Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 13. februarja 2024, v pogovoru za Slovenske novice spregovorila o svojih nadaljnjih načrtih glede pobude za enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu. ”Še naprej bom težila vsem tistim, ki ne spoštujejo slovenščine kot uradnega jezika EU. Storila bom vse, kar je v moji moči, da dosežem možnost enakopravne rabe maternega jezika v domovini – ker je to naša pravica in naša izbira,” je v svojih prizadevanjih odločna Joveva.

V zvezi s tem je poslanka že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje pa je večkrat posvarila tudi v svojih govorih na plenarnih zasedanjih v Evropskem parlamentu.

”Sestala sem se s predstavniki Netflixa, Disneya+ in Appla. Začela bom s ponudnikoma t. i. pretočnih videovsebin, torej Netflixom in Disneyjem+. Med pogovorom predstavniki ne enega ne drugega podjetja niso podali nobenih rešitev za problematiko neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, zgolj izgovore.”

Četudi gre za podjetja, ki so zelo uspešna na trgu Evropske unije, pa je Joveva opozorila, da nihče od njihovih predstavnikov ni izrazil pripravljenosti za reševanje težav, povezanih z neupoštevanjem enega od uradnih jezikov Unije.

Zato je poslanka, kot je izpostavila, skupaj s svojo ekipo začela iskati rešitve na evropski ravni znotraj svojih pristojnosti kot evropske poslanke. Kot ena izmed parlamentarnih pogajalk je sodelovala pri oblikovanju besedila Evropskega akta o svobodi medijev – zakonodaje, v kateri so vključene tudi določene spremembe na področju jezikovne diskriminacije. V pričakovani zakonodaji, ki naj bi bila dokončno potrjena na marčnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, se predvideva možnost sodelovanja med t. i. nacionalnimi regulatorji (inšpektorati).

”To pomeni, da bodo lahko nacionalni inšpektorati, denimo v našem primeru slovenski, ob ugotovljeni nepravilnosti z vidika diskriminacije uradnega jezika Evropske unije na podlagi določenih mehanizmov zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer je sedež podjetja (recimo v primeru Netflixa je to Nizozemska), da te zadeve uredijo.”

Za poslanko je to ključno, saj se ponudniki pretočnih vsebin pogosto izgovarjajo z navedbo, da nimajo poslovnega sedeža v Sloveniji. Kot je podrobneje pojasnila, to pomeni, da ti ponudniki niso zavezani k spoštovanju nacionalnih zakonodaj, saj so za evropski trg registrirani v zgolj eni izmed držav članic in posledično spadajo le pod njihov regulatorni režim.

”Gre za pomemben korak naprej, toda za zares uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike, predvsem pa zavezujočo določbo, in ne zgolj možnost, bo treba dopolniti še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.”

Glede revizije zadevne direktive je poslanka spomnila, da je že oktobra lani poslala uraden dopis pristojnim evropskim komisarjem, na katerega je nedavno prejela odgovor.

”Prav zaradi njunega odgovora je zdaj tudi črno na belem jasno, saj gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU: prepoved jezikovne diskriminacije bo zakonsko določena na evropski ravni. Zakonodajni proces v Evropski uniji je sicer običajno dolgotrajen in na to žal ne morem vplivati toliko, kot bi si želela. Toda prepričana sem, da je bolje nekaj začeti in na tem delati kot sedeti križem rok in večno čakati na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko. Čeprav počasi, je dejstvo, da se zadeve premikajo. To mi je ravno prejšnji teden na sestanku tudi v živo zagotovil komisar Breton, obljubil mi je tudi, da bo z direktorji dotičnih nacionalk o tem tudi osebno spregovoril ob prvi priložnosti.”

Hkrati je še dodala, da je bil pogovor s predstavniki podjetja Apple nekoliko produktivnejši kot s predstavniki pretočnih vsebin, vendar še vedno nezadosten. Zato je napovedala novo srečanje s predstavniki Appla, na katerem bodo pregledali trenutno stanje in razpravljali o nadaljnjih korakih.

Intervju, ki so ga na spletni strani objavili v četrtek, 13. februarja 2024, si v celoti lahko preberete tukaj.

”Šport zavrača vse oblike diskriminacije” je v nagovoru na mladinskem mednarodnem turnirju Taekwondoja v Podčetrtku izpostavila evropska poslanka Irena Joveva. Mlade športnike in športnice je nagovorila v soboto, 10. februarja 2024, in sicer o pomenu enakosti med spoli v športu. V nadaljevanju bojavljamo njen nagovor v celoti.

Veseli me, da sem lahko danes del vašega dogodka, čeprav se ga zaradi predhodnih obveznosti nisem mogla osebno udeležiti in vas tudi osebno nagovoriti. Zaradi tega se vam iskreno opravičujem. Toda … ko že govorimo o obveznostih: kot otrok, ki je odraščal v majhnem industrijskem mestu na severozahodu Slovenije, znanem predvsem po naši legendarni hokejski ekipi, na Jesenicah, vem marsikaj o predanosti. Preživljanje vikendov ob strastnem navijanju za našo ljubljeno hokejsko ekipo in skupinski ogled tekem je bila in še vedno tudi je – za mnoge na Jesenicah – pomembna družinska tradicija, ki združuje naše jeklarsko mesto.

In, veste kaj … tudi kaj o prijateljstvu vem. Ena od mojih najboljših prijateljic je prav tako hokejska navdušenka. Le da ne podpira moje ekipe, pač pa naše največje nasprotnike. Na žalost. Ampak to je njena slaba lastnost, kajne? Vendar, šalo na stran, je tudi njena pravica. Kljub temu sva še vedno najboljši prijateljici. In ravno pred nekaj tedni sva bili skupaj na tekmi. Mimogrede, moji Železarji so zmagali.

Veste, v vse bolj razdeljenem svetu je ravno šport edinstveno okolje, kjer se lahko otroci vseh starosti družijo, igrajo, tekmujejo in sklepajo trajna prijateljstva. Ne glede na to, ali gre za taekwondo, pri katerem se šteje vsak udarec ali vsak zamah, ali pa za hokej na ledu, kjer lahko vsak gol ali obramba odločita tekmo, je občutek družabnosti in povezanosti, ki ga prinaša šport, resnično nekaj, kar moramo ceniti.

Kot je nekoč modro dejal Nelson Mandela: šport ima moč, da spremeni svet. Ima moč navdiha, ima moč združevanja ljudi na način kot nič drugega. Mlade naslavlja v jeziku, ki ga razumete in čutite. Ne glede na to, ali gre za tatami podlogo, nogometno igrišče ali hokejsko drsališče, ima šport neverjetno moč, da presega razlike v spolu, jeziku ali kulturi, ter hkrati združuje ljudi z vsega sveta, ne glede na njihovo narodnost ali veroizpoved.

Morda najpomembnejše – šport odločno zavrača vse oblike diskriminacije, vključno z neenakostjo med spoli. Že vrsto let dekleta in ženske z vsega sveta presegajo meje “možnega” in dosegajo izjemne rezultate v različnih športih, tako v ekipnih kot tudi v posamičnih kategorijah. Od olimpijskih iger do lokalnih občinskih tekmovanj se športnice dokazujejo kot izjemne tekmovalke, zmagovalke in za marsikoga zgledne vzornice.

Za doseganje enakosti spolov v športu pa so potrebne ne le besede, temveč tudi dejanja. To zahteva vlaganje v razvoj ženskega športa na vseh ravneh, od začetnih programov do profesionalnih lig. Naša skupna odgovornost je kot družba zagotoviti, da noben otrok – ne glede na spol – ne bo prikrajšan za radosti, zadovoljstva in vseživljenjske koristi, ki jih ponuja šport. Tudi dekleta in ženske si zaslužijo enake možnosti za uspešno udejstvovanje v športu. Z odpravljanjem ovir in rušenjem spolnih stereotipov na področju športa lahko tlakujemo pot k večji enakosti in vključenosti žensk na vseh področjih družbe.

Preden zaključim, vam želim vsem izreči najtoplejše želje, da bi se imeli prijetno v naši prelepi Sloveniji. Naj bodo vaša doživetja polna veselja, nepozabnih spominov in novih prijateljstev. Medtem ko boste še naprej sodelovali na različnih tekmovanjih, ne pozabite na pomembne lekcije, ki nas jih šport uči – pomen ekipnega dela, vztrajnosti in medsebojnega spoštovanja.

Zdaj pa … uživajte!

Evropska poslanka Irena Joveva je za spletni portal Metropolitan.si spregovorila o številnih ključnih temah, ki zadevajo tako Evropsko unijo kot tudi vso mednarodno skupnost: od naraščanja desnega populizma, , Orbanovega kršenja temeljnih evropskih vrednot, do parlamentarnih volitev v Belorusiji. Hkrati pa je pozornost mednarodne skupnosti usmerjena predvsem v konflikt na Bližnjem vzhodu. ”Dejanja izraelske vojske v Gazi ne morejo biti nič drugega kot genocid,” je bila jasna Joveva. O poslankinih stališčih glede Gaze, o tem, zakaj se tako zelo zavzema za pravico do uporabe slovenščine, kaj bo spremenil akt o svobodi medijev in zakaj samo stroga pravila niso dovolj, ko gre za korupcijo, si preberite v povzetku v nadaljevanju.

Na vprašanje o porasti avtoritarizma je poslanka odgovorila, da bi bila situacija v Evropi brez takšnih voditeljev izrazito boljša. Težavo vidi v tem, da se Unija neprestano premika iz krize in krize, pri čemer demagogi nenehno širijo laži na način, ki ga razočarani ljudje zlahka razumejo. Kot najbolj očiten primer je Joveva izpostavila Madžarsko pod vodstvom Viktorja Orbana.

”Orban in njegova družba znajo strukturo odločanja v Svetu EU zelo dobro izkoriščati sebi v prid. To so ljudje, ki obvladajo populizem, so čisti demagogi. Nimajo težav obljubljati ali deliti bonbončkov, ki nimajo nobene zveze z njimi, pač pa z evropskimi davkoplačevalci, katerih razočaranje brezsramno izkoriščajo, v isti sapi pa trdijo, da Evropska unija ni dobra”.

Glede (ne)poštenosti volitev v Belorusiji je poslanka pojasnila, da je Evropski parlament dobro seznanjen z razmerami v državi in z metodami Lukašenka, ki so mu skozi leta omogočile ohranitev oblasti.  Za Jovevo je vprašanje o (ne)poštenosti prihajajočih volitev najbolj problematično v kontekstu nedavnih sprememb v beloruski zakonodaji, s katerimi se opozicijskim politikom praktično preprečuje sodelovanje na volitvah.

”Predvsem zaradi teh sprememb moram reči, da bodo te volitve vendarle težko poštene. Lukašenko je eden od voditeljev, v tem kontekstu podoben Orbanu, ki je institucije podredil sebi. Zakaj bi se bal mednarodnega nadzora volitev, če naj bi bilo z volilnim procesom vse tako, kot mora biti?” 

V povezavi s škandalom zaradi suma korupcije, povezanega z denarjem iz Katarja, poslanka obžaluje dejstvo, da so tudi v politiki še vedno  ljudje, ki podležejo korupciji. Kljub temu, da se v javnosti včasih ustvari vtis, da je vsa politika slaba, pa Joveva vztrajno nasprotuje posploševanju in zavrača stereotipe. Ob tem je izrazila obžalovanje, da v evropskih institucijah ob izbruhu afere niso izkoristili priložnosti za uvedbo najstrožjih možnih pravil na tem področju.

”Če si koruptiven, če si slab človek, se bo ta značaj pokazal prej ali slej, recimo ko prevzameš neko funkcijo, žal ne glede na strogost pravil. To, da strogih pravil ni, pa ne pomeni, da jih ne moremo postaviti sami. Najlažje je reči ni mi treba. Seveda je treba – zaradi ljudi. Sama sem glede transparentnosti že prvi dan mandata postavila najstrožja pravila, najvišje standarde tako zase kot za svojo ekipo.”

V kontekstu vprašanja širitve Evropske unije na Zahodni Balkan je Joveva poudarila, da bi bilo krivično, če bi trdila, da je Unija na države regije pozabila. Čeprav pridobitve statusa držav kandidatk za Ukrajino in Moldavijo ne smatra za napako, vendarle meni, da bi Unija pri državah Zahodnega Balkana morala slediti enakim standardom in se izogibati uvajanju novih predpristopnih pravil.

”Evropska unija se z Zahodnim Balkanom ukvarja bolj kot kdajkoli prej – tudi zaradi prizadevanj aktualne slovenske vlade dr. Roberta Goloba in aktualne sestave Evropskega parlamenta. Ne glede na Bruselj pa je na koncu dneva na državah Zahodnega Balkana, da delajo na vladavini prava, svobodi medijev, stabilnosti demokratičnih institucij. Ljudje na Zahodnem Balkanu si resnično zaslužijo boljše – zaslužijo si jasno evropsko perspektivo.”

V sklopu svojih parlamentarnih aktivnosti poslanka med prioritete postavlja tudi zagovarjanje pravice do uporabe slovenščine na t.i. pretočnih platformah. Svoje zahteve utemeljuje na spoštovanju jezikovne raznolikosti na skupnem enotnem trgu Evropske unije.

”Težko delujemo kot enoten notranji trg, če vsi uradni jeziki ne uživajo enakega spoštovanja. Ni pošteno, da so določeni jeziki diskriminirani – med njimi tudi naša slovenščina. Ne želim si, da bi v našem domačem okolju prevladoval tuj jezik – konec koncev je naša pravica, da v svoji domovini uporabljamo svoj jezik.”

Ker enakopravne obravnave jezikov do zdaj ni mogla doseči z dialogom direktorjev multinacionalk, ki ponujajo takšne storitve, se poslanka zavzema za sprejem zakonodaje, ki bo podjetja prisilila, da spoštujejo vse uradne jezike Evropske unije.

”Čeprav so ti procesi postopni in trajajo, se  trudim, da bi s svojim delovanjem prispevala k temu cilju. Pri tem imam veliko sogovornikov, ki delijo moje stališče, nenazadnje tudi na Evropski komisiji, ki je moja prizadevanja tudi pisno podprla.”

Glede vprašanja o tem, kako vidi konflikt v Gazi, pa za poslanko ni nobenega dvoma, da dejanja izraelske vojske v Gazi dosegajo razsežnosti genocida.

”To pravim tako osebno kot evropska poslanka in ta trditev je podprta tudi z izjavami izraelskega vodstva, materialnimi dokazi in posnetki, ki jih očitno nekateri zaradi svojih interesov ne želijo videti.”

Kar zadeva stališče Evropskega parlamenta do konflikta v Gazi, Joveva obžaluje, da se uvršča med manjšino v Parlamentu, ki je že dolgo pred vnovičnimi spopadi dosledno opozarjala na kršitve pravic palestinskega prebivalstva in na nujnost vzpostavitve palestinske države.

”Ne glede na to, da smo v manjšini, pa to ne pomeni, da ostanemo tiho in ne naredimo nič. Že od prvega dne svojega mandata opozarjam na kratenje človekovih pravic Palestink in Palestincev, konec koncev sem o tem poročala že kot novinarka s terena.”

O aktu o svobodi medijev, kjer deluje kot pogajalka svoje politične skupine, pa je Joveva dejala, da je z zaključenim besedilom zelo zadovoljna, saj je v njem vključenih veliko njenih predlogov.

”Mediji morajo biti svobodni, neodvisni in kritični. Politiki pa smo tisti, ki moramo medijem omogočiti pogoje, da opravljajo svoje delo brez ovir in pritiskov. Z aktom o svobodi medijev prvič dobivamo pomembna pravila in orodja, ki bodo omogočila boljše ukrepanje na evropski ravni, ko pride do težav pri svobodi oziroma nesvobodi medijev.”

Intervju, ki so ga na spletni strani objavili v četrtek, 8. februarja 2024, si v celoti lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je 7. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na tematski razpravi o boju proti sovražnemu govoru in odgovornosti družbenih platform v okviru akta o digitalnih storitvah. ”Spletne platforme se še niso prilagodile”, je poudarila poslanka in izrazila upanje, da se bo do spomladi, ko zakonodaja začne delovati v celoti, to spremenilo.

Med drugim je Joveva izpostavila pomemben prispevek številnih poslank in poslancev Evropskega parlamenta, ki so se aktivno zavzemali za sprejetje te zakonodaje pravil na spletu. Med njimi je bila kot ena od parlamentarnih pogajalk tudi sama. Kljub temu, da so ustvarili “res dobro, zgodovinsko zakonodajo”, pa ta trenutek stanje v praksi ni tako optimistično, je opozorila poslanka.

”Ampak kako je v praksi zdaj? Zdi se, da se na spletnih platformah še vedno odstranjujejo tiste vsebine, ki bi morale ostati … tiste, ki bi jih pa res morali umakniti, pa ostanejo.”

Joveva je opozorila tudi na težavo diskriminacije med uradnimi jeziki Evropske unije. Moderiranje vsebin na spletnih platformah namreč kolikor toliko učinkovito deluje le v angleščini.

”Za mojo slovenščino, recimo, pa so nadzor, procesiranje zahtev in izpolnjevanje te zakonodaje pomanjkljivi. Tudi na tem mestu zato prosim komisijo, naj takšne diskriminacije spletnim platformam ne dovoli.”

V nadaljevanju je poslanka spregovorila še o negativnih posledicah vpliva spletnih platform. Po njeni oceni se vdori v zasebnost prek ciljnega oglaševanja, depresija med mladimi in širjenje sovraštva ter dezinformacij samo še stopnjujejo.

”Zdi se, da so socialna omrežja postala anti-socialna. Namesto soočenja s temi težavami pa se platforme odgovornosti raje izognejo. V času, ko je – hočemo, nočemo – splet vedno večji del našega sveta, se moramo vprašati: kakšen svet si želimo?”

Joveva je nagovor sklenila z jasnim stališčem, da si sama ne želi sveta, v katerem so ljudje zmanipulirani in depresivni, zgolj zato, da imajo spletni velikani dobičke iz oglaševanj.

Nagovor si lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Fred MARVAUX

evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je 7. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o potrebi po boju proti vse večjemu antisemitizmu in sovraštvu do muslimanov. ”Da antisemitizem je v porastu. In da, antiislamizem je v porastu.”

Bodimo pošteni in povejmo oboje. Iskreno povejmo tudi, zakaj. Zaradi eskalacije razmer v Gazi. Zaradi vojne v Gazi. Zaradi genocida, ki ga Izrael že štiri mesece – najmanj – izvaja nad palestinskim narodom.

A čeprav se sproži kot popotresni cunami, gre v resnici za globoko zakoreninjen strukturni rasizem, temelječ na sovraštvu. Žal. Sovraštvo je kot virus in širi se kot epidemija. V našo družbo pa prinaša tudi nasilje, zločine iz sovraštva, maščevanja zaradi vere ali etičnega izvora. Njihovo manifestacijo dodatno pospešujejo družbena omrežja, ki omogočajo spletne napade, širjenje teorij zarot in dezinformacij. Vse našteto v sodobni družbi nima mesta.

In žalosti me, da prav na podlagi tako grozljivih dejanj uspevajo in rastejo radikalno desne politične stranke, četudi smo ravno mi – politiki – tisti, ki moramo z zgledom voditi, učiti ter usmerjati moralna in vrednotna stališča ljudi. Domoljub NI tisti, ki to dokazuje s sovraštvom do drugih.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je 6. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji. ”Ne moremo se pretvarjati, da vmešavanja tujih držav v naše demokratične procese ni”, je v nagovoru izpostavila poslanka.

Med drugim je poslanka izrazila globoko zaskrbljenost nad poročanji o vohunjenju ene od evropskih poslank. Joveva je poudarila nujnost, da Evropski parlament zadevo obravnava skrajno resno in izrazila upanje, da bodo temeljiti preiskavi sledili tudi konkretni ukrepi pristojnih institucij.

Kljub temu je opozorila, da se poslanke in poslanci ne smejo zanikati dejstva, da so vmešavanja tujih držav v demokratične procese v Evropski uniji resnična.

”In metode za to so vedno bolj sofisticirane. Današnja debata je sicer posledica informacij o vplivu ruskih tajnih služb na eno od naših kolegic, a problem je bistveno večji.”

Joveva je prisotne spomnila na afere Ibiza, ko je bil skrivoma posnet takratni voditelj avstrijskih svobodnjakov. Med podobne primere je poslanka izpostavila tudi ruska posojila francoski Nacionalni fronti Marine Le Pen, kot tudi poročila ameriških obveščevalcev, ki navajajo, da je Rusija porabila vsaj 300 milijonov dolarjev za financiranje različnih političnih strank po vsem svetu.

Po mnenju poslanke se te sporne prakse še vedno dogajajo, a ne izvirajo samo iz Rusije. Za poslanko je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da so za te prakse najbolj dovzetne ravno skrajno desne stranke. Kot je poslanka poudarila, so ironično, ravno najbolj nacionalistične stranke pripravljene delovati tudi proti lastnim nacionalnim interesom.

Poslanka je svoj govor sklenila s pozivom k razčiščevanju in postavljanju vsaj minimalnih standardov za preprečevanje takšnega početja.

OZADJE

Ruski preiskovalni časnik ”The Insider” je 29. januarja razkril, da naj bi evropska poslanka iz Latvije, Tatjana Ždanoka, sodelovala z rusko obveščevalno službo FSB že dve desetletji. Častnik se v svojih navedbah sklicuje na elektronska sporočila med Ždanoko in dvema ruskima uradnikoma, ki naj bi vsebovala izčrpna poročila o njenem delu v Evropskem parlamentu, zlasti glede spodbujanja proruskega razpoloženja v baltski regiji. Ždanoka, ki je trenutno nepovezana evroposlanka, trditve časnika o sodelovanju z obveščevalno službo odločno zanika. Preiskavo v povezavi z navedbami na račun Ždanoke je uvedla tudi njena nekdanja politična skupina Zeleni/EFA. Ždanoka je bila sicer tudi med 13 poslanci Evropskega parlamenta, ki so marca 2022 glasovali proti resoluciji, ki obsoja rusko invazijo v Ukrajino.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj:

Foto: EP –  Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. februarja 2024, nagovorila udeleženke in udeležence mednarodnega dogodka ”Gender Mainstreaming in European Union” v Novem mestu, ki je potekal v okviru širšega projekta za žensko enakopravnost. Poslanka je v svojem nagovoru izpostavila ambiciozne cilje, ki sta jih začrtala tako Evropska komisija kot tudi Evropski parlament v svojih prizadevanjih za večjo enakost spolov v Uniji. ”Doseganje resnične enakosti spolov ni sprint, temveč maraton, sestavljen iz majhnih korakov,” je ob tem dejala poslanka.

Kot je poudarila, je vsak korak, ki ga družba naredi, korak bliže k pravičnejši prihodnosti za vse spole, predvsem pa za otroke. Le okolje, v katerem se bo vsak posameznik lahko razvijal v svojem polnem potencialu, ne glede na spol, bo ustvarilo svet enakih možnosti za vse:

”Čeprav je pot do enakosti spolov prežeta z mnogimi ovirami, je ravno skupna predanost različnih vpletenih, predvsem pa raznolike pobude civilne družbe, kot je denimo vaša, bistveno za oblikovanje prodornih politik v zvezi z emancipacijo žensk v vseh vidikih družbe.”

Poslanko medtem žalosti dejstvo, da se Unija še vedno srečuje s situacijami, ko ženske za enako delo prejemajo nižje plačilo kot njihovi moški kolegi. Kot je v nadaljevanju pojasnila, pa je Evropski parlament lani sprejel novo zakonodajo za preglednost plač, objavo spolno nevtralnih nazivov delovnih mest in možnost kazni za tiste delodajalce, ki bi ta pravila kršili.

Poleg odpravljanja plačnih razlik med spoloma je za poslanko Jovevo ena izmed prioritet tudi spodbujanje zastopanosti žensk v organih odločanja. Kot je poudarila, se zavzema za to, da so glasovi žensk enako priznani in upoštevani tako na političnem kot na poslovnem področju. Kot pomemben dosežek je poslanka omenila sprejetje direktive iz leta 2022, s katero naj bi do junija 2026 najmanj 40 % neizvršnih direktorskih mest v podjetjih zasedel manj zastopani spol.

”Ker v upravnih odborih tradicionalno prevladujejo moški, bo ta direktiva ženskam končno zagotovila pošteno priložnost, da se povzpnejo na najvišje položaje v podjetjih. Po novem bo tako kriterij usposobljenosti v izbirnem procesu zdaj pomembnejši kot kdajkoli prej.”

Poslanka vidi spolne kvote, ki so pogosto predmet razprave, kot močno orodje za zagotavljanje enakosti spolov na političnem prizorišču. Izpostavila je dejstvo, da ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva celotne Evropske unije, pa vendar v nacionalnih parlamentih moški še vedno zasedajo dvotretjinsko večino poslanskih mest.

”Zagovarjanje kvot ni kompromis glede meritokracije, temveč priznanje, da nadarjenost, sposobnost in vodstvene lastnosti niso značilne le za en spol.”

V sklepnem delu nagovora je poslanka spomnila, da si na področju neenakosti prizadeva za izboljšave tudi zaradi lastnih izkušenj, ki so jo spodbudile k temu, da se kot evropska poslanka še bolj aktivno zavzema za spremembe.

”V svoji mladosti sem bila priča diskriminaciji na podlagi spola pri moji pokojni mami. Pozneje v življenju sem to občutila tudi sama, čeprav v manj krutem smislu. Zdaj imam hčerko. In iz vsega srca si želim, da ji ne bi bilo treba biti priča, prenašati ali čutiti krutosti, ki izvira iz neenakosti med spoloma. Ali, če smo bolj realistični, želim si vsaj, da bi to čutila veliko manj, kot smo čutili in jih še vedno čutimo me. Upam, da bomo dosegli točko, ko bodo šteli značaj, dobro delo in rezultati, ne pa spol.”

Draga mladina,

verjamem, da ste vsi že na polno zakorakali v leto 2024. Tako kot mi.

Za nami je že prva letošnja plenarka, kjer sem spregovorila o stanju svobode medijev v Grčiji. Državi, ki jo zgodovinsko gledano poznamo kot zibelko demokracije, a je danes žal vse prej kot to. Zato nisem tiho in zato moramo spremljati vpeljavo evropske zakonodaje s področja medijev tudi tam. Ker ne želim, da zibelka demokracije postane tudi njeno pokopališče.

Na dan, ko je Južna Afrika predstavila svoje argumente v tožbi zoper Izrael, sem javno sporočila, da sem na pristojne na Evropski komisiji naslovila pismi s konkretnimi vprašanji in zahtevami. Za odziv imajo šest tednov časa. Ker želim, da bi EU kot celota premogla toliko politične moči in poimenovala dejanja Izraela v Gazi s pravim imenom. TO. JE. GENOCID.

Veste tudi za moja prizadevanja za slovenščino v digitalnem svetu. Morda se včasih zdi, kot da se nič ne dogaja, toda to ne drži. Žal se premika počasi, a zdaj sem se že sprijaznila s procedurami v evropskih institucijah, ker … je bolje začeti in vztrajati kot pa storiti nič, mar ne?  Premika se, res se. Pristojna evropska komisarja sta se odzvala na moje pismo glede potrebe po reviziji evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Zagotovila sta, da me bosta z veseljem vključila v nadaljnje postopke in zahvaljujoč njunemu odgovoru imamo zdaj tudi črno na belem: prepoved jezikovne diskriminacije BO zakonsko določena na evropski ravni. Ker želim spoštovanje našega maternega jezika, kot si ga zasluži.

Da, evropske volitve so pred vrati, toda sama energijo raje usmerjam v to, kaj skozi svoje delo še lahko storim. Za vas. Moja volja do dela se ni in ne bo spremenila – ne glede na to, v katerem obdobju (pred volitvami) smo. Ker, saj veste … nismo vsi isti.

Irena

Evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je v sredo 17. januarja 2024 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o pravni državi in svobodi medijev v Grčiji. Uvodoma je poslanka spomnila, da Grčijo zgodovinsko gledano poznamo kot zibelko demokracije, ki pa je danes žal država “v popolnoma drugačni luči”.

Kot je izpostavila, je svoboda medijev v Grčiji pod močnim vplivom globoko zakoreninjenih sistemskih ovir, ki med drugim izvirajo iz pomanjkanja medijskega pluralizma in oligarhične lastniške strukture medijskih hiš, ki diktirajo uredniško politiko medijev, kar posledično vodi tudi v samocenzuro:

“Umor novinarja Giorgosa Karaivaza ostaja nerešen. Novinarji se soočajo s številnimi sodnimi postopki. Neutemeljenimi. Zato, da se jih utiša.”

Vse našteto po mnenju Joveve postavlja ovire za neodvisno in kritično poročanje. Za poslanko je zaskrbljujoče, da v obdobju, ko se na evropski ravni z aktom o svobodi medijev postavljajo standardi za reševanje tudi takšnih razmer, kot so v Grčiji, grška vlada recimo predlaga zakon, ki bi povišal zaporne kazni za novinarje.

“Zato ne smemo biti tiho. Spremljati moramo vpeljavo evropske zakonodaje s področja medijev v Grčiji. Moramo se boriti za to, da zibelka demokracije ne postane tudi njeno pokopališče,” je sklenila.

Resolucijo o stanju pravne države in svobode medijev v Grčiji bodo poslanke in poslanci potrjevali predvidoma na prvem februarskem plenarnem zasedanju.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj.

OZADJE

V zadnjih nekaj letih je opaziti izrazito poslabšanje stanja medijske svobode v Grčiji, kar je privedlo do padca te sredozemske države na najnižje mesto lestvice svobode tiska v Evropski uniji. Ta zaskrbljujoča situacija, ki sovpada s prihodom desnosredinske stranke Nova demokracija na oblast, je sprožila alarm tudi v Bruslju. Državo je v preteklih letih pretresel umor raziskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki je poročal o povezavi med grškim kriminalnim podzemljem in domnevno skorumpiranimi policijskimi uradniki.

Čeprav je bil uboj Karaivaza najbolj nazoren primer slabšanja varnosti novinarjev, so se razmere na področju medijske svobode slabšale tudi zaradi pomanjkanja pluralnosti medijev, političnega vmešavanja v neodvisnost medijev in koncentracije lastništva medijev v rokah premožnih oligarhov. Ta trend predstavlja resno grožnjo ne samo svobodi medijev v Grčiji, temveč zbuja zaskrbljenost tudi na evropski ravni.

 

 

Je bolje nič narediti kot karkoli začeti? In vztrajati.

“Deliva vaš cilj zaščite jezikovne raznolikosti. V okviru postopka evalvacije bomo skrbno preučili tudi vaše izpostavljeno vprašanje, pri njegovem reševanju pa bomo z veseljem sodelovali z vami še naprej.”

V zgornjem odstavku ste prebrali bistvo odziva pristojnih, podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove in evropskega komisarja Thierryja Bretona, na moj poziv k dopolnitvi evropske zakonodaje, zato da končno – sistemsko in izrecno – prepovemo jezikovno diskriminacijo.

Veste, da si že dlje časa prizadevam za to, da bi vse multinacionalke, ki delujejo na trgu Evropske unije, začele spoštovati enakopravnost uradnih jezikov tega istega trga, toda več kot očitno brez zakonske prisile ne bo šlo.

Zato brez dvoma pozdravljam dejstvo, da bodo pristojni na Evropski komisiji, s katerimi sem že nekaj časa v pogovorih (in dogovorih) glede tega, kako zakonsko rešiti ta problem, preučili moje predloge glede revizije evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Seveda cenim tudi pripravljenost podpredsednice in komisarja, da me vključita v nadaljnje postopke.

Prav zaradi njunega odgovora imamo zdaj črno na belem: prepoved jezikovne diskriminacije BO zakonsko določena na evropski ravni. Marsikdo od vas me sprašuje, zakaj še ni. Upravičeno, a žal evropski zakonodajni proces traaaaaaaja. In žal na to ne morem vplivati toliko, kot bi si želela. Ampak …

…je res bolje nič narediti kot karkoli začeti? In vztrajati. Kar pa verjemite, da bom.

Pismo, ki ga – vključno s preostalimi podrobnostmi – lahko najdete tukaj, je zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti Evropske unije, da … se da.

– Irena