Evropska poslanka Irena Joveva je za spletni portal Metropolitan.si spregovorila o številnih ključnih temah, ki zadevajo tako Evropsko unijo kot tudi vso mednarodno skupnost: od naraščanja desnega populizma, , Orbanovega kršenja temeljnih evropskih vrednot, do parlamentarnih volitev v Belorusiji. Hkrati pa je pozornost mednarodne skupnosti usmerjena predvsem v konflikt na Bližnjem vzhodu. ”Dejanja izraelske vojske v Gazi ne morejo biti nič drugega kot genocid,” je bila jasna Joveva. O poslankinih stališčih glede Gaze, o tem, zakaj se tako zelo zavzema za pravico do uporabe slovenščine, kaj bo spremenil akt o svobodi medijev in zakaj samo stroga pravila niso dovolj, ko gre za korupcijo, si preberite v povzetku v nadaljevanju.
Na vprašanje o porasti avtoritarizma je poslanka odgovorila, da bi bila situacija v Evropi brez takšnih voditeljev izrazito boljša. Težavo vidi v tem, da se Unija neprestano premika iz krize in krize, pri čemer demagogi nenehno širijo laži na način, ki ga razočarani ljudje zlahka razumejo. Kot najbolj očiten primer je Joveva izpostavila Madžarsko pod vodstvom Viktorja Orbana.
”Orban in njegova družba znajo strukturo odločanja v Svetu EU zelo dobro izkoriščati sebi v prid. To so ljudje, ki obvladajo populizem, so čisti demagogi. Nimajo težav obljubljati ali deliti bonbončkov, ki nimajo nobene zveze z njimi, pač pa z evropskimi davkoplačevalci, katerih razočaranje brezsramno izkoriščajo, v isti sapi pa trdijo, da Evropska unija ni dobra”.
Glede (ne)poštenosti volitev v Belorusiji je poslanka pojasnila, da je Evropski parlament dobro seznanjen z razmerami v državi in z metodami Lukašenka, ki so mu skozi leta omogočile ohranitev oblasti. Za Jovevo je vprašanje o (ne)poštenosti prihajajočih volitev najbolj problematično v kontekstu nedavnih sprememb v beloruski zakonodaji, s katerimi se opozicijskim politikom praktično preprečuje sodelovanje na volitvah.
”Predvsem zaradi teh sprememb moram reči, da bodo te volitve vendarle težko poštene. Lukašenko je eden od voditeljev, v tem kontekstu podoben Orbanu, ki je institucije podredil sebi. Zakaj bi se bal mednarodnega nadzora volitev, če naj bi bilo z volilnim procesom vse tako, kot mora biti?”
V povezavi s škandalom zaradi suma korupcije, povezanega z denarjem iz Katarja, poslanka obžaluje dejstvo, da so tudi v politiki še vedno ljudje, ki podležejo korupciji. Kljub temu, da se v javnosti včasih ustvari vtis, da je vsa politika slaba, pa Joveva vztrajno nasprotuje posploševanju in zavrača stereotipe. Ob tem je izrazila obžalovanje, da v evropskih institucijah ob izbruhu afere niso izkoristili priložnosti za uvedbo najstrožjih možnih pravil na tem področju.
”Če si koruptiven, če si slab človek, se bo ta značaj pokazal prej ali slej, recimo ko prevzameš neko funkcijo, žal ne glede na strogost pravil. To, da strogih pravil ni, pa ne pomeni, da jih ne moremo postaviti sami. Najlažje je reči ni mi treba. Seveda je treba – zaradi ljudi. Sama sem glede transparentnosti že prvi dan mandata postavila najstrožja pravila, najvišje standarde tako zase kot za svojo ekipo.”
V kontekstu vprašanja širitve Evropske unije na Zahodni Balkan je Joveva poudarila, da bi bilo krivično, če bi trdila, da je Unija na države regije pozabila. Čeprav pridobitve statusa držav kandidatk za Ukrajino in Moldavijo ne smatra za napako, vendarle meni, da bi Unija pri državah Zahodnega Balkana morala slediti enakim standardom in se izogibati uvajanju novih predpristopnih pravil.
”Evropska unija se z Zahodnim Balkanom ukvarja bolj kot kdajkoli prej – tudi zaradi prizadevanj aktualne slovenske vlade dr. Roberta Goloba in aktualne sestave Evropskega parlamenta. Ne glede na Bruselj pa je na koncu dneva na državah Zahodnega Balkana, da delajo na vladavini prava, svobodi medijev, stabilnosti demokratičnih institucij. Ljudje na Zahodnem Balkanu si resnično zaslužijo boljše – zaslužijo si jasno evropsko perspektivo.”
V sklopu svojih parlamentarnih aktivnosti poslanka med prioritete postavlja tudi zagovarjanje pravice do uporabe slovenščine na t.i. pretočnih platformah. Svoje zahteve utemeljuje na spoštovanju jezikovne raznolikosti na skupnem enotnem trgu Evropske unije.
”Težko delujemo kot enoten notranji trg, če vsi uradni jeziki ne uživajo enakega spoštovanja. Ni pošteno, da so določeni jeziki diskriminirani – med njimi tudi naša slovenščina. Ne želim si, da bi v našem domačem okolju prevladoval tuj jezik – konec koncev je naša pravica, da v svoji domovini uporabljamo svoj jezik.”
Ker enakopravne obravnave jezikov do zdaj ni mogla doseči z dialogom direktorjev multinacionalk, ki ponujajo takšne storitve, se poslanka zavzema za sprejem zakonodaje, ki bo podjetja prisilila, da spoštujejo vse uradne jezike Evropske unije.
”Čeprav so ti procesi postopni in trajajo, se trudim, da bi s svojim delovanjem prispevala k temu cilju. Pri tem imam veliko sogovornikov, ki delijo moje stališče, nenazadnje tudi na Evropski komisiji, ki je moja prizadevanja tudi pisno podprla.”
Glede vprašanja o tem, kako vidi konflikt v Gazi, pa za poslanko ni nobenega dvoma, da dejanja izraelske vojske v Gazi dosegajo razsežnosti genocida.
”To pravim tako osebno kot evropska poslanka in ta trditev je podprta tudi z izjavami izraelskega vodstva, materialnimi dokazi in posnetki, ki jih očitno nekateri zaradi svojih interesov ne želijo videti.”
Kar zadeva stališče Evropskega parlamenta do konflikta v Gazi, Joveva obžaluje, da se uvršča med manjšino v Parlamentu, ki je že dolgo pred vnovičnimi spopadi dosledno opozarjala na kršitve pravic palestinskega prebivalstva in na nujnost vzpostavitve palestinske države.
”Ne glede na to, da smo v manjšini, pa to ne pomeni, da ostanemo tiho in ne naredimo nič. Že od prvega dne svojega mandata opozarjam na kratenje človekovih pravic Palestink in Palestincev, konec koncev sem o tem poročala že kot novinarka s terena.”
O aktu o svobodi medijev, kjer deluje kot pogajalka svoje politične skupine, pa je Joveva dejala, da je z zaključenim besedilom zelo zadovoljna, saj je v njem vključenih veliko njenih predlogov.
”Mediji morajo biti svobodni, neodvisni in kritični. Politiki pa smo tisti, ki moramo medijem omogočiti pogoje, da opravljajo svoje delo brez ovir in pritiskov. Z aktom o svobodi medijev prvič dobivamo pomembna pravila in orodja, ki bodo omogočila boljše ukrepanje na evropski ravni, ko pride do težav pri svobodi oziroma nesvobodi medijev.”
Intervju, ki so ga na spletni strani objavili v četrtek, 8. februarja 2024, si v celoti lahko preberete tukaj.
