29. november je.

Ne, ne bom pisala o prazniku nekdanje skupne države, na katerega je morda kdo od vas zdaj pomislil.

Pisala bom o današnjem mednarodnem dnevu, ki ga zaznamujejo negotovost, skrb, bolečina, smrt, nepravičnost, a hkrati tudi trdoživa odloč(e)nost in upanje na boljši jutri.

Danes je mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Že v preteklosti zaznamovan z nasilnimi enostranskimi dejanji Izraela, ki so privedla do prisilnih izselitev, rušenja palestinskih domov, omejitev gibanj in smrtonosnih napadov. Že v preteklosti pa zaznamovan tudi s hrepenenjem po prekinitvi okupacije. Segregacije. Z upanjem, da bo mednarodna skupnost končno ukrepala.

Danes je tudi dan, ko se – če se na pogajanjih v Katarju ne dogovorijo drugače – izteka šestdnevna prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom ter s tem povezana izmenjava talcev in zapornikov.

Kaj bo pa jutri? Kakšen bo pa mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom prihodnje leto? Kakšne solidarnosti neki?

Današnji dan obeležujejo Združeni narodi. Če se pod plaščem pokroviteljske solidarnosti in leporečnih sloganov vendarle skrivajo tudi resnična prizadevanja za pravico in mir, naj ti isti Združeni narodi vsaj dosledno spoštujejo svoje sprejete resolucije. Še posebej tisto, ki na območju nekdanjega britanskega mandata predvideva ustanovitev dveh ločenih držav.

Edino zagotovilo za varnost vseh civilistk in civilistov ter trajen mir na Bližnjem vzhodu je v trajni prekinitvi ognja, iskreni vrnitvi države Izrael k mirovnemu procesu in oblikovanju mirovnega načrta, ki bo vodil v dokončno vzpostavitev in mednarodno priznanje še ene države, ki ima pravico obstajati. Države Palestina.

– Irena

Foto: – EP Alexis Haulot/EP

Evropska poslanka Irena Joveva je na 22. sestanku Skupnega parlamentarnega odbora EU-Severna Makedonija, ki je potekal med novembrskim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, spregovorila o odnosih v regiji ter o stanju v medijih. Med drugim je poudarila, da si ljudje na Zahodnem Balkanu, tudi – ali pa predvsem – državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše. Del politike, ki se namesto s tem raje ukvarja z manipulacijami in provokacijami, je pozvala, naj se tega vendarle začnejo zavedati: “Dovolj je bilo.”

Dvodnevnega srečanja so se udeležili članice makedonskega Sobranja ter poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, ki so izmenjali poglede na aktualne izzive in govorili o priložnostih (ter napakah) na evropski poti Severne Makedonije.

V razpravi o (dobro)sosedskih odnosih je poslanka Joveva govorila v makedonskem jeziku, kot je povedala, v čast pokojni mami, pa tudi zato, ker je želela jasno in glasno še enkrat obsoditi obnašanje Bolgarije.

Regionalno sodelovanje je po besedah Joveve pomembno zlasti z vidika sodelovanja v pobudah, kot je Odprti Balkan, hkrati pa tudi ostale skupne pobude z drugimi državami Zahodnega Balkana kažejo na konkretne korake, ki koristijo vsakdanjemu življenju državljank in državljanov regije.

“Moja država Slovenija resda ni neposredna soseda, a vseeno je prava, predana prijateljica celotne regije in glasen glas tudi v EU, da se regija ne pozabi.”

Glede odnosov z Bolgarijo je Joveva izrazila razočaranje nad njenimi blokadami, saj so te v nasprotju s pravnim redom EU, ki pravi, da se dvostranska vprašanja med državama ne smejo vnašati v pogajalski okvir.

“Bojim se, da blokade ne vodijo nikamor… razen nazaj. In ne želim si, da bi se politične razprave in prepiri prelivali v družbo in povzročali nemir med ljudmi. Seveda je treba rešiti še veliko izzivov, kot sta gospodarska rast in boj proti korupciji, a hkrati se ne sme ostajati v preteklosti in jo zlorabljati za domače politične cilje.”

Po vseh letih čakanja si državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše, je odločno ponovila poslanka ter dodala pričakovanje, da se bodo pristopna pogajanja vendarle kmalu začela in da bodo potrebne reforme izvedene brez kakršnihkoli nazadovanj, predvsem pa brez praznih ali prelomljenih obljub – s katerekoli strani že.

V razpravi, ki se je osredotočala na medije in civilno družbo, pa je Joveva izpostavila pomen svobodnih in neodvisnih medijev, kakovostnega novinarstva in omogočanja varnega delovnega okolja za delo novinark in novinarjev. Vztrajala je tudi pri potrebi po močnih organizacijah civilne družbe kot ‘psih čuvajih demokracije’.

“Želim si več prizadevanj za omogočanje finančne neodvisnosti medijev in več kampanj za ozaveščanje o medijski pismenosti. Nenazadnje samo svobodni in neodvisni novinarke in novinarji, ki se ne bojijo delati in poročati, lahko ustvarjajo kakovostna poročila.“

Srečanje se je zaključilo s sprejetjem skupnih priporočil in skupnim sporočilom o sodelovanju in podpori pri reformah, potrebnih za pospešitev poti do polnopravnega članstva Severne Makedonije v EU.

Kaj imajo skupnega kultura, solidarnost in delovna mesta?

Mene kot eno od parlamentarnih pogajalk! No, seveda ne zgolj to. Toda dejstvo je, da na tokratnem plenarnem zasedanju potrjujemo kar tri “moja” poročila.

Danes smo potrdili zakonodajni okvir Evropske unije za socialni in poklicni položaj umetnic ter umetnikov in delavk ter delavcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Kultura vselej zahteva posebno pozornost, tisti, ki se z njo poklicno ukvarjajo, pa prav tako. Potrebujejo varnost in stabilnost, ki ju lahko Evropska unija zagotovi le s premišljenim izvajanjem zakonodaje. Zahtevamo vzpostavitev (vsaj minimalnih) standardov za njihove delovne pogoje.

Prav tako smo danes potrdili poročilo o dosedanjem izvajanju Evropske solidarnostne enote.

Prostovoljstvo je hrbtenica solidarne družbe in mi smo zdaj na polovici aktualnega programa, zato smo pregledali, kaj deluje in kaj ne. Kje je program treba popraviti, kaj okrepiti, kaj spremeniti. Prostovoljstvo je hrbtenica solidarnosti.

Na zadnji dan zasedanja, v četrtek, pa bomo potrjevali še poročilo o ustvarjanju delovnih mest v povezavi z izzivom, ki zahteva pravičen prehod in učinkovite naložbe. Naša zaveza trajnosti ni le dolžnost do današnjih, temveč predvsem do prihodnjih generacij. Doseganje podnebne nevtralnosti ostaja naš cilj, vendar je ključno, da v tem procesu poskrbimo za pravičnost.

Vsa tri besedila vam bom podrobneje predstavila v prihodnjih tednih.

Pozdrav iz deževnega Strasbourga!

– Irena