Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 12. januarja 2024 prejela odziv podpredsednice Evropske komisije, komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove in komisarja za notranji trg Thierryja Bretona prejela odziv na njeno javno pismo s pozivom za revizijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS) z dopolnitvijo oziroma razširitvijo obveznosti za platforme, ki ponujajo (pretočne) video vsebine v državah članicah, na prevode podnapisov ali sinhronizacijo v vse uradne jezike Evropske unije.

Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta v osebnem odzivu evropski poslanki Jovevi izpostavila, da delita njen cilj zaščite jezikovne raznolikosti in si za to prizadevata prek številnih pobud financiranja, kot je program MEDIA v sklopu Ustvarjalne Evrope, ter z razpisom za priprave študije o možnosti raziskovanja različnih evropskih kulturnih vsebin v digitalnem okolju.

Ključni poudarek pisma poslanke Joveve je bil, da je potrebna revizija omenjene direktive, ki mora vključevati tudi določbe o spoštovanju jezikovne raznolikosti oziroma razširitev principa nediskriminacije na vso avdiovizualno vsebino, zahteve dostopnosti za državljan(k)e prek podnaslavljanja ali sinhronizacije pa bi morala veljati za vse Evropejke in Evropejce. Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta sicer navedla, da kulturna in jezikovna raznolikost ostajata v pristojnosti držav članic, a sta hkrati zagotovila, da bo Evropska komisija v okviru postopka evalvacije skrbno preučila vprašanje in predloge Irene Joveve, pri čemer jo bosta tudi “z veseljem vključila v postopke”.

Evropska poslanka je ob prejemu pisma dejala:

“Pozitivno sem presenečena, da sta pristojna komisarja tako poglobljeno in individualno pristopila k reševanju tematike, ki sem jo izpostavila v svojem pozivu. Evropski zakonodajni proces je resda dolgotrajen, a gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU, ki bi lahko pomenil tudi, da se ta podjetja končno samostojno lotijo reševanja tega problema, torej še preden to z revizijo AVMSD naredimo kot obvezo na ravni celotne Unije. Slovenija je sicer naredila odločen korak že s trenutno predvidenimi dopolnili zakona o javni rabe slovenščine, a žal to ne bo prineslo želenih rešitev za ponudnike video pretočnih vsebin, kot sta Netflix ali Disney+, saj zaradi upoštevanja t. i. načela države izvora ta podjetja v EU spadajo neposredno in izključno pod pristojnost regulatorjev v državah, kjer so registrirana. Delno bo težava rešljiva s sprejetjem nedavno dogovorjenega Evropskega aktom o svobodi medijev, ki bo vseboval člen o koordinaciji regulatorjev držav članic, za katerega srčno upam, da bo spodbudil slovenskega regulatorja k pozivu regulatorjem drugih držav k spoštovanju jezikovne raznolikosti, torej k podnaslavljanju ter sinhronizaciji vsebin tudi v naš materni jezik, slovenščino. Že dlje časa si prizadevam, da bi ta podjetja to storila samostojno, a se zaradi njihovih (pre)počasnih odzivov zdaj trudim ta načela narediti zakonsko obvezujoča. Prepričana sem namreč, da bi načelo prepovedi diskriminacije na podlagi jezika morala upoštevati tudi zasebna podjetja, ki svoje storitve ponujajo v Sloveniji in drugih državah članicah EU. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo prizadevati za enakopravnost vseh evropskih jezikov. To je pravica, ki jo med drugim nalagajo tudi temeljne pogodbe EU. Trdim, da sta podnaslavljanje in sinhronizacija vsebin v slovenskem jeziku nujna za preprečevanje takšne diskriminacije, hkrati pa opozarjam, da so jeziki na spletu neenakopravni tudi na drugih področjih, recimo pri moderiranju vsebin in drugih določb nedavno sprejete zakonodaje, ko je Akt o digitalnih storitvah. Aspekt enakopravnosti jezika je tudi v EU zakonodaji pogosto spregledan in čas je, da se te krivice popravijo.“

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleškem in slovenskem jeziku.

To, kar predvsem v Gazi počne država Izrael, marsikdo označuje kot genocid. Se človek lahko ne strinja s tem? Če je res človek, potem … težko.

Konec decembra je Južna Afrika storila zgodovinski korak. Dokumentirala je obtožbe o genocidu v 84. strani dolgem poročilu, ki ga je nato predložila Meddržavnemu sodišču v Haagu.

Južna Afrika svoje obtožbe proti Izraelu za genocid in uničenje znatnega dela palestinske etnične skupine utemeljuje tudi v širšem kontekstu apartheida – institucionaliziranega režima zatiranja – in prevlade ene rasne skupine nad drugo. In roko na srce, kdo drug bolj razume apartheid?

Kljub vztrajnim trditvam izraelskega režima, da delujejo izključno v samoobrambi zaradi terorističnega napada Hamasa 7. oktobra (kar sem že večkrat obsodila in še vedno obsojam in vedno bom, da se razumemo), to v nobenem primeru ne more upravičiti zločinov, ki smo jim že mesece vsakodnevno priča vsi mi. Še manj lahko to upraviči institucionalno segregacijo, kateri so Palestinci neprekinjeno podvrženi že 77 let, vključno s 56 let trajajočo izraelsko vojaško okupacijo palestinskih ozemelj in 16 let trajajočo popolno blokado Gaze.

Zato bo pomembno, da meddržavno sodišče že pred samo končno razsodbo (kar bo najbrž trajalo) sprejme takojšnje začasne ukrepe v smeri ustavitve izraelske ofenzive v Gazi in s tem povezanega prisilnega razseljevanja tamkajšnjih prebivalk in prebivalcev ter odredi dostop do humanitarne pomoči za palestinsko ljudstvo.

Zato danes, na dan, ko svoje argumente zoper Izrael v Palači miru predstavlja Južna Afrika, javno sporočam, da sem Evropski komisiji in visokemu predstavniku Josepu Borellu poslala dve pismi z močnim političnim pritiskom v obliki parlamentarnih vprašanj, na katera so mi skladno s 138. členom poslovnika dolžni podati pisni odgovor v šestih tednih od predaje.

Zahtevam nadaljnje korake Evropske unije v odnosu do izraelskih dejanj, sprašujem o doslednem odzivu skupnosti.

Bo Evropska komisija kot organ EU, pristojen za izvajanje pogodb, proučila veljavnost pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel (2. člen), ki se v Gazi odkrito kršijo?

Bo Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell ob vse večjem stopnjevanju nasilja tudi na Zahodnem bregu predlagal uvedbo o prepovedi izdaje vizumov za vstop v Evropsko unijo prebivalcem nelegalnih izraelskih naselij? Ali namerava Visoki predstavnik Svetu Evropske unije predložiti zamrznitev premoženja izraelskih naseljencev in prepoved vsakršnega trgovanja med EU in nelegalnimi izraelskimi naselbinami?

Kakšne korake namerava Visoki predstavnik oziroma EU oblikovati v smeri nemudne prekinitve sovražnosti, vzpostavitve humanitarnih koridorjev, povratka k mirovnemu procesu in priprave mirovnega načrta, ki bo vodil k ustanovitvi palestinske države in njenega mednarodnega priznanja s strani vseh držav članic Evropske unije?

Ali namerava EU podjetjem iz držav članic EU prepovedati trgovanje s podjetji, ki delujejo v

teh naselbinah?

Če ne, zakaj, za vraga, ne? Če da, za božjo voljo, kdaj?!

V skladu s svojimi pristojnostmi bom seveda še naprej dvigovala svoj glas. Še naprej bom pozorno spremljaja razvoj dogodkov, vas redno obveščala o svojih aktivnostih in si še naprej prizadevala za neodtujljivo pravico TUDI palestinskega ljudstva, da TUDI ONI živijo normalno in človeku dostojno življenje na SVOJEM ozemlju.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v zadnji lanskoletni številki priloge Pen v tedniku Vestnik delila svoje stališče o trenutnem položaju slovenščine v javni rabi in govorila o možnostih za izboljšavo. Joveva, ki se je med prvimi zavzela za opozarjanje in pozive k prenehanju diskriminacije slovenščine pri nekaterih ponudnikih pretočnih vsebin na slovenskem trgu, je poudarila: »Spoštovanje jezikovne raznolikosti je resnično neka minimalna zahteva, ki bi morala biti samoumevna že brez zakonodajne prisile, a očitno drugače ne bo šlo.«

V zvezi s tem je poslanka že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje pa je posvarila tudi na enem od plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu. Čeprav se je s predstavniki večine podjetij sestala, je Joveva v pogovoru z novinarko opomnila, da nihče od njih ni pokazal motivacije za reševanje težav glede neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, četudi jim gre na trgu Unije zelo dobro.

»Navedbe, ki so med drugim namigovale, da se jim to finančno ne izplača, so bile nesprejemljive. Sama sem jim jasno povedala, da bom rešitev iskala naprej na druge načine, saj je bilo več kot očitno, da bo problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.«

Na vprašanje o rezultatih njenih prizadevanj je poslanka odgovorila, da brez zakonsko zavezujoče prepovedi jezikovne diskriminacije na trgu Evropske unije, vključno z digitalnim, ne moremo pričakovati doslednega spoštovanja jezikovne raznolikosti teh podjetij.

Medtem je izpostavila še, da je bil pogovor s predstavniki podjetja Apple nekoliko produktivnejši, toda še vedno nezadosten. Zato je napovedala novo srečanje s predstavniki Appla, kjer bodo pregledali trenutno stanje in razpravljali o nadaljnjih korakih.

»Dokler zakonsko zavezujoče prepovedi ne bo, bodo ta podjetja namesto spoštovanja jezikov in nediskriminacije na kateri koli ravni, tudi jezikovni, vsakič rekla, da jim tega preprosto ni treba početi, ali pa bodo problematiko reševala počasi.«

Poslanka je aktivno pristopila k reševanju zadev tudi znotraj svojih pristojnosti v Evropskem parlamentu. Kot ena od parlamentarnih pogajalk v imenu svoje politične skupine Renew Europe v okviru odbora za kulturo in izobraževanje je sodelovala pri oblikovanju besedila akta o digitalnih storitvah, ki je začel veljati avgusta lani. Zakonodajna določba zavezuje spletne velikane, da upoštevajo jezik države članice ter zaposlujejo moderatorje, ki znajo komunicirati v jeziku te države.

Za poslanko je prav tako ključen prihajajoči  akt o svobodi medijev, ki bo predvidoma dokončno potrjen v prihodnjih tednih. Besedilo akta vključuje tudi spremembe na področju jezikovne diskriminacije in omogoča sodelovanje med nacionalnimi regulatorji. Za poslanko je to izjemno pomembno, saj se ponudniki pretočnih vsebin pogosto izgovarjajo tudi z navedbo, da nimajo sedeža v Sloveniji.

»To želimo urediti z dvema členoma o koordinaciji nacionalnih regulatorjev v evropskem aktu o svobodi medijev, a bomo morali za uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike, dopolniti še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.«

Čeprav obstoječa direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah že zahteva spoštovanje načela nediskriminacije pri komercialnih sporočilih na podlagi spola, narodnosti, vere, starosti ali spolne usmerjenosti, pa je Joveva pojasnila, da bi bilo treba že zapisano načelo nediskriminacije razširiti tudi na prepoved jezikovne diskriminacije.

Z namenom uresničitve teh ciljev je poslanka v javnem pozivu Evropski komisiji izpostavila pomen vključitve eksplicitne prepovedi jezikovne diskriminacije v to direktivo, pogovori o izpeljavi te dopolnitve pa so že v polnem teku.

”V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo vsi skupaj prizadevati za enakopravnost vseh jezikov Evropske unije, saj je to nujno za njihovo preživetje in nadaljnji obstoj, tudi slovenščine. Zakonodajni proces v Uniji je sicer običajno dolgotrajen, toda to ne pomeni, da lahko sedimo križem rok in večno čakamo na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko.”

besedilo Maja Hajdinjak

Objava v Vestniku: 28.12.2023

Foto: Anže Petkovšek

12 plenarnih zasedanj. 21 plenarnih nagovorov. Ure in ure glasovanj, sestankovanj, razprav. Iskanja kompromisov. Vztrajanja pri stvareh, za katere sem vedela, da morajo ostati ali pristati v besedilih. Na desetine vloženih ali sopodpisanih amandmajev in pozivov. Nič manj pomembnih usklajevanj znotraj odborov in v okviru trialogov, ki so se pogosto zavlekli pozno v noč …

… in je mimo še eno koledarsko leto. Upam, da ste vstop v novega lepo praznovali. Sama ta vrata odpiram še za leto dni bolj izkušena, a nič manj zagnana. Ostajam trdno na tleh, obenem pa zvesta svojim načelom, sebi in – vam.

Postala sem podpredsednica pododbora za javno zdravje. Prvič smo tudi v Evropskem parlamentu zares, iskreno in na glas spregovorili o pomenu duševnega zdravja ter se zavzeli za odpravo stigme in spodbujanje normalizacije iskanja pomoči v naši družbi.

Imenovali so me za glavno poročevalko parlamenta za prenovo zakonodaje o statistiki prebivalstva in stanovanj. Kot poročevalka svoje politične skupine sem pomembno sooblikovala tudi evropski akt o svobodi medijev. V sprejetem besedilu smo prvič na ravni EU določili, da se države članice ne smejo vmešavati v uredniško politiko. Z aktom zagotavljamo tudi zadostno in predvidljivo financiranje javnih medijev ter ukrepe proti nadzoru nad novinarkami in novinarji.

Nadaljevala sem – in nadaljujem! – z bojem proti diskriminaciji slovenščine v digitalnem svetu. Sestala sem se s predstavniki multinacionalk, naslovila pisno vprašanje Evropski komisiji v zvezi z diskriminacijo uradnih jezikov Unije, začela dogovore z njimi o prenovi dotične evropske zakonodaje in sodelovala na odboru za kulturo državnega zbora, kjer sem prejela soglasno podporo za moja prizadevanja na tem področju.

Z združenimi prizadevanji moje politične skupine Renew Europe in ob zahtevnem iskanju kompromisov znotraj Evropskega parlamenta smo izglasovali in sprejeli pomembne ukrepe za prihodnost Unije, včasih zgolj z minimalno večino glasov.

Med dosežke na področju okolja izstopajo zakon o obnovi narave, ki bo zajel vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij, direktiva o obnovljivi energiji in ustanovitev mehanizma za prilagajanja meje ogljika.

Edina predvidljivost narave je njena nepredvidljivost. Poleti smo doživeli najhujšo naravno katastrofo v zgodovini Slovenije. S solidarnostnim skladom Evropske unije smo zagotovili denar za obnovo kritične infrastrukture.

Naredili smo korake za zmanjšanje uporabe plastike. Vem, da gredo nekateri ukrepi marsikomu na živce v vsakdanjem življenju, toda v tem primeru je bolje nekaj kot nič. Razen, če si res želimo morja plastik namesto živali v njih. Že zdaj nismo več tako zelo daleč od tega, roko na srce. Z uredbo za embalažo nameravamo zmanjšati količino embalaže in spodbuditi ponovno uporabo materialov.

V zvezi z ustvarjanjem delovnih mest sem aktivno sodelovala kot ena od parlamentarnih pogajalk pri sprejetju poročila o ustvarjanju delovnih mest za pravičen prehod, katerega cilj je preoblikovanje obstoječih delovnih mest v zelena in trajnostna delovna mesta. Izglasovali smo direktivo o transparentnosti plačil in direktivo za platformne delavce, kar bo – upam – prispevalo k vzpostavitvi varnejših delovnih pogojev za številne delavce.

Na področju kulture sem bila ena od parlamentarnih pogajalk, ko gre za socialni in poklicni položaj umetnikov in umetnic v kulturnem sektorju. Z zakonodajnim okvirom smo potrdili njihov položaj, saj potrebujejo vzpostavitev (vsaj) minimalnih standardov za delovne pogoje.

Ko gre za pravice potrošnic in potrošnikov, smo sprejeli nujno potrebne ukrepe. Z uvedbo pravice do popravila bodo popravila bolj dostopna v primerjavi z nakupom novega blaga.

Aktivno smo iskali več priložnosti za mlade. V poročilu o izvajanju programa evropske solidarnostne enote sem kot ena od pogajalk zahtevala več angažiranosti, ko gre za mlade, po načelu nič o mladih brez mladih. Zavzela sem se za povečanje finančnih sredstev za omenjeni program, pa tudi za programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa.

Z zakonodajno resolucijo o kakovostnih pripravništvih smo končno (!!!) naredili konec neplačanim pripravništvom za mlade. Pozvali smo Komisijo, naj predlaga direktivo o kakovostnih pripravništvih, ki bo zagotovila ustrezno nadomestilo za pripravnice in pripravnike. Tudi sama premikam meje, kjer lahko, zato smo tudi lani v naši pisarni nadaljevali s prakso plačanih pripravništev in tako petim mladim omogočili večmesečno pripravniško izkušnjo, ki jim bo še kako prav prišla pri vstopu na konkurenčen trg dela.

Medtem tehnologija napreduje s tako neverjetno hitrostjo, da ji človek – kaj šele zakonodaja – resnično težko sledi. A uporabo umetne inteligence bo po novem urejal zgodovinski akt o umetni inteligenci, ki je prva celovita zakonodaja tega področja na svetu. Z aktom zagotavljamo varnost, preglednost in okolju prijazne sisteme umetne inteligence.

Čeprav se na področju širitve zdi, da delujemo po načelu dva koraka naprej in en korak nazaj, je Evropski parlament pozval Unijo k začetku pristopnih pogajanj z Moldavijo in Ukrajino. Prav tako tudi v primeru Bosne in Hercegovine, pod pogojem, da ta država izvede določene reforme. Želim pa na tem mestu vendarle še enkrat opozoriti na dvojne standarde. Na novembrskem srečanju med evroposlanci in člani makedonskega Sobranja sem poudarila, da si konkretno Severna Makedonija, pa tudi Zahodni Balkan na splošno, zaslužijo boljšo usodo. In pravičen, pošten odnos.

Tekom leta sem o svojem delu in o aktualnih evropskih zadevah in priložnostih za mlade govorila z mladimi iz Domžal, Kranja, Ljubljane, Logatca, Murske Sobote, Nove Gorice, Novega Mesta, Portoroža, Velenja. V posebnem programu “MEP Shadowing” sem sodelovala pri prostovoljnem delu učenja slovenskega jezika za udeleženke in udeležence iz Ukrajine. Skozi zgodbo palestinskega mladeniča, kateremu je v hišo vdrla izraelska vojska, sem stopila na oder v predstavi ”Brez upanja z upanjem”, ki s(m)o jo uprizorili v Evropskem parlamentu.

Žal se je nekaj mesecev pozneje ta uprizoritev spremenila v še bolj žalostno in tragično realnost na terenu. Sankcije zoper Izrael bi morale biti neizogibne, zagovarjanje politike miru prav tako. Medtem je Vojna v Ukrajini vstopila v drugo leto. Spremljali smo porast iliberalnih demokracij po volitvah na Slovaškem in na Nizozemskem. Ne želim si takšne Unije, takšnega sveta.

V sklopu mednarodnih aktivnosti sem kot del parlamentarne delegacije odbora za kulturo in izobraževanje obiskala Poljsko, kjer sem se seznanila s stanjem v državi na področju svobode medijev, kulture in izobraževanja. Podrobnejši pregled je razkril, da na Poljskem zakon in pravičnost delujeta po izključno vladnih merilih pod vodstvom ironično istoimenske stranke.

Sodelovala sem tudi na srečanju Foruma za upravljanje interneta, ki je potekalo v japonskem Kjotu. Kot panelistka sem spregovorila na razpravi o boju proti dezinformacijam in sovražnemu govoru.

Kljub nekaterim nasprotovanjem smo zagotovili dodaten, deveti slovenski sedež v Evropskem parlamentu, kar bo povečalo vašo zastopanost, zastopanost slovenskih državljank in državljanov v Uniji.

Nič od naštetega ne bi bilo mogoče brez vaše dragocene podpore. Vaših nasvetov, pohval, tudi kritik … vi ste gonilo mojih prizadevanj. Zato se bom tudi letos, kot vsako leto doslej, predano trudila, da se v Evropskem parlamentu sliši vaš glas – za vas – za vašo in našo skupno, lepšo prihodnost.

– Irena

Foto: EP/Alain Rolland

Pot mojega formalnega izobraževanja se je počasi bližala koncu, zato je bilo treba razmisliti, kaj in kako naprej. Prijatelji so me pogosto spodbujali, da bi se prijavljal na razpise, ki so mi jih pošiljali in med njimi je bil tudi ta za pripravništvo pri evropski poslanki Ireni Jovevi v Evropskem parlamentu v Bruslju. Prijavil sem se.

Po končanem izbirnem postopku prejmem elektronsko sporočilo, da sem bil izbran za enega izmed dveh razpisanih dvomesečnih pripravništev v Bruslju. Iskreno, bilo je popolnoma nepričakovano in navdušenje nad prihajajočo izkušnjo je bilo veliko. Nepričakovano predvsem iz vidika, da nimam nobenih formalnih pa tudi neformalnih izkušenj iz politike, mednarodnih odnosov ali sorodnih področij, saj sem magistriral iz ekonomije in poslovnih ved. Kljub temu me je vedno zanimala politika, zlasti v povezavi z Evropsko unijo. Tudi moja magistrska naloga je bila na temo regulacije avtorskih pravic v Evropski uniji in Republiki Sloveniji in to pripravništvo mi jeomogočilo neposreden vpogled v samo osrčje procesa nastajanja določenih regulativnih okvirov.

Prvega delovnega dne me je pred Parlamentom pričakala sodelavka Elma, s katero sem si delil pisarno ves čas trajanja pripravništva. O Elmi lahko govorim le v presežnikih, saj je namreč mojstrica mreženja, govorjenja tujih jezikov in izredno razgledana ter odprta oseba, ki je vedno pripravljena pomagati. Tudi druga dva člana ekipe bruseljske ekipe, Žana in Rok, sta že prvi dan naredila velik vtis name, ko sta me tako sproščeno sprejela medse in mi potem na skupnem kosilu suvereno razlagala o dokumentih in členih, s katerimi se trenutno ukvarjata. Seveda pa tukaj ne smem pozabiti tudi na Ireno, ki povsem razbija stereotip vzvišenega politika. Irena je sproščena, nasmejana, vedno pripravljena na pogovor, hkrati pa je pri svojem delu maksimalno profesionalna. Kar me je najbolj navdušilo, je zagotovo njena marljivost za delo in kako to delo vpliva na ljudi.

Snemanje sporočil za družbene medije na moj prvi dan v Parlamentu

Parlament, kot zgradba, je res ogromen moderen labirint, ampak iskreno večjih težav z orientacijo nisem imel, saj so bile naše pisarne v tretjem nadstropju, ki je t. i. povezovalno nadstropje in zato je navigiranje po parlamentu toliko lažje.

Že v prvem tednu sem se srečal z dinamiko dela v Parlamentu, saj nas je čakala »mini plenarka«, ki traja dva dni. Za razliko od običajnega plenarnega tedna, ki poteka v Strasbourgu, se ta odvija v Bruslju. Ta izkušnja je bila nedvomno dobrodošel šok in izjemno zanimiv dogodek zame. Prvi dan plenarnega zasedanja je poslance nagovorila tudi igralka Cate Blanchett, kar je povzročilo pravi majhen kaos pred dvorano. Sodelavci v pisarni so celo omenili, da takšne gneče niso doživeli že od nagovora Volodimirja Zelenskega.

Ekipa je poskrbela, da sem spoznal vse aspekte dela v Parlamentu, kar me zelo veseli, saj sem imel priložnost sodelovati pri izjemno pomembnem delu. Od kolegov pripravnikov, v drugih pisarnah, sem slišal, da to ni tako pogosta praksa in so pripravniki v veliki meri zadolženi za dvigovanje telefona in za odgovarjanje na elektronsko pošto. Elma je definitivno poskrbela, da moja izkušnja ne bo podobna, saj me ni le usmerjala pri vsakodnevnih nalogah, ampak tudi vodila in iz enega zasedanja na drugega, na sestanke politične skupine, dogodke in še in še. Med vsakodnevnimi sprehodi do dvoran mi je vedno razložila kdo so mimoidoči in kaj počnejo, zato ne pretirarvam ko rečem, da je mojstrica mreženja, saj pozna večino zaposlenih v Parlamentu. Med zasedanji mi je nudila dodatne informacije o obravnavnih tematah in jih pospremila z domačimi modrostmi, včasih popestrila tudi s citati iz pesmi.

Vstop v življenje in delo v Parlamentu je od mene zahtevalo tudi nekaj prilagajanja, saj za saabo nimam praktičnih političnih izkušenj, kot večina zaposlenih v tej instituciji. S tem namenom sem resno pristopil k vsakodnevnem branju novic, spremljanju dnevnega dogajanja, da bi lahko sledil vsem dogodkom, ki so se vrstili dan za dnem.

Bruselj, mesto »mehurčka«

Življenje v Bruslju, je za razliko od dela v Parlamentu, bilo nekoliko manj prijetno. V celotnem času opravljanja  pripravništva sem videl sonce le dvakrat. Tudi dež nam ni prizanesel, kasneje je pogosto tudi snežilo, a takšno vreme naj bi bilo za Bruselj zančilno v obdobju jeseni in zime.

Najbolj me je presenetila neurejenost komunalnega sistema v mestu. Namesto odlaganja odpadkov v večje smetnake tukaj večkrat tedensko postavijo svoje vreče s smetmi kar na pločnike in pred stanovanja, ki jih komunalni delavci kasneje poberejo. Tako, da te pogosto ob sprehodih čez mesto spremljajo kupi vrečk za smeti.

Pa vendar so božična okrasitev, lučke in pa sam božični sejem čudoviti in ustvarjajo čarobno vzdušje in zabavo za vsakogar. Mesto poleg tega navdušuje z zanimivimi kulturnimi znamenitostmi in muzejskimi razstavami, ki sem si jih z veseljem ogledal ob vikendih. Obiskal sem Royal Museum of Fine Arts of Belgium, ki je ogromen in ponuja obilico različnih razstavnih prostorov, prav tako sem se udeležil nekaj manjših razstav, na primer razstava Tim Burton’s Labyrinth, ki na zelo zanimiv in inovativen način predstavlja režiserjev opus. Vzel sem si tudi čas za obiske belgijskih mest v okolici in si tako ogledal Antwerp, Gent in Brugge. Vsa mesta so me zelo pozitivno presenetila, sploh Gent s svojim čarom in res slikovitim mestnim središčem. Udeležil sem se tudi rock koncerta v Bruslju, tako da prostočasnih dejavnosti ob samem pripravništvu ni manjkalo in tako sem res do konca izkoristil svoj čas v Belgiji.

Božični Strasbourg

Katedrala Notre-Dame

Konec mojega pripravništva me je čakal še obisk božičnega Strasbourga, kjer smo imeli pravo plenarno zasedanje. Parlament v Franciji je veliko težji za orientacijo, ampak ima podoben koncept povezovalnega nadstropja, kot Parlament v Bruslju. Plenarna zasedanja so res neko posebno doživetje, saj je dela v izobilju, prav tako ogromno dogodkov in sestankov, katerih se je treba udeležiti. Prav hektičnost takšnega tedna daje tej službi po mojem mnenju še večji čar, čeprav osebno najbolj ne razumem smiselnosti selitve celotne garniture Parlamenta v povsem drugo državo za en teden vsak mesec. Vsaj zaradi vplivov na okolje, ki jih takšen projekt ima, hkrati pa je tudi velik časovni zalogaj za vse vpletene.

Z Elmo na božični večerji

V času plenarnega zasedanja smo se udeležili tudi božične večerje, kjer je bilo dovolj časa za malo bolj neformalno druženje in sprostitev. Mesto Strasbourg slovi po velikem božičnem sejmu in čudoviti okrasitvi samega centra mesta. Pogled na Katedralo Notre-Dame je naravnost osupljiv.

Zahvaliti se moram prav celotni ekipi, Ireni, Elmi, Žani, Roku, Jasni, Marku in Samanti za vso potrpežljivost in izkazano zaupanje med pripravništvom. Bila je neverjetna izkušnja, ki mi bo dobro služila še čez celotno življenje, saj me je prisilila konkretno stopiti iz cone udobja in se soočiti tudi s področji, kjer do sedaj nisem bil ravno domač. Pridobil sem obilo novih poznanstev in znanj, ki jih bom cenil za vedno. Obenem pa sem dobil vpogled v delovanje velike mednarodne institucije, kar je neprecenljivo.

 

–  Matevž Mandl

 

2023. Kaj naj vam napišem? Vzponi in padci. Padci in vzponi. Kot vedno, kot pri vseh, tudi pri meni, tudi letos.

Počasi zapiramo vrata še enega prelomnega leta. Z ogromno izzivi, a vendarle upam, da tudi s čim več dragocenimi spoznanji, pozitivnimi izkušnjami, premišljenimi odločitvami.

2024? Seveda bodo spet padci in vzponi. Toda vsem nam želim predvsem čim več slednjih. In čim več izpolnjenih ciljev. Naj bo mirno, zdravo in uspešno.

–Irena

Foto: EP – Alexis Haulot

No, pa je spet december. Končno … ali pač? Morda ste že opazili, da decembrske zapise v zadnjih nekaj letih običajno začnem z željo, da naslednje leto ne bi bilo preveč podobno prejšnjemu. Kdo bi takim željam sploh lahko zameril po letih pandemije, protikoronskih ukrepov, vojni v Ukrajini, energetski krizi, vojni v Gazi … in še bi lahko naštevala.

Ali pa ob letošnji najhujši naravni katastrofi v naši državi, ko so izjemno intenzivne padavine zajele skoraj dve tretjini Slovenije, ko so naraščajoči vodotoki botrovali uničujočim poplavam in rušilnim zemeljskim plazovom … res si iskreno želim, da se to nikomur nikoli ne ponovi ali zgodi. In želim si, da bi tudi v prihodnjem letu Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, ljudje, premogli enako mero enotnosti, kot smo jih ob teh poplavah. Ko stopimo skupaj, ko pokažemo nesebičnost in solidarnost, nas lahko doletijo še tako veliki izzivi, a enotni smo jim lahko veliko lažje kos.

December je poleg lepih želja priložnost tudi za pregled leta. Moja letošnja bilanca? Enkrat glavna poročevalka, šestkrat poročevalka v senci, 21 plenarnih nagovorov, na desetine vloženih amandmajev, pet postavljenih pisnih vprašanj Komisiji. Nadaljevala sem boj proti diskriminaciji slovenščine v digitalnem svetu, se zavzemala proti neplačanim pripravništvom, se izborila za končno besedilo Evropskega akta o svobodi medijev, postala podpredsednica pododbora za javno zdravje, obiskala Poljsko in Japonsko … skratka, bilo je pestro leto. Še eno v nizu. Naslednje bo, upam staviti, samo še bolj.

Vsem nam želim, da si ob prihajajočih novoletnih praznikih naberemo moči za nove izzive, začrtamo nove cilje in sledimo svojim sanjam. Iz srca vam želim čudovite božične praznike in sr(e)čne trenutke s tistimi, ki jih imate najraje. Naj bo 2024 mirno, zdravo in uspešno!

– Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Enotnost, vztrajnost, svoboda. Tri besede, ki niso samo odmev iz preteklosti, temveč tudi oris naše prihodnosti.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo dneva, ko je slovenski narod na plebiscitu jasno izrazil voljo po svoji državi. Prelomnega trenutka pred več kot tremi desetletji, ko smo kot narod ubrali svojo pot. Našo pot.

Nihče ni rekel, da bo enostavno, a prav na tej poti nikdar nismo izgubili naše identitete, kulture in jezika. Če izvzamemo domoljupce, seveda.

Sicer pa so bili ponos, identiteta, kultura in jezik, ki so skozi zgodovino utrjevali slovenski narod in mu dajali vztrajnost, tisti, zaradi katerih je vsa ta leta ta narod stal in obstal.

Samostojnost in svoboda, ki smo si ju pred tremi desetletji izbojevali, nikakor ne smeta biti nekaj, kar lahko danes, ko svojo državo imamo, smatramo za samoumevno.

Današnji dan nosi širši pomen kot le spomine na začetke naše države. Predstavlja tudi priložnost, da se zazremo v prihodnost ter premislimo o vrsti družbe, v kateri si želimo živeti, in o državi, ki jo želimo soustvarjati.

Na vseh nas je, da ne omagamo na poti k še bolj vključujoči, uspešni in enotni Sloveniji.

Srečno, draga Slovenija!

Zgodovinski beli dim! Uspelo nam je!!!

”Ni šans, da to izpeljete v tem mandatu.” To smo poslušali več kot leto dni. Marsikdaj sem na to pomislila tudi sama. Priznam.

Bili so poskusi rušenja z vseh mogočih strani. Bili so upori. Bili so spori, kdo je pristojen za kaj. Bila je drama. Veliko drame. Toda … zmagal je razum. Zapomnite si ekipo Renew Europe s te fotografije, ki je storila vse in še več za to, da vam po celodnevnih zaključnih medinstitucionalnih pogajanjih lahko napišem: dosegli smo politični dogovor o končnem besedilu Evropskega akta o svobodi medijev!

Demokracija ne more delovati brez svobodnega, kritičnega in profesionalnega novinarstva. V resnici vam ne znam opisati trenutnih občutkov. Kako zelo zadovoljna sem, da s to zakonodajo to vlogo medijev prepoznavamo tudi na ravni Evropske unije.

Iz izkušenj vemo, da so mediji stalno pod pritiski političnega podrejanja, zasebnih (oziroma poslovnih) interesov ali državnega omejevanja njihovega delovanja. V Evropski uniji, konkretno pristojni Evropski komisiji, so bili ob hudih kršitvah lahko zgolj “zaskrbljeni”. Za konkretne ukrepe ni bilo pravne podlage. Zdaj, s to zakonodajo, bo.

Mediji so dobili posebno mesto na trgu, posebno mesto na spletu, novinarji pa posebno zaščito pred vohunjenjem, pred poseganjem v uredniško svobodo, pred poskusi političnega prevzema. Vsebina zakona je zelo dobra. Seveda tudi zato, ker sem vanj uspela vključiti mnogo svojih predlogov.

Končna uradna potrditev sledi v prvi polovici prihodnjega leta. Hvala predvsem Roku in Joanni za potrpežljivost, odločnost in vztrajanje na neskončno dolgih tehničnih sestankih, seveda pa tudi kolegici iz odbora za državljanske svoboščine (ki je imel načez del besedila) Ramoni in njenemu sodelavcu Gabrielu. Skupaj nam je uspelo.

Vam, ki me berete in spremljate, pa lep pozdrav iz Bruslja!

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. decembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o o letu dni po aferah Maroko in Katargate – pregled ukrepov za povečanje preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah. Med drugim je poudarila, da se z medlimi ukrepi krepijo politične sile, katerih cilj je zgolj lastno okoriščanje. 

Uvodoma je Joveva opozorila, sta omenjeni aferi močno načeli kredibilnost Evropske unije, ljudje pa so upravičeno izgubili zaupanje.

”Pravzaprav se tudi sama sprašujem, koliko korupcije je še nerazkrite. Koliko je še vplivovbnezakonitega lobiranja ali parcialnih interesov poslank oziroma poslancev? Kako lahko mnogi v tej hiši še vedno prejemajo visoke zneske za sedenje v raznih nadzornih odborih podjetij?”

Žal se v tem enem letu ni veliko spremenilo, je dodala poslanka. Etični organ, ki je tako in tako brezzobi tiger, še vedno ne deluje.

”Transparentnost je nujna, a ni dovolj. Potrebujemo resen organ s pooblastili raziskati vse konflikte interesov, kaznovati vse nezakonitosti.”

V nadaljevanju je Joveva poudarila, da so ti osnovni standardi navsezadnje nujni pogoj za demokracijo. Sicer je videti, kot da so vsi v politiki isti:

”Nismo, ampak z medlimi ukrepi se krepijo politične sile, katerih cilj je zgolj lastno okoriščanje. Primer Katargate bo ostal madež Evropske unije. Prevzemimo odgovornost. Z odločnimi ukrepi ubijmo korupcijo in spravimo koruptivne političarke in politike tja, kamor spadajo. Za zapahe.”

Celoten nagovor si lahko pogledate tukaj.

OZADJE

Afera Katargate je korupcijski škandal, povezan z domnevami, da so vlade Katarja, Maroka in Mavretanije prek evropskih uradnikov in lobistov skušale vplivati na sprejemanje odločitev v Evropskem parlamentu v svojo korist. O aferi se je prvič poročalo decembra lani, ko so organi pregona v Belgiji, Italiji in Grčiji skupno zasegli 1.6 milijona dolarjev v gotovini. Pod obtožbami korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja je bilo aretiranih osem oseb. Med osmimi aretiranimi je v središču afere, kjer se obtoženim očita trgovanje s političnim vplivom, tudi Eva Kailli, zdaj nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta.

Takoj po aretacijah so v Evropski uniji sledile številne ostre obsodbe, pri čemer se je Evropski parlament kot zakonodajni organ Unije zavezal k uvedbi potrebnih reform v boju proti korupciji. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je januarja letos predstavila načrt v 14 točkah o reformi okvira etike in preglednosti Evropskega parlamenta. Parlament je septembra sprejel več sprememb, namenjenih krepitvi integritete, neodvisnosti in odgovornosti. Sprejete reforme so okrepile pravila glede preglednosti izjav poslank in poslancev o zasebnih interesih, vsebujejo strožje kazni za kršitve kodeksa ravnanja, predvidevajo jasnejše predpise za preprečevanje navzkrižja interesov in vključujejo obvezne izjave o razkritju srečanj s predstavniki interesnih skupin. Novi kodeks ravnanja poslancev Evropskega parlamenta je začel veljati meseca novembra.

Foto: EP – PHILIPPE BUISSIN