,

”Koliko se vas je kdaj pošalilo na račun mladih, ki še vedno živijo pri starših?”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. decembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o strategiji Evropske unije za pomoč mladim, ki se spoprijemajo s stanovanjsko krizo in krizo zaradi življenjskih stroškov. Koliko tu prisotnih se vas je kdaj pošalilo na račun mladih, denimo 30-letnikov in letnic, ki še vedno živijo pri starših? Ali pa slišalo tiste “vice” o hotelu mama, je uvodoma navzoče kolegice in kolege vprašala Joveva.

”Najbrž marsikdo. Meni so takšne opazke žalostne. Okoliščine, s katerimi se danes soočajo mlade generacije, so lahko smešne samo v satiri, kar pa resnične okoliščine niso.”

Kot je izpostavila poslanka, se namreč mladi nahajajo v nehvaležnem gospodarskem okolju, ki se odraža v pomanjkanju cenovno dostopnih nepremičnin, rekordno visoki stopnji inflacije in visokih obrestnih merah kreditov na eni strani ter v premalo kakovostnih, stabilnih in ustrezno plačanih delovnih mest na drugi strani. Vse navedeno po njenih besedah mlade postavlja v še bolj nezavidljiv položaj, kar ”ne ogroža le njihove osamosvojitve, ampak tudi njihovo duševno zdravje”.

”Pobude za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na ravni Evropske unije obstajajo in stremijo k mladim prijazni ureditvi trga delovne sile, nimamo pa pobud za ugodna stanovanja.”

Poslanka je nadaljevala s predlogi ukrepov, ki bi jih Evropska unija lahko uvedla na tem področju: spodbujanje gradnje novih stanovanj, uvajanje subvencij za mlade pri nakupu stanovanj, omogočanje ugodnih kreditnih pogojev…

Nagovor je zaključila s pozivom, naj bodo ukrepi za izboljšanje položaja mladih, izpeljani prek strategij, tudi uresničeni.

Celoten nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Mladi so zaradi stanovanjske krize močno prizadeti, kar jim otežuje nemoten začetek samostojnega in odraslega življenja. Čeprav se razmere po Evropski uniji razlikujejo, pa se je splošno stanje zaradi pandemije na tem področju še poslabšalo. Mladim je zaradi pomanjkanja razpoložljive infrastrukture težko najti stanovanje brez visokih pologov ali pomoči staršev. Zaradi navedenih razmer se je za mlade uveljavil tudi izraz ”bumerang generacija”. Po podatkih Euroactiva kar 80 odstotkov mladih v Evropi, starih med 18 in 24 let, še vedno živi doma s starši na način, da se redno selijo in odseljujejo, brez dejanske perspektive, da bi se za stalno nastanili.

Evropski parlament je januarja 2021 sprejel resolucijo o dostojnih in cenovno dostopnih stanovanjih za vse v Evropi. Parlament je Komisijo in države članice pozval, naj stanovanjsko področje postane eden od temeljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic in naj izboljšajo svoje ukrepe za vključitev vseh ravni oblasti v celovito in sistematično izvajanje pravice do dostojnega stanovanja za vse. Pozdravil je vključitev dostopnosti do cenovno dostopnih stanovanj v evropski semester. Parlament je poudaril, da vrzel v naložbah v cenovno dostopna stanovanja znaša 57 milijard EUR na leto, zato je pozval Komisijo in države članice, naj v EU še povečajo naložbe v socialna, javna, energetsko učinkovita, primerna in cenovno ugodna stanovanja.

/0 Comments/objavil/a

”Ne morem spremeniti sveta, spreminjam pa na bolje, kar lahko.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 8. decembra 2023, na razpravi v okviru Studia Evropa skupaj s slovenskimi kolegicami in kolegi spregovorila o dosežkih in izzivih iztekajočega se mandata. ”Ko sem sprejela dejstvo, da ne morem spremeniti sveta, čeprav bi bil ta potreben sprememb na bolje, sem se osredotočila na tisti del, ki ga pa lahko spreminjam. Na bolje”, je med drugim dejala.

Na vprašanje novinarja v kontekstu dejstva, da je najmlajša slovenska evropska poslanka, je Joveva poudarila, da je do mlajših vedno obstajal pokroviteljski odnos, a da to zanjo niti pod razno ni ovira.

”Izkušnje so pomembne, tako kot je pomembna tudi nova energija, kar so – glede na aktualno sestavo Evropskega parlamenta – prepoznali tudi volivke in volivci, saj nas je veliko predstavnic in predstavnikov mlajše generacije.”

Čeprav se petletni poslanski mandat počasi zaključuje, poslanka s svojim delom še zdaleč ni zaključila, kvečjemu nasprotno. Kot je pojasnila, se kot glavna parlamentarna poročevalka in poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe trenutno osredotoča na dve pomembni zakonodaji v upanju, da bosta sprejeti še v tem mandatu: statistiko in svobodo medijev.

Na vprašanje, v kateri fazi je trenutno Evropski akt o svobodi medijev, je Joveva odvrnila, da pogajalce čaka še najmanj en krog političnih pogajanj, ob čemer je optimistična, da jim bo uspelo doseči kompromis končnega besedila.

”Pri pripravi akta o svobodi medijev ostaja ključno, da bo ta zakonodaja preprečila kakršnekoli pritiske na novinarke in novinarje, prepovedala vsakršno vmešavanje v uredniške odločitve in zagotovila javno objavo podatkov.”

Svoj del razprave je poslanka sklenila z besedami, da bo z veseljem nadaljevala delo kot evropska poslanka s še večjo energijo in večjim zanosom, če tako odločijo volivke in volivci.

Na razpravi so poleg poslanke Irene Joveve sodelovali še poslanci Klemen Grošelj, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Franc Bogovič in Milan Zver ter poslanki Ljudmila Novak in Romana Tomc. Pogovor je vodil novinar in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.

Razprava je v celoti na voljo TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

”Aktivno razbijamo predsodke.”

Evropska poslanka Irena Joveva je 1. decembra 2023, ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, v sodelovanju s podmladkom in poslansko skupino Gibanja Svoboda na Prešernovem trgu v Ljubljani mimoidoče ozaveščala o nevarnostih virusa HIV. Med drugim je poslanka, sicer podpredsednica odbora za javno zdravje, predstavila zavzemanja Evropskega parlamenta za aktivno razbijanje predsodkov o tej bolezni kot tudi pozive k nadaljnjemu ozaveščanju in preventivnemu ukrepanju.

Aids še vedno zaznamuje naš svet, saj še vedno prizadene na milijone ljudi po svetu, je dejala Joveva. Predvsem se ji zdi pomembno ozaveščati mlade o pomenu varne spolnosti in nevarnostih okužbe z virusom HIV: ”Danes počnemo ravno to. Ozaveščamo ljudi o nevarnosti te bolezni in jim poskušamo vse skupaj predstaviti na malo bolj inovativen način.”

/0 Comments/objavil/a

”Do mladih je treba biti čimbolj iskren, dostopen in preprost.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 30. novembra 2023, za oddajo Izluščeno na Radiu Si spregovorila o mladih v povezavi s prihajajočimi evropskimi volitvami in o bojaznih, da jih evropska politika ne zanima. Po njenem prepričanju apatičnost mladih ne velja samo za evropske volitve, ampak politiko kot tako. Poslanka je dejala, da je zato ključno, da se politika mladim približa na njim razumljiv način in ob tem poudarila, da je treba do vseh ljudi, predvsem pa do mladih, biti iskren, dostopen in čimbolj preprost.

Kot je povedala poslanka, s tem ne želi relativizirati politike, ki je kompleksno in zahtevno delo, a to ne pomeni, da se ga ne da približati ljudem z boljšo komunikacijo:

”Če pa z mladimi komuniciramo s kraticami ali iz t. i. bruseljskega balončka, kot tukaj radi rečemo, njim to nič ne pove, še manj jim pa pomaga.”

Na vprašanje, kaj storiti, ko mladi volivke in volivci izkažejo interes, a jih je treba nagovoriti, pa je Joveva odvrnila:

”Ključna stvar je pokroviteljski odnos, ki ga je še vedno veliko. Jaz zelo dobro vem, kako je, če se starejši obnašajo pokroviteljsko do tebe in točno to na žalost večina starejše generacije ali starih političnih mačkov, če želite, še vedno počne. Ne nujno naklepno, a to mlade v njihovem odnosu do politike še najbolj odbija.”

O pomenu nagovarjanja mladih, ko gre za pomen Evropske unije, je poslanka pojasnila, da je za mlade potreben čas, ki si ga je vredno vzeti. Mladi sestavljajo skupino prebivalstva, ki se ne more kar spomniti, kako je bilo nekoč, saj niti niso bili del tistega sveta, zato jim je Evropska unija samoumevna.

”Tudi jaz sem bila otrok, ko smo vstopili v Evropsko unijo. Če malo generaliziram, ker je seveda notranje- in zunanjepolitična situacija zdaj drugačna, a vendarle se recimo spomnim, da nisi mogel čez mejo tako enostavno. Ali pa recimo med študijem … priznavanje študijskih programov ni bilo nikoli tako enostavno, kot je zdaj, v sklopu Evropske unije. Takšne stvari niso samoumevne, to je mladim treba preprosto ponavljati.”

Poleg poslanke je bil gost v radijski oddaji še Andrej Miholič iz pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Prispevku lahko prisluhnete TUKAJ.

Foto: Anže Petkovšek

/0 Comments/objavil/a
,

“29. november je.”

29. november je.

Ne, ne bom pisala o prazniku nekdanje skupne države, na katerega je morda kdo od vas zdaj pomislil.

Pisala bom o današnjem mednarodnem dnevu, ki ga zaznamujejo negotovost, skrb, bolečina, smrt, nepravičnost, a hkrati tudi trdoživa odloč(e)nost in upanje na boljši jutri.

Danes je mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Že v preteklosti zaznamovan z nasilnimi enostranskimi dejanji Izraela, ki so privedla do prisilnih izselitev, rušenja palestinskih domov, omejitev gibanj in smrtonosnih napadov. Že v preteklosti pa zaznamovan tudi s hrepenenjem po prekinitvi okupacije. Segregacije. Z upanjem, da bo mednarodna skupnost končno ukrepala.

Danes je tudi dan, ko se – če se na pogajanjih v Katarju ne dogovorijo drugače – izteka šestdnevna prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom ter s tem povezana izmenjava talcev in zapornikov.

Kaj bo pa jutri? Kakšen bo pa mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom prihodnje leto? Kakšne solidarnosti neki?

Današnji dan obeležujejo Združeni narodi. Če se pod plaščem pokroviteljske solidarnosti in leporečnih sloganov vendarle skrivajo tudi resnična prizadevanja za pravico in mir, naj ti isti Združeni narodi vsaj dosledno spoštujejo svoje sprejete resolucije. Še posebej tisto, ki na območju nekdanjega britanskega mandata predvideva ustanovitev dveh ločenih držav.

Edino zagotovilo za varnost vseh civilistk in civilistov ter trajen mir na Bližnjem vzhodu je v trajni prekinitvi ognja, iskreni vrnitvi države Izrael k mirovnemu procesu in oblikovanju mirovnega načrta, ki bo vodil v dokončno vzpostavitev in mednarodno priznanje še ene države, ki ima pravico obstajati. Države Palestina.

– Irena

Foto: – EP Alexis Haulot/EP

/0 Comments/objavil/a
,

Nikoli več … a vedno znova in znova

Skoraj dve leti spremljamo grozote vojne v Ukrajini. Več kot dva meseca spremljamo grozote vojne v Gazi.

Da, spremljamo. Bolj ali manj. Izražamo zaskrbljenost. Obsojamo. Obžalujemo. In se sprašujemo. Na vsake toliko nekaj zahtevamo. Premalo. Ukrepamo? Še manj.

Še enkrat bom zapisala, da obsojam to našo večno zaskrbljenost in naša večna dvojna merila. Zakaj je eno nedolžno življenje bolj vredno od drugega?

Med svetovnima vojnama nas ni bilo na svetu. Toda zagotovo vsi veste, kot vem jaz, da se je po drugi znova in znova ponavljalo “nikoli več”. Po holokavstu, pa po grozotah na območju nekdanje skupne države, genocidu v Srebrenici, pa po genocidu v Ruandi … s(m)o znova in znova ponavljali “nikoli več”.

Da ne bo nesporazuma, ne delam primerjav med napadi, umori, vojnami. Povedati želim, da spet izgubljamo kompas. Znova in znova. Spet izgubljamo priložnosti za odločen pritisk, spet smo brez konkretnih ukrepov, brez sankcij, ki bi odražale resnično enotnost Evropske unije in mednarodne skupnosti, da stojimo za besedami “nikoli več”. Da jih dejansko razumemo.

Razkorake med izrečenimi načeli in dejanskim delovanjem najbolj boleče občutijo nedolžni. Tudi (toda ne samo) otroci, ki jih puščamo brez zaščite in pomoči.

Ob nediskriminatornih napadih na šole, srhljivih prizorih iz bolnišnic in reševanj izpod ruševin se fraza “nikoli več” vse bolj sliši kot … en prazen nič. Znova in znova.

Ne bom se sprijaznila s tem. Čeprav sem v manjšini, to ne pomeni, da sem bila, sem ali bom tiho. Ne pade mi na pamet. Zadeve premikam, kjer lahko, s pozicije, na kateri sem. Tega ne počnem samo zdaj. Tega ne počnem zato, ker bi rada nabirala točke na plečih civilistk in civilistov. To počnem že ves čas mandata. Ker je “nikoli več” zame zaveza. Za nas in za prihodnje generacije.

Znova in znova.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“Ljudje na Zahodnem Balkanu si zaslužijo boljše. Dovolj je bilo.”

Evropska poslanka Irena Joveva je na 22. sestanku Skupnega parlamentarnega odbora EU-Severna Makedonija, ki je potekal med novembrskim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, spregovorila o odnosih v regiji ter o stanju v medijih. Med drugim je poudarila, da si ljudje na Zahodnem Balkanu, tudi – ali pa predvsem – državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše. Del politike, ki se namesto s tem raje ukvarja z manipulacijami in provokacijami, je pozvala, naj se tega vendarle začnejo zavedati: “Dovolj je bilo.”

Dvodnevnega srečanja so se udeležili članice makedonskega Sobranja ter poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, ki so izmenjali poglede na aktualne izzive in govorili o priložnostih (ter napakah) na evropski poti Severne Makedonije.

V razpravi o (dobro)sosedskih odnosih je poslanka Joveva govorila v makedonskem jeziku, kot je povedala, v čast pokojni mami, pa tudi zato, ker je želela jasno in glasno še enkrat obsoditi obnašanje Bolgarije.

Regionalno sodelovanje je po besedah Joveve pomembno zlasti z vidika sodelovanja v pobudah, kot je Odprti Balkan, hkrati pa tudi ostale skupne pobude z drugimi državami Zahodnega Balkana kažejo na konkretne korake, ki koristijo vsakdanjemu življenju državljank in državljanov regije.

“Moja država Slovenija resda ni neposredna soseda, a vseeno je prava, predana prijateljica celotne regije in glasen glas tudi v EU, da se regija ne pozabi.”

Glede odnosov z Bolgarijo je Joveva izrazila razočaranje nad njenimi blokadami, saj so te v nasprotju s pravnim redom EU, ki pravi, da se dvostranska vprašanja med državama ne smejo vnašati v pogajalski okvir.

“Bojim se, da blokade ne vodijo nikamor… razen nazaj. In ne želim si, da bi se politične razprave in prepiri prelivali v družbo in povzročali nemir med ljudmi. Seveda je treba rešiti še veliko izzivov, kot sta gospodarska rast in boj proti korupciji, a hkrati se ne sme ostajati v preteklosti in jo zlorabljati za domače politične cilje.”

Po vseh letih čakanja si državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše, je odločno ponovila poslanka ter dodala pričakovanje, da se bodo pristopna pogajanja vendarle kmalu začela in da bodo potrebne reforme izvedene brez kakršnihkoli nazadovanj, predvsem pa brez praznih ali prelomljenih obljub – s katerekoli strani že.

V razpravi, ki se je osredotočala na medije in civilno družbo, pa je Joveva izpostavila pomen svobodnih in neodvisnih medijev, kakovostnega novinarstva in omogočanja varnega delovnega okolja za delo novinark in novinarjev. Vztrajala je tudi pri potrebi po močnih organizacijah civilne družbe kot ‘psih čuvajih demokracije’.

“Želim si več prizadevanj za omogočanje finančne neodvisnosti medijev in več kampanj za ozaveščanje o medijski pismenosti. Nenazadnje samo svobodni in neodvisni novinarke in novinarji, ki se ne bojijo delati in poročati, lahko ustvarjajo kakovostna poročila.“

Srečanje se je zaključilo s sprejetjem skupnih priporočil in skupnim sporočilom o sodelovanju in podpori pri reformah, potrebnih za pospešitev poti do polnopravnega članstva Severne Makedonije v EU.

/0 Comments/objavil/a
,

“Pesticidi. Kaj se je dogajalo in zgodilo?”

Pesticidi.

Mislim, da bi zdaj pa res že vsem moralo biti jasno, kako zelo nevarni so. Namesto tega berem in poslušam o tem, kako ne moremo kar tako, drastično zmanjšati njihove uporabe, kaj šele jih popolnoma prepovedati, ker bi … imeli manj hrane.

Najbrž res, a manjka dodatek ene besede, da bi se lahko v popolnosti strinjala s tem. Manj ŠKODLJIVE hrane.

Kaj se zgodi, ko se besedilo neke izredno pomembne uredbe tako zelo spremeni, da končne navedbe nimajo več prav nobenega smisla, ker tako zelo razvodenijo vse skupaj? Zgodi se to, kar se je zgodilo danes. Redko, zelo redko, ampak se. V posnetku spremljate en delček današnje glasovalne drame. Po glasovanju o dopolnilih smo imeli odmor in pogovore, kaj storiti.

Kaj se je dogajalo in zgodilo?

Glasovali smo o uredbi za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Z njo bi morali zmanjšati uporabo kemičnih pesticidov do leta 2030. Pred plenarnim glasovanjem so stališča sprejemali tudi pristojni odbori.

Na odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo seveda višali ambicije za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev na ravni Evropske unije, hkrati pa izpostavili potrebo po širjenju uporabe nekemičnih zatiralcev škodljivcev, kar bi kmetom omogočalo neprekinjeno pridelavo brez – pozor – ogrožanja narave, opraševalcev ali zdravja.

O tem, kaj so počeli na kakšnem drugem odboru, sploh ne bom izgubljala besed. Toda dejstvo je, da je danes veliko evropskih poslank in poslancev (spet!) podleglo močnim pritiskom kmetijskega lobija, ki je zaradi lastnih interesov širil lažne informacije o predlagani uredbi, zmanjšanje uporabe pesticidov pa predstavljal kot mehanizem za onemogočanje nadaljnje pridelave hrane.

In tako smo glasovanje o dopolnilih zaključili z nesprejemljivim, absolutno premalo ambicioznim besedilom, ki ne bi dosegalo želenih ciljev. Niti glede varovanja narave in zdravja, še manj glede zagotavljanja varne hrane.

Zato takšnega predloga nisem mogla podpreti. To še zdaleč ne pomeni zmage “zdrave kmečke pameti”, resda pa pomeni “črn dan za okolje”. Vendar gre žal za enega od takšnih primerov, kjer “bolje nekaj kot nič” preprosto ne obvelja.

– Irena

Foto: EP – Alexis HAULOT

/0 Comments/objavil/a
,

“Kaj imajo skupnega kultura, solidarnost in delovna mesta?”

Kaj imajo skupnega kultura, solidarnost in delovna mesta?

Mene kot eno od parlamentarnih pogajalk! No, seveda ne zgolj to. Toda dejstvo je, da na tokratnem plenarnem zasedanju potrjujemo kar tri “moja” poročila.

Danes smo potrdili zakonodajni okvir Evropske unije za socialni in poklicni položaj umetnic ter umetnikov in delavk ter delavcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Kultura vselej zahteva posebno pozornost, tisti, ki se z njo poklicno ukvarjajo, pa prav tako. Potrebujejo varnost in stabilnost, ki ju lahko Evropska unija zagotovi le s premišljenim izvajanjem zakonodaje. Zahtevamo vzpostavitev (vsaj minimalnih) standardov za njihove delovne pogoje.

Prav tako smo danes potrdili poročilo o dosedanjem izvajanju Evropske solidarnostne enote.

Prostovoljstvo je hrbtenica solidarne družbe in mi smo zdaj na polovici aktualnega programa, zato smo pregledali, kaj deluje in kaj ne. Kje je program treba popraviti, kaj okrepiti, kaj spremeniti. Prostovoljstvo je hrbtenica solidarnosti.

Na zadnji dan zasedanja, v četrtek, pa bomo potrjevali še poročilo o ustvarjanju delovnih mest v povezavi z izzivom, ki zahteva pravičen prehod in učinkovite naložbe. Naša zaveza trajnosti ni le dolžnost do današnjih, temveč predvsem do prihodnjih generacij. Doseganje podnebne nevtralnosti ostaja naš cilj, vendar je ključno, da v tem procesu poskrbimo za pravičnost.

Vsa tri besedila vam bom podrobneje predstavila v prihodnjih tednih.

Pozdrav iz deževnega Strasbourga!

– Irena

/0 Comments/objavil/a
,

”Zagotavljanje dolge in brezskrbne prihodnosti naslednjim generacijam.”

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 21. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe nagovorila Evropski parlament o ustvarjanju delovnih mest in s tem povezanim pravičnim prehodom ter naložbami z učinkom.  Med drugim se je zavzela za zeleni dogovor, doseganje podnebne nevtralnosti ter zavezala k trajnostnemu in pravičnemu prehodu: ”Vse to sledi doseganju enega samega cilja: zagotavljanju dolge in brezskrbne prihodnosti naslednjim generacijam.”

Ob tem je Joveva poudarila, da so na ravni Evropske unije sprejeli številne zakonodajne akte, s katerimi bodo ohranili okolje, a je po njenih besedah treba ohraniti oziroma ščititi in ustvarjati tudi delovna mesta. Po mnenju poslanke je pri zelenem prehodu veliko potenciala za to, bo pa potrebna tudi usklajena podpora vsem delavkam in delavcem, da bodo izkoristili priložnosti pravičnega prehoda z ”ustreznim izobraževanjem, usposabljanjem in pridobivanjem novih veščin”.

”Predvsem pa ne smemo pozabiti na regije, ki temeljijo na težki industriji in bodo v času prehoda najbolj na udaru, kar številnim Evropejkam in Evropejcem prinaša negotovost. Ljudem želim na tem mestu povedati, da s tem poročilom postavljamo temelj za zamenjavo obstoječih razmer z boljšimi delovnimi razmerami, čistejšim okoljem in nenazadnje boljšim življenjem.”

Video v celoti si poglejte tukaj.

OZADJE:

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ponuja tako velik potencial kot tudi izzive za ustvarjanje novih delovnih mest, vendar je za to potrebna usklajena politika. Glede na široko področje uporabe in medsebojnih povezav ta ne zajema le socialne in politike zaposlovanja, temveč se dotika tudi industrije ter energetske, gospodarske in okoljske politike. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta opozarjajo, da je treba podpreti delavke in delavce v sektorjih, katerih delovna mesta se morajo nujno spremeniti, da bi dosegli podnebno nevtralnost, in upravljati prehod na način, ki bo izboljšal življenjske in delovne pogoje brez povečanja obstoječih neenakosti.

 

/0 Comments/objavil/a