da pa je še vedno treba storiti veliko, zlasti na globalni ravni. Na koncu se vse začne pri jasni komunikaciji, ki temelji na preverjenih informacijah, ter dobrim sodelovanjem med oblikovalci politik, zainteresiranimi stranmi, javnostjo in lokalnimi organizacijami pri iskanju rešitev za zaščito naših državljanov in demokracij,  da bi imeli varnejši in boljši (spletni) svet za vse.

OZADJE

Od 8. do 12. oktobra 2023, poteka 18. letno srečanja Foruma za upravljanje interneta, ki ga tokrat gosti japonska vlada v Kjotu. Osrednja tema foruma je: “Internet, ki ga želimo – krepitev moči vseh ljudi.” V okviru Foruma bodo naslovili osem tematik: umetna inteligenca in razvijajoča tehnologija; preprečevanje razdrobljenosti interneta; kibernetska varnost, kibernetski kriminal in varnost na spletu; upravljanje podatkov in zaupanje; digitalni razkorak in vključenost; globalno digitalno upravljanje in sodelovanje; človekove pravice in svoboščine ter trajnost in okolje. Poleg evropske poslanke Irene Joveve, ki je bila del razprave z naslovom “Boj proti dezniformacijam, da bi digitalni prostor spet postal zaupanja vreden,” so razpravljali še Agustina Ordonez, članica argentinskega nacionalnega kongresa, Sunil Abraham, indijski analitik za tehnološko politiko in direktor za javno politiko pri podjetju Meta India, Craig Jones, direktor direktorata za kibernetski kriminal pri Interpolu ter Jennifer Bramlette, koordinatorka za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo pri varnostni službi Združenih narodov.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 29. septembra 2023, odpravila na teren v Mursko Soboto, kjer se je srečala z dijakinjami in dijaki Gimnazije Murska Sobota ter predstavniki civilne družbe. Obisk jo je navdal z obilico optimizma za prihodnost, saj je prepričana, da vključevanje, medgeneracijsko sožitje in sodelovanje, ki ga gojijo tudi v občini, ustvarja pogoje za doseganje skupnih uspehov.

Obisk je poslanka začela na Gimnaziji Murska Sobota, kjer je v sproščenem pogovoru z mladimi med drugim spregovorila o razlogih za vstop v politiko, dinamičnem urniku, svojem delu in prioritetah. Predstavila je tudi odbore, v katerih deluje.

Pogovor na Gimnaziji Murska Sobota

Prisotne je zanimalo, kakšne prednosti ima Slovenija od članstva v Evropski uniji, kjer je Joveva pojasnila, da jih je ogromno – tudi za mlade, z izmenjavami in mednarodnim udejstvovanjem na primer. Govorili so tudi o podnebnih spremembah in ukrepih za spopadanje z njimi na evropski ravni, kjer je poslanka izpostavila: ”Pripravljeni na 55 (Fit for je ključni paket, zmanjšati toplogredne pline za 55 odstotkov in postati prva ogljično nevtralna celina do leta 2050.” Dodala je, da so v okviru tega sprejeli različne zakonodajne ukrepe, od energetske prenove stavb, prepovedi proizvodnje avtomobilov z notranjim zgorevanjem, trgovanje z emisijskimi kuponi in nazadnje julija sprejeti zakon o obnovi narave.

Sestanek z županom

Beseda je nanesla tudi na rabo slovenščine v digitalnem prostoru in odzive na poslana pisma. Joveva je razkrila, da zanesljivo ve, da se Applova Siri uči slovenščine, žal pa sama o časovnici ne more nič povedati, ker ta ni odvisna od nje. Poslanka je mladim razložila, da je podjetje Apple (zaenkrat) edino, ki se je lotilo priprave operacijskega sistema na vključitev večjega števila različnih jezikov, tudi slovenščine, neodvisno od zahtev (obstoječe) zakonodaje. Druge ponudnike bo očitno v to prisilila zakonodaja, ki se pripravlja tudi na evropski ravni.

V nadaljevanju obiska je sledil sestanek z županom Damjanom Anželjem, ki je predstavil vizijo in aktualne projekte v občini.

Medgeneracijsko središče Mensana

Nato se je poslanka srečala še s predstavnicami medgeneracijskega središča Mensana, ki so jo seznanile z dobrimi praksami medgeneracijskega sodelovanja na podlagi sobivanja in soustvarjanja.

Vtise je poslanka strnila s sklepnimi besedami, da bi si morali občino Murska Sobota vzeti za zgled vključujoče skupnosti. ”Naše skupnosti so mozaik, sestavljen iz koščkov različnih ljudi. Z zmanjševanjem generacijskih razlik ustvarjamo priložnosti za izmenjavo znanja, tradicij in zgodb. Vključevanje, medgeneracijsko sožitje in sodelovanje ustvarjajo skupnost, v kateri se sliši vsak glas, v kateri mladi in stari sobivajo v harmoniji in v kateri je sodelovanje gonilna sila skupnega uspeha.”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 25. septembra 2023, gostja okrogle mize s še nekaterimi slovenskimi političarkami, ki je potekal pod okriljem projekta EWA – Opolnomočenje žensk v sodobni družbi. Na dogodku so sodelujoče spregovorile o izzivih, s katerimi se soočajo pri vstopu v politiko, pa tudi o pomenu zastopanosti žensk v politiki ter nenazadnje spodbudi mladih žensk k večjemu udejstvovanju v javnem in političnem življenju. Pri tem je Joveva izpostavila, da “politika ni in ne sme biti samo moški svet”.

Uvodoma so udeleženke okrogle mize odgovarjale na vprašanje, ki ga je zastavila umetna inteligenca: o razlogu, predvsem pa navdihu za vstop v politiko. Evroposlanka Joveva je dejala, da ob ponujeni priložnosti za aktivno sooblikovanje in soodločanje tega enostavno ni mogla zavrniti. Vedela je, da se v novinarstvo nikoli več ne bo vrnila, ampak če bi bila zadovoljna s poslankami in poslanci v takratnem sklicu Evropskega parlamenta, se za vstop na politični parket sploh ne bi odločila, ker ji ne bi bilo treba, je dodala.

“Ugotovila sem, da se drugače težko spreminja svet. Čeprav ga tudi vsaka od nas tukaj ne more sama, vendarle se pa kaj vseeno da. Mislim, da smo tu prisotne vsaka na svojem področju dober zgled ženskam.” 

Občinstvu je zaupala tudi bolj osebni navdih, ki jo je še toliko bolj prepričal, da je odločitev prava: “Ravno na dan evropskih volitev, 26. maj 2019, je bil predviden datum poroda. A sem že prej doživela spontani splav. Žal, toda na koncu je bil to moj navdih. Vesolje, naključje, karkoli že, dejstvo je, da se je tako zgodilo. Danes imam dve leti starega otroka. Vse se je zgodilo tako, kot se je očitno moralo. Naredila sem že veliko in verjamem, da lahko še marsikaj.”

Ob vprašanju o ključnih prednostih in znanjih, ki so ji pomagala pri delu v politiki, je izpostavila komunikacijske sposobnosti, prav tako pa vse pridobljene izkušnje s področja novinarstva. Prav zato se je, kot je povedala, pri svojem delu osredotočila ravno na medije, med drugim na Evropski akt o svobodi medijev, ki ga bo Evropski parlament potrjeval na naslednjem plenarnem zasedanju. Prav so ji prišle tudi življenjske izkušnje na splošno, je še povedala: “Če imaš željo in cilj, se marsikaj da. Do tu, kjer sem, sem prišla sama. Iz nič.”

Po besedah Joveve pri delu v Evropskem parlamentu sama ne čuti slabše obravnave na podlagi spola, je pa to izrazitejše na družbenih omrežjih in določenih medijih:

“Oziroma medijih, ki to niso. Vedno nekaj najdejo, v bistvu sploh ni pomembna vsebina, ni pomembno, kaj želim povedati, vedno so eni in isti komentarji. Spol, poreklo, izgled. Prepričana sem, da bi bilo tega manj, če bi bila moški.”

Joveva je prepričana tudi, da moški kolegi v politiki ne dobivajo toliko vprašanj o usklajevanju dela z družinskim življenjem. Čeprav nima nič proti takšnim vprašanjem, je opozorila, da je treba takšne stvari normalizirati, ker ni “ne prva ne zadnja mlada mamica s službo, kakršnokoli že.”

Za konec je poslanka mladim študentkam in vsem ženskam, ki kolebajo glede aktivne udeležbe v politiki, sporočila, da morajo biti precej bolj samozavestne, radovedne, vztrajne ter si upati pokazati to, kar so.

“Politika ni in ne sme biti samo moški svet. Ne odločajte se za vstop ali nevstop v politiko na podlagi tega. Aktivno se vključite. Ker lahko. Zmorete.”