Na pripravništvo pri evropski poslanki Ireni Jovevi sem se prijavila že aprila 2023. Ker študiram pravo in sem do sedaj že nabrala nekaj izkušenj v javni upravi, notarski in odvetniški pisarni, se mi je takrat zdel pravi trenutek za to, da spoznam še delo in karierne možnosti pravnika v evropskih institucijah. Zaradi spleta okoliščin, mojega odhoda na Erasmus+ izmenjavo in kasnejše volilne kampanje, sem pripravništvo v Bruslju pričela opravljati šele novembra 2024.

V prvih dneh mojega pripravništva so se začela zaslišanja za evropske komisarje (ali kot se reče v EU žargonu »grilling«). Kljub temu da je povsem slučaj, da se je moje pripravništvo začelo ravno v tem tednu, sem izjemno vesela, da je bilo temu tako, saj gre za »edinstveno« (komisarje se potrjuje vsakih pet let) priložnost. Prva dva tedna sem tako cele dneve (dobesedno – včasih od devetih zjutraj do desetih zvečer, opomba: na lastno željo, ne po navodilih pisarne) preživela na zaslišanjih. Zdi se mi, da me je spremljanje zaslišanj brez kakršnegakoli uvodnega ali prehodnega obdobja, že prve dni posrkalo v parlamentarno dinamiko – predvsem glede razumevanja razmerij moči med poslanskimi skupinami in tudi glede razumevanja odnosa Evropska komisija – Evropski parlament. Na zaslišanjih se je namreč večkrat zgodilo, da se je kvaliteta dialoga spustila na precej nizko in osebno raven, česar smo sicer že vajeni, ko spremljamo delo nacionalnih parlamentov držav članic, nisem pa tega pričakovala tudi v Bruslju (naivno, vem).

Posebej vesela sem, da sem v živo lahko poslušala tudi zaslišanje slovenske komisarke Marte Kos. Ta dan mi bo ostal v posebnem spominu. V nadaljevanju pripravništva je bilo moje delo zelo raznoliko in dinamično – niti en dan ni bil enak drugemu. Udeleževala sem se sej odborov, katerih članica je Irena in delovnih skupin v katerih je aktivna, raziskovala že sprejeto zakonodajo na področjih, ki so bila povezana z Ireninimi sprotnimi dogodki, (so)spisala članek za spletno stran, pisala pojasnila Ireninih glasovanj na plenarnih sejah, spremljala dogodke v zvezi s Palestino,… Dogodek, ki mi bo najbolj ostal v spominu je vezan na Delegacijo za odnose s Palestino, katere članica je Irena. Gre za predstavitev projekta reportažne gledališke predstave, natančneje predstavo palestinskih umetnic in umetnikov, ki so v Bruselj prispeli direktno iz Palestine in nam skozi gledališko predstavo prikazali svojo izkušnjo vojne in spregovorili o bolečini in izgubah, s katerimi se zaradi nje soočajo. Ta izkušnja se me je izjemno dotaknila, zato je padla tudi kakšna solzica. Na koncu pa smo vsi – pripravniki, asistenti in tudi nekateri poslanci, zaplesali skupaj s palestinskimi umetniki.

Spremljala sem tudi novembrsko t.i. mini plenarno zasedanje v Bruslju, ko smo obeležili 1000 dni vojne v Ukrajini. Decembra pa sem se z ekipo odpravila tudi na zadnje letošnje plenarno zasedanje v francoski Strasbourg. Doživeti in biti del selitve celotnega parlamenta v Strasbourg je nekaj, česar ne doživi vsak pripravnik. Po pogovoru z drugimi pripravniki, sem namreč ena izmed redkih, ki je imela to priložnost, za kar sem Ireni izjemno hvaležna. Moji dnevi v Strasbourgu so bili kombinacija prijetnega s koristnim – čez dan sem imela veliko dela (več kot v Bruslju), ob večerih pa smo si lahko vzeli čas za druženje. Ker sem bila v Strasbourgu v prazničnem decembru, smo si vzeli čas tudi za božični sejem v centru mesta.

Parlament ponuja ogromno dodatnih možnosti tako za izobraževanje kot tudi za druženje in širjenje socialne mreže, zato ti polagam na srce, da jih izkoristiš. Na začetku je mogoče sicer res malce težje najti družbo, ker si kot pripravnik pri zastopniku, sam – ne gre za skupino 500+ pripravnikov tako, kot na primer pri Schumanovi ali Blue book praksi, kjer več pripravnikov dela v isti pisarni ali pa vsaj za isti odbor/agencijo in so tako v vsakodnevnem stiku ali imajo vsaj skupine na družabnih omrežjih. Sicer pa je EP mehurček zelo odprt prostor in raj za »minglanje« in se ti res ni treba bati koga kar pocukati za rokav in ga spoznati. Sama sem imela s tem sicer malce sreče, saj sem največ ljudi spoznala na zaslišanjih. Tako sem, ko sem poslušala zaslišanje hrvaške kandidatke za komisarko, spoznala hrvaškega pripravnika, ki me je nato spoznal s celo hrvaško delegacijo in tako sem povsem spontano padla v balkanski ”EU bubble”. Balkanska skupnost v Bruslju je precej močna – 10 minut stran od parlamenta je vrhunska hrvaška restavracija, kjer lahko med drugim ješ tudi sarme in školjke na buzaro, lastnik pa te bo po koncu obroka vedno postregel z rakijo in dodal, da »kuća časti«. Občasno ta restavracija organizira tudi after-work roštilj, kjer pečejo čevapčiče ter strežejo tudi nam veliko bolj znano Ožujsko pivo. Enkrat na mesec se v enem izmed klubov organizira tudi pravi Balkan žur. Zahvaljujoč povedanemu, sem se v Bruslju počutila skoraj kot doma.

V primeru, da boš imel/imela z networkingom težave, ti predlagam, da na Facebooku spremljaš objave društva VTIS, ki večkrat organizira druženja za Slovence v Bruslju, se povežeš s Slovenskim pastoralnim centrom (tam živi kar nekaj slovenskih pripravnikov in pripravnic v evropskih institucijah – če imaš težave z iskanjem nastanitve v Bruslju, jih lahko kontaktiraš tudi za bivanje) ali pa se odpraviš na Place du Luxembourg (»Plux«), kjer se vsak četrtek bari spremenijo v mini diskoteke. Kot redna stranka (osebna statistika: 6 četrtkov/6 obiskov) ti lahko povem, da se na Pluxu vsak četrtek po koncu službe, z namenom druženja in mreženja, zbere več sto zaposlenih v evropskih institucijah, ki za ta večer pozabijo na delo in politična prepričanja ter se vsi skupaj družijo ob dobri glasbi in belgijskemu pivu. Četrtkovi večeri pripravnika v Bruslju so torej rezervirani za Plux – a ne pozabi, da je petek delovni dan.

Ne glede na to, da dela ni nikoli manjkalo, sem si poleg sprotnih zadolžitev v sklopu pisarne, uspela vzeti tudi čas zase, za spoznavanje novih ljudi in raziskovanje Bruslja oziroma Belgije. V teh slabih dveh mesecih sem ob delu redno obiskovala tečaj francoščine, hodila na vikend izlete v mesta kot so Antwerp, Ghent, Dinant in Brugge ter spoznala ogromno ljudi, s katerimi smo spletli posebne vezi in vem, da bomo ostali v tesnih stikih tudi po koncu pripravništva.

Če povzamem, je bila ta izkušnja z vidika dela res unikatna. Zavedanje pomembnosti in uglednosti evropskih institucij ter dela v njih, ne izgine niti s časom, zato sem »pinch me« trenutke doživljala na dnevni ravni. Še posebej, ko sem v parlamentarni kantini jedla kosilo nasproti McGratha – komisarja za demokracijo, pravosodje in vladavino prava. Ali pa, ko sem se na novoletni večerji zaletela v podpredsednika komisije Sejourneja. Ko sem v Strasbourgu na sprejemu na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope, pila šampanjec z veleposlanico in predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice. Ali pa samo, ko sem prišla v našo pisarno.

Ker pa je bila moja pripravniška izkušnja tako čudovita v prvi vrsti predvsem zaradi ekipe, bi rada vsakemu od njih namenila nekaj vrstic, hkrati pa s tem pomagala tebi, bodoča pripravnica/bodoči pripravnik, da dobiš vsaj malo občutka, v kakšno super ekipo prihajaš.

Irena – Ireno spremljam že od njenih novinarskih časov in že takrat se mi je zdelo, da oddaja neko energijo, ki mi ustreza in je v veliki meri skladna z mojo. Sedaj, ko sem jo uspela bolje spoznati, lahko to potrdim. Irena je v prvi vrsti preprosta, skromna, sproščena, odprta in zabavna. Svoje delo opravlja z nasmehom na obrazu, hkrati pa se zaveda resnosti in odgovornosti svoje vloge. Pri njej so mi najbolj všeč njena samozavest, odločnost, kritičnost in samosvojost, saj zagotovo ni ena izmed tistih, ki bi svoja prepričanja prilagajala drugim ali svojim zasebnim interesom.

Žana (asistentka) – Žana je izjemno delovna in si vsakodnevno prizadeva, da so strokovne zadeve pisarne opravljene na visokem nivoju. Že iz samega pogovora z njo je mogoče opaziti, da jo vsebina dela res zanima in da svoje delo opravlja z velikim veseljem. Morda se sprva res zdi malce zadržana, a če ji uspeš zlesti pod kožo, spoznaš pravo Žano. In mislim, da je to meni vsaj do neke mere uspelo, za kar sem izjemno hvaležna. Z Žano sem lahko razpravljala o čemerkoli – o delu v parlamentu, o aktualnih političnih temah, o delovnih priložnostih v evropskih institucijah in v Sloveniji, o življenju v Bruslju, o potovanjih, o družini, prijateljih, zabavah, študiju,… o vsemu. Najin odnos sva še poglobili, ko sva 4 dni skupaj živeli v Strasbourgu. Žana mi je v tem kratkem času močno prirastla k srcu in prav zares bom pogrešala njeno energijo in to, da včasih, ko rabim odmor od dela, samo pridem v njeno pisarno, se usedem na kavč in se pogovarjam z njo.

Rok (asistent) – Rok je eden izmed najbolj (vsaj na političnem področju) razgledanih ljudi, ki sem jih kadarkoli spoznala. Verjetno tudi rekorder v številu prebranih novic in člankov. Strokovnjak s posebnim, malce provokativnim in ciničnim načinom izražanja, zahvaljujoč kateremu sem mnogokrat lažje razumela nekatere zame povsem nove teme. Rok je tisti, ki te bo vedno nasmejal in tisti, ki bo (vsaj) do konca pripravništva redno stresal šale na tvoj račun, če boš prišla/prišel zmačkana/zmačkan v službo.

Elma (vodja pisarne) –  Elma je bila v času mojega pripravništva kot moja druga mamica. Ona je tista, ki me je prvi dan počakala pred parlamentom, mi ga razkazala, mi šepetala življenjske zgodbice vsakega mimoidočega, jedla z mano v parlamentarni kantini, bila potrpežljiva, ko sem se še četrti teden pripravništva izgubljala na poti do dvoran in mi bila 24/7 na voljo za vsa vprašanja – pa ni pomembno ali sem potrebovala kaj v zvezi z delom ali pa samo priporočilo za najboljši salon za nohte v okolici. V Bruslju sem se že od prvega dne počutila povsem varno in domače ravno zaradi Elme. Elma me je že v prvih dneh navdušila s svojim znanjem jezikov, sposobnostmi mreženja ter poznavanjem parlamenta in dogajanja v njem – Elma je dobesedno Google za vse, kar te zanima o Evropskem parlamentu in prepričana sem, da pozna vsaj 80% ljudi v parlamentu. Navdušila me je tudi s svojimi delovnimi izkušnjami, tako v parlamentu kot tudi v ZDA in mi je z deljenjem svojih izkušenj in nasvetov dala velik zagon in motivacijo za moje prihodnje delo. O Elmi in temu, kako zelo mi je pomagala na tisoč in en način, me ves čas podpirala, spremljala, me vsepovsod vzela s sabo, ves čas preverjala, ali je vse okej, mi dovolila, da jo spoznam tudi izven službe in imela željo tudi ona mene spoznati, o tem kako me je za ta dva mesca vzela pod svoje okrilje, bi lahko nadaljevala in nadaljevala, pa se bom, vedoč, da Elma ve, kaj si mislim o njej in kako hvaležna sem ji za vse, tukaj ustavila.

Marko (lokalni asistent) – Marko je v prvi vrsti fant z velikim srcem in dobrim občutkom za sočloveka. To je tisto, kar na njemu – hočeš, nočeš – najprej opaziš. Za tem, da je Marko zlat fant, ki se bo vedno trudil za to, da se na pripravništvu in v ekipi počutiš kar se da najbolje, opaziš, da je Marko eden izmed najbolj delovnih ljudi in odnos do dela in delovna etika je gotovo nekaj, kar bom odnesla od njega. Marko je izjemno pomemben del ekipe, saj je tisti, ki skrbi za Irenino udeležbo na dogodkih v Sloveniji, za vsebinsko podporo na teh dogodkih, aktiven je tudi na področju priprave digitalnih vsebin za Irenina družbena omrežja in spletno stran, hkrati pa skrbi za administracijo, ki je nikoli ne zmanjka. Svoje delo opravlja zelo vestno, je zelo proaktiven, angažiran in poln idej – tako na področju vsebine in stroke, kot tudi na področju družbenih omrežij. Pri njemu močno cenim to, da se je v času mojega pripravništva zares trudil, da me, kljub temu da ga ni v Bruslju, dobro spozna in naveže stik z mano. Tako sva si v zadnjih dveh mesecih izmenjala (vsaj) tisoč sporočil in včasih se mi je ravno zaradi najine sproščenosti zdelo, da ga poznam že dlje časa. Kot je najbrž razvidno iz besedila, mi je tudi Marko v tem času močno prirastel k srcu in ga bom, ko pridem domov, gotovo večkrat povabila na kosilo.

Irena, Žana, Rok in Elma, hvala, ker ste poskrbeli, da sem se že od prvega dne naprej počutila kot del ekipe. Hvala, ker ste me takoj vzeli za svojo, me vključevali v pogovore, me vsakič povabili s sabo na kosilo ali na pivo, delili z mano parlamentarni »gossip«, me vedno predstavili kot del ekipe pred novimi obrazi in mi bili vedno na voljo za vsa vprašanja, razlage, zanimive službene in tudi povsem osebne pogovore.

Marko, tebi, ki te sicer na žalost ni bilo z mano v Bruslju, a se je zaradi tvojega truda in načina komunikacije zdelo kot, da si ves čas tu – hvala za vsako spodbudno sporočilo in klic, za vsako usmeritev glede delovnih nalog, za potrpežljivost in za neskončno sproščenih pogovorov o delu, faksu, vsakdanjih sprotnih stvareh in prihodnosti.

Za konec bi se rada zahvalila še Samanti, ki skrbi za Irenino aktivnost na družbenih omrežjih in od katere sem se marsikaj naučila na področju socialnega managementa ter bruseljski ekipi evropskega poslanca Marjana Šarca – Marjanu, Niki in Klemnu. Navsezadnje sem tudi z njimi preživela kar nekaj časa, saj imajo pisarno poleg »moje«. V Strasbourgu pa sem spoznala tudi pravno svetovalko za politično skupino Renew Europe, Uršo, ki me je takoj, ko sem povedala, da sem tudi jaz pravnica, vzela pod svoje okrilje in mi predstavila možnosti, ki jih imaš kot pravnik v evropskih institucijah.

Celi (razširjeni) ekipi hvala, da ste me spustili dovolj blizu, da sem vas lahko spoznala tudi kot osebe/kolege, ne le kot sodelavce. Zaradi vas bo imel Bruselj vedno posebno mesto v mojem srcu in se bom z veseljem vračala.

Tebi, ki te, glede na to, da si prišel do konca tega mojega dolgega zapisa in sentimentalnega izliva, delo v Evropskem parlamentu očitno res zanima, pa polagam na srce, da se, ko bo objavljen naslednji razpis za pripravništvo pri Ireni, prijaviš. Naj na tej točki izpostavim še, da Irena ni ena izmed tistih evropskih poslank, ki svoje pripravnike vleče iz strankarskega podmladka, ampak imajo dejansko vsi prijavljeni enake možnosti.

Upam, da ti uspe in da bo tvoja izkušnja vsaj pol tako lepa, kot je bila moja. Če potrebuješ kakšen nasvet ali informacijo v zvezi s pripravništvom, selitvijo in življenjem v Bruslju,… pa me lahko poiščeš na družbenih omrežjih in se brez strahu obrneš name.

 

– Lara Buzina