Na pripravništvo pri evropski poslanki Ireni Jovevi sem se prijavila že aprila 2023. Ker študiram pravo in sem do sedaj že nabrala nekaj izkušenj v javni upravi, notarski in odvetniški pisarni, se mi je takrat zdel pravi trenutek za to, da spoznam še delo in karierne možnosti pravnika v evropskih institucijah. Zaradi spleta okoliščin, mojega odhoda na Erasmus+ izmenjavo in kasnejše volilne kampanje, sem pripravništvo v Bruslju pričela opravljati šele novembra 2024.

V prvih dneh mojega pripravništva so se začela zaslišanja za evropske komisarje (ali kot se reče v EU žargonu »grilling«). Kljub temu da je povsem slučaj, da se je moje pripravništvo začelo ravno v tem tednu, sem izjemno vesela, da je bilo temu tako, saj gre za »edinstveno« (komisarje se potrjuje vsakih pet let) priložnost. Prva dva tedna sem tako cele dneve (dobesedno – včasih od devetih zjutraj do desetih zvečer, opomba: na lastno željo, ne po navodilih pisarne) preživela na zaslišanjih. Zdi se mi, da me je spremljanje zaslišanj brez kakršnegakoli uvodnega ali prehodnega obdobja, že prve dni posrkalo v parlamentarno dinamiko – predvsem glede razumevanja razmerij moči med poslanskimi skupinami in tudi glede razumevanja odnosa Evropska komisija – Evropski parlament. Na zaslišanjih se je namreč večkrat zgodilo, da se je kvaliteta dialoga spustila na precej nizko in osebno raven, česar smo sicer že vajeni, ko spremljamo delo nacionalnih parlamentov držav članic, nisem pa tega pričakovala tudi v Bruslju (naivno, vem).

Zaslišanja za evropske komisarje.

Posebej vesela sem, da sem v živo lahko poslušala tudi zaslišanje slovenske komisarke Marte Kos. Ta dan mi bo ostal v posebnem spominu. V nadaljevanju pripravništva je bilo moje delo zelo raznoliko in dinamično – niti en dan ni bil enak drugemu. Udeleževala sem se sej odborov, katerih članica je Irena in delovnih skupin v katerih je aktivna, raziskovala že sprejeto zakonodajo na področjih, ki so bila povezana z Ireninimi sprotnimi dogodki, (so)spisala članek za spletno stran, pisala pojasnila Ireninih glasovanj na plenarnih sejah, spremljala dogodke v zvezi s Palestino,… Dogodek, ki mi bo najbolj ostal v spominu je vezan na Delegacijo za odnose s Palestino, katere članica je Irena. Gre za predstavitev projekta reportažne gledališke predstave, natančneje predstavo palestinskih umetnic in umetnikov, ki so v Bruselj prispeli direktno iz Palestine in nam skozi gledališko predstavo prikazali svojo izkušnjo vojne in spregovorili o bolečini in izgubah, s katerimi se zaradi nje soočajo. Ta izkušnja se me je izjemno dotaknila, zato je padla tudi kakšna solzica. Na koncu pa smo vsi – pripravniki, asistenti in tudi nekateri poslanci, zaplesali skupaj s palestinskimi umetniki.

Evropski parlament v Strasbourgu

Spremljala sem tudi novembrsko t.i. mini plenarno zasedanje v Bruslju, ko smo obeležili 1000 dni vojne v Ukrajini. Decembra pa sem se z ekipo odpravila tudi na zadnje letošnje plenarno zasedanje v francoski Strasbourg. Doživeti in biti del selitve celotnega parlamenta v Strasbourg je nekaj, česar ne doživi vsak pripravnik. Po pogovoru z drugimi pripravniki, sem namreč ena izmed redkih, ki je imela to priložnost, za kar sem Ireni izjemno hvaležna. Moji dnevi v Strasbourgu so bili kombinacija prijetnega s koristnim – čez dan sem imela veliko dela (več kot v Bruslju), ob večerih pa smo si lahko vzeli čas za druženje. Ker sem bila v Strasbourgu v prazničnem decembru, smo si vzeli čas tudi za božični sejem v centru mesta.

Za Parlament pogosto pravijo tudi, da je kot labirint.

Parlament ponuja ogromno dodatnih možnosti tako za izobraževanje kot tudi za druženje in širjenje socialne mreže, zato ti polagam na srce, da jih izkoristiš. Na začetku je mogoče sicer res malce težje najti družbo, ker si kot pripravnik pri zastopniku, sam – ne gre za skupino 500+ pripravnikov tako, kot na primer pri Schumanovi ali Blue book praksi, kjer več pripravnikov dela v isti pisarni ali pa vsaj za isti odbor/agencijo in so tako v vsakodnevnem stiku ali imajo vsaj skupine na družabnih omrežjih. Sicer pa je EP mehurček zelo odprt prostor in raj za »minglanje« in se ti res ni treba bati koga kar pocukati za rokav in ga spoznati. Sama sem imela s tem sicer malce sreče, saj sem največ ljudi spoznala na zaslišanjih. Tako sem, ko sem poslušala zaslišanje hrvaške kandidatke za komisarko, spoznala hrvaškega pripravnika, ki me je nato spoznal s celo hrvaško delegacijo in tako sem povsem spontano padla v balkanski ”EU bubble”. Balkanska skupnost v Bruslju je precej močna – 10 minut stran od parlamenta je vrhunska hrvaška restavracija, kjer lahko med drugim ješ tudi sarme in školjke na buzaro, lastnik pa te bo po koncu obroka vedno postregel z rakijo in dodal, da »kuća časti«. Občasno ta restavracija organizira tudi after-work roštilj, kjer pečejo čevapčiče ter strežejo tudi nam veliko bolj znano Ožujsko pivo. Enkrat na mesec se v enem izmed klubov organizira tudi pravi Balkan žur. Zahvaljujoč povedanemu, sem se v Bruslju počutila skoraj kot doma.

V primeru, da boš imel/imela z networkingom težave, ti predlagam, da na Facebooku spremljaš objave društva VTIS, ki večkrat organizira druženja za Slovence v Bruslju, se povežeš s Slovenskim pastoralnim centrom (tam živi kar nekaj slovenskih pripravnikov in pripravnic v evropskih institucijah – če imaš težave z iskanjem nastanitve v Bruslju, jih lahko kontaktiraš tudi za bivanje) ali pa se odpraviš na Place du Luxembourg (»Plux«), kjer se vsak četrtek bari spremenijo v mini diskoteke. Kot redna stranka (osebna statistika: 6 četrtkov/6 obiskov) ti lahko povem, da se na Pluxu vsak četrtek po koncu službe, z namenom druženja in mreženja, zbere več sto zaposlenih v evropskih institucijah, ki za ta večer pozabijo na delo in politična prepričanja ter se vsi skupaj družijo ob dobri glasbi in belgijskemu pivu. Četrtkovi večeri pripravnika v Bruslju so torej rezervirani za Plux – a ne pozabi, da je petek delovni dan.

Božični sejem v Bruggu.

Ne glede na to, da dela ni nikoli manjkalo, sem si poleg sprotnih zadolžitev v sklopu pisarne, uspela vzeti tudi čas zase, za spoznavanje novih ljudi in raziskovanje Bruslja oziroma Belgije. V teh slabih dveh mesecih sem ob delu redno obiskovala tečaj francoščine, hodila na vikend izlete v mesta kot so Antwerp, Ghent, Dinant in Brugge ter spoznala ogromno ljudi, s katerimi smo spletli posebne vezi in vem, da bomo ostali v tesnih stikih tudi po koncu pripravništva.

Če povzamem, je bila ta izkušnja z vidika dela res unikatna. Zavedanje pomembnosti in uglednosti evropskih institucij ter dela v njih, ne izgine niti s časom, zato sem »pinch me« trenutke doživljala na dnevni ravni. Še posebej, ko sem v parlamentarni kantini jedla kosilo nasproti McGratha – komisarja za demokracijo, pravosodje in vladavino prava. Ali pa, ko sem se na novoletni večerji zaletela v podpredsednika komisije Sejourneja. Ko sem v Strasbourgu na sprejemu na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope, pila šampanjec z veleposlanico in predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice. Ali pa samo, ko sem prišla v našo pisarno.

Z Žano in Ireno v EP v Strasbourgu .

Ker pa je bila moja pripravniška izkušnja tako čudovita v prvi vrsti predvsem zaradi ekipe, bi rada vsakemu od njih namenila nekaj vrstic, hkrati pa s tem pomagala tebi, bodoča pripravnica/bodoči pripravnik, da dobiš vsaj malo občutka, v kakšno super ekipo prihajaš.

Irena – Ireno spremljam že od njenih novinarskih časov in že takrat se mi je zdelo, da oddaja neko energijo, ki mi ustreza in je v veliki meri skladna z mojo. Sedaj, ko sem jo uspela bolje spoznati, lahko to potrdim. Irena je v prvi vrsti preprosta, skromna, sproščena, odprta in zabavna. Svoje delo opravlja z nasmehom na obrazu, hkrati pa se zaveda resnosti in odgovornosti svoje vloge. Pri njej so mi najbolj všeč njena samozavest, odločnost, kritičnost in samosvojost, saj zagotovo ni ena izmed tistih, ki bi svoja prepričanja prilagajala drugim ali svojim zasebnim interesom.

Žana (asistentka) – Žana je izjemno delovna in si vsakodnevno prizadeva, da so strokovne zadeve pisarne opravljene na visokem nivoju. Že iz samega pogovora z njo je mogoče opaziti, da jo vsebina dela res zanima in da svoje delo opravlja z velikim veseljem. Morda se sprva res zdi malce zadržana, a če ji uspeš zlesti pod kožo, spoznaš pravo Žano. In mislim, da je to meni vsaj do neke mere uspelo, za kar sem izjemno hvaležna. Z Žano sem lahko razpravljala o čemerkoli – o delu v parlamentu, o aktualnih političnih temah, o delovnih priložnostih v evropskih institucijah in v Sloveniji, o življenju v Bruslju, o potovanjih, o družini, prijateljih, zabavah, študiju,… o vsemu. Najin odnos sva še poglobili, ko sva 4 dni skupaj živeli v Strasbourgu. Žana mi je v tem kratkem času močno prirastla k srcu in prav zares bom pogrešala njeno energijo in to, da včasih, ko rabim odmor od dela, samo pridem v njeno pisarno, se usedem na kavč in se pogovarjam z njo.

Rok (asistent) – Rok je eden izmed najbolj (vsaj na političnem področju) razgledanih ljudi, ki sem jih kadarkoli spoznala. Verjetno tudi rekorder v številu prebranih novic in člankov. Strokovnjak s posebnim, malce provokativnim in ciničnim načinom izražanja, zahvaljujoč kateremu sem mnogokrat lažje razumela nekatere zame povsem nove teme. Rok je tisti, ki te bo vedno nasmejal in tisti, ki bo (vsaj) do konca pripravništva redno stresal šale na tvoj račun, če boš prišla/prišel zmačkana/zmačkan v službo.

Hvaležna, ker ste me takoj vzeli za svojo.Elma (vodja pisarne) –  Elma je bila v času mojega pripravništva kot moja druga mamica. Ona je tista, ki me je prvi dan počakala pred parlamentom, mi ga razkazala, mi šepetala življenjske zgodbice vsakega mimoidočega, jedla z mano v parlamentarni kantini, bila potrpežljiva, ko sem se še četrti teden pripravništva izgubljala na poti do dvoran in mi bila 24/7 na voljo za vsa vprašanja – pa ni pomembno ali sem potrebovala kaj v zvezi z delom ali pa samo priporočilo za najboljši salon za nohte v okolici. V Bruslju sem se že od prvega dne počutila povsem varno in domače ravno zaradi Elme. Elma me je že v prvih dneh navdušila s svojim znanjem jezikov, sposobnostmi mreženja ter poznavanjem parlamenta in dogajanja v njem – Elma je dobesedno Google za vse, kar te zanima o Evropskem parlamentu in prepričana sem, da pozna vsaj 80% ljudi v parlamentu. Navdušila me je tudi s svojimi delovnimi izkušnjami, tako v parlamentu kot tudi v ZDA in mi je z deljenjem svojih izkušenj in nasvetov dala velik zagon in motivacijo za moje prihodnje delo. O Elmi in temu, kako zelo mi je pomagala na tisoč in en način, me ves čas podpirala, spremljala, me vsepovsod vzela s sabo, ves čas preverjala, ali je vse okej, mi dovolila, da jo spoznam tudi izven službe in imela željo tudi ona mene spoznati, o tem kako me je za ta dva mesca vzela pod svoje okrilje, bi lahko nadaljevala in nadaljevala, pa se bom, vedoč, da Elma ve, kaj si mislim o njej in kako hvaležna sem ji za vse, tukaj ustavila.

Marko (lokalni asistent) – Marko je v prvi vrsti fant z velikim srcem in dobrim občutkom za sočloveka. To je tisto, kar na njemu – hočeš, nočeš – najprej opaziš. Za tem, da je Marko zlat fant, ki se bo vedno trudil za to, da se na pripravništvu in v ekipi počutiš kar se da najbolje, opaziš, da je Marko eden izmed najbolj delovnih ljudi in odnos do dela in delovna etika je gotovo nekaj, kar bom odnesla od njega. Marko je izjemno pomemben del ekipe, saj je tisti, ki skrbi za Irenino udeležbo na dogodkih v Sloveniji, za vsebinsko podporo na teh dogodkih, aktiven je tudi na področju priprave digitalnih vsebin za Irenina družbena omrežja in spletno stran, hkrati pa skrbi za administracijo, ki je nikoli ne zmanjka. Svoje delo opravlja zelo vestno, je zelo proaktiven, angažiran in poln idej – tako na področju vsebine in stroke, kot tudi na področju družbenih omrežij. Pri njemu močno cenim to, da se je v času mojega pripravništva zares trudil, da me, kljub temu da ga ni v Bruslju, dobro spozna in naveže stik z mano. Tako sva si v zadnjih dveh mesecih izmenjala (vsaj) tisoč sporočil in včasih se mi je ravno zaradi najine sproščenosti zdelo, da ga poznam že dlje časa. Kot je najbrž razvidno iz besedila, mi je tudi Marko v tem času močno prirastel k srcu in ga bom, ko pridem domov, gotovo večkrat povabila na kosilo.

Irena, Žana, Rok in Elma, hvala, ker ste poskrbeli, da sem se že od prvega dne naprej počutila kot del ekipe. Hvala, ker ste me takoj vzeli za svojo, me vključevali v pogovore, me vsakič povabili s sabo na kosilo ali na pivo, delili z mano parlamentarni »gossip«, me vedno predstavili kot del ekipe pred novimi obrazi in mi bili vedno na voljo za vsa vprašanja, razlage, zanimive službene in tudi povsem osebne pogovore.

Marko, tebi, ki te sicer na žalost ni bilo z mano v Bruslju, a se je zaradi tvojega truda in načina komunikacije zdelo kot, da si ves čas tu – hvala za vsako spodbudno sporočilo in klic, za vsako usmeritev glede delovnih nalog, za potrpežljivost in za neskončno sproščenih pogovorov o delu, faksu, vsakdanjih sprotnih stvareh in prihodnosti.

Za konec bi se rada zahvalila še Samanti, ki skrbi za Irenino aktivnost na družbenih omrežjih in od katere sem se marsikaj naučila na področju socialnega managementa ter bruseljski ekipi evropskega poslanca Marjana Šarca – Marjanu, Niki in Klemnu. Navsezadnje sem tudi z njimi preživela kar nekaj časa, saj imajo pisarno poleg »moje«. V Strasbourgu pa sem spoznala tudi pravno svetovalko za politično skupino Renew Europe, Uršo, ki me je takoj, ko sem povedala, da sem tudi jaz pravnica, vzela pod svoje okrilje in mi predstavila možnosti, ki jih imaš kot pravnik v evropskih institucijah.

Celi (razširjeni) ekipi hvala, da ste me spustili dovolj blizu, da sem vas lahko spoznala tudi kot osebe/kolege, ne le kot sodelavce. Zaradi vas bo imel Bruselj vedno posebno mesto v mojem srcu in se bom z veseljem vračala.

Tebi, ki te, glede na to, da si prišel do konca tega mojega dolgega zapisa in sentimentalnega izliva, delo v Evropskem parlamentu očitno res zanima, pa polagam na srce, da se, ko bo objavljen naslednji razpis za pripravništvo pri Ireni, prijaviš. Naj na tej točki izpostavim še, da Irena ni ena izmed tistih evropskih poslank, ki svoje pripravnike vleče iz strankarskega podmladka, ampak imajo dejansko vsi prijavljeni enake možnosti.

Upam, da ti uspe in da bo tvoja izkušnja vsaj pol tako lepa, kot je bila moja. Če potrebuješ kakšen nasvet ali informacijo v zvezi s pripravništvom, selitvijo in življenjem v Bruslju,… pa me lahko poiščeš na družbenih omrežjih in se brez strahu obrneš name.

 

– Lara Buzina

 

 

 

Iskreno? Čeprav te ne bom ravno pogrešala, draga 2024, sem kljub temu vesela, da si (bila). Hvala za vse vzpone, padce … in vzpone. Hvala za vnovično potrditev. Hvala za dokaz(e), da se da.

Tebe pa, draga 2025, že kar komaj čakam. Ko sem enkrat, na eno od tvojih predhodnic, 2019, rekla, da si najbolj na svetu želim mir, so se mi smejali. Me spraševali, če vem, da ne kandidiram za “miss sveta”. In? Kdo vse je danes “miss sveta”?

S to razliko, da smo le nekateri zares iskreni. Da, tudi – ali pa predvsem – v dejanjih. 2019, 2024, 2025, vedno, večno si bom želela mir. Najbolj iskreno na svetu. Svet brez neenakosti. Brez vojn, nedolžnih žrtev in idiotov, ki mislijo, da je njihovo vse, kar jim v tistem trenutku odgovarja. Brez revanšizma, manipulacij, laži in kreganja ljudi med sabo zaradi parcialnih interesov. Vem, sliši se utopično in naivno. A želje so lahko tudi naivne, kajne?

Sveta spremeniti v celoti ne morem. A že majhne spremembe na bolje v današnjem norem svetu pomenijo veliko. Sledite svojim sanjam in ciljem, predvsem pa se vedno postavite za pravo stvar.

Bodite zdravi!
-Irena
@ijoveva

Iskreno? Čeprav te ne bom ravno pogrešala, draga 2024, sem kljub temu vesela, da si (bila). Hvala za vse vzpone, padce … in vzpone. Hvala za vnovično potrditev. Hvala za dokaz(e), da se da. Tebe pa, draga 2025, že kar komaj čakam. Ko sem enkrat, na eno od tvojih predhodnic, 2019, rekla, da si najbolj na svetu želim mir, so se mi smejali. Me spraševali, če vem, da ne kandidiram za “miss sveta”. In? Kdo vse je danes “miss sveta”? S to razliko, da smo le nekateri zares iskreni. Da, tudi – ali pa predvsem – v dejanjih. 2019, 2024, 2025, vedno, večno si bom želela mir. Najbolj iskreno na svetu. Svet brez neenakosti. Brez vojn, nedolžnih žrtev in idiotov, ki mislijo, da je njihovo vse, kar jim v tistem trenutku odgovarja. Brez revanšizma, manipulacij, laži in kreganja ljudi med sabo zaradi parcialnih interesov. Vem, sliši se utopično in naivno. A želje so lahko tudi naivne, kajne? Sveta spremeniti v celoti ne morem. A že majhne spremembe na bolje v današnjem norem svetu pomenijo veliko. Sledite svojim sanjam in ciljem, predvsem pa se vedno postavite za pravo stvar. Bodite zdravi ❤️

♬ 2024 season comes to an end x clocks coldplay – CONTENT CREATION TIPS

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o boju proti zlorabam pri sklepanju pogodb s podizvajalci in proti nepoštenim posrednikom na trgu dela. ”Kaj imajo – najpogosteje – skupnega kratenja delavskih pravic, socialni dumping in nelojalna konkurenca?” je navzoče vprašala poslanka.

Poslanka je uvodoma opozorila na povezavo med kratenjem delavskih pravic, socialnim dumpingom in nelojalno konkurenco, pri čemer je izpostavila zlorabe podizvajalskih praks, ki se odvijajo prek zapletenih in nepreglednih podizvajalskih verig.

”Si lahko predstavljate svoja življenja brez gradbeništva, kmetijstva, transporta, turizma? Namreč ravno to so tisti sektorji, v katerih se zlorabe delovnih praks najpogosteje dogajajo in znotraj katerih je vse bolj razširjen ta izkoriščevalski poslovni model,” je dejala Joveva.

Čeprav naj bi Evropski steber socialnih pravic prek svojih mehanizmov preprečeval kratenja delavskih pravic, so po njenem mnenju zlorabe v Uniji še vedno preveč razširjene prav zaradi pomanjkanja minimalnih standardov za posrednike na trgu dela.

”In to jim omogoča, da se poslužujejo zavajajočih zaposlovanj, nezakonitih odtegljajev plač, novačenja delavcev v izkoriščevalske namene in prekomerne uporabe prekarnih oblik zaposlitev,” je ob tem dodala.

V zaključku je Evropsko komisijo pozvala k pripravi evropske zakonodaje, ki bo zagotovila zaščito delavskih pravic in povečala preglednost delovanja posrednikov na trgu dela.

”Hkrati pa mora zagotoviti, da bo tisto, kar bo najpogsteje skupno vsem v uniji: socialna varnost, pravičnost, dostojno življenje.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o napačnih informacijah in dezinformacijah na platformah družbenih medijev ter s tem povezana tveganja za integriteto volitev v Evropi. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna razločiti,” je poudarila poslanka v luči širjenja lažnih novic po družbenih omrežjih.

Poslanka je uvodoma izpostavila zaskrbljujoč premik od tradicionalnih orodij političnih kampanj k novim digitalnim pristopom, kjer imajo družbena omrežja vse večjo, če ne že osrednjo vlogo.

”Podcenjevanje, kolegice in kolegi. Dogaja se nam podcenjevanje nevarnosti vpliva družbenih omrežij na rezultate volitev. Z dovolj oglaševalskega denarja lahko dosežeš marsikoga, ki ga sicer ne bi. Vse več ljudi novice – takšne in drugačne – dobiva prek družbenih omrežij, žal ne več prek profesionalnih medijev,” je poudarila Joveva.

Kot najbolj izrazit, vendar nikakor ne osamljen primer, je izpostavila nedavne dogodke v Romuniji ter opozorila na zlorabo odprtosti evropske družbe s strani tujih avtokratskih režimov, ki v sodelovanju z domačimi populisti destabilizirajo demokratične procese.

”Avtokratski režimi tujih držav zlorabljajo odprtost naše družbe in to obračajo proti nam samim,” je bila kritična glede tovrstnih nevarnih praks in ob tem spomnila na številne domače populiste, ki so za lastno korist pripravljeni trgovati celo z državnimi interesi.

V nadaljevanju je izpostavila, da se Evropska komisija ne more sprenevedati, ker obstaja zakonodaja, ki med drugim ureja spletno oglaševanje in delovanje algoritmov, a očitno ne deluje. Hkrati je pozvala k vzpostavitvi večje preglednosti na tem področju, saj da ne gre za cenzuro, pač pa za jasno razkritje, kdo je v ozadju neke objave.

Zaključila je z mislijo, da lahko demokratična družba deluje le z informiranimi državljankami in državljani. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna ločiti od resnice. Ne podcenjujmo še tega. Resnica je tista, ki potrebuje zagovornike.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

 

Ste se kdaj spraševali, kako dolgo traja pot z avtobusom iz Ljubljane do Bruslja? Udeleženci prvega (zagotovo ne tudi zadnjega) izleta v novem mandatu evropske poslanke Irene Joveve zdaj vedo – dolgo. Morda celo predogo? Odvisno od družbe. V dobri družbi je namreč še tako naporna pot priložnost za nova poznanstva, zanimive pogovore in ustvarjanje nepozabnih spominov. Ob hitrem življenjskem tempu in številnih vsakodnevnih obveznostih so takšne priložnosti, resnično nekaj posebnega, česar preprosto ni vredno zamuditi. Medtem ko poslanko in njeno ekipo tudi taki trenutki vedno opomnijo, kako dragoceno je vključiti ljudi, jim približati delo evropskih poslancev in se jim konec koncev zahvaliti za podporo, tudi z organizacijo izleta.

Avtobus, poln potnikov z vseh koncev Slovenije in različnih starostnih skupin, je svojo pot najprej usmeril proti tromeji Nemčije, Francije in Luksemburga, v zgodovinski Schengen. Prav tam, v mestu, kjer je bila podpisana znamenita Schengenska pogodba o odpravi kontrol na notranjih mejah, je skupino na bregu reke Moselle pričakala tudi slovenska zastava. Pot se je nato nadaljevala proti Bruslju, prestolnici evropskih institucij, ki v adventnem času še posebej zažari. Praznično vzdušje, bleščeče izložbe butičnih trgovinic in omamne vonjave belgijskih dobrot so mestu vdihnili prav poseben čar, ki v decembru ne pusti ravnodušnega prav nikogar.

Po prijetno prespani noči so obiskovalce v Evropskem parlamentu pričakali poslanka Irena Joveva in poslanec Marjan Šarec. Joveva je obiskovalcem razkazala plenarno dvorano ter približala delovanje Evropske unije in vlogo slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. Skupaj s Šarcem sta predstavila politično sestavo in dinamiko novoustanovljenega parlamenta, pri čemer je Joveva pojasnila, kako se evropski poslanci povezujejo v politične skupine na podlagi skupnih vrednot in prioritet, ne glede na svojo nacionalno pripadnost. Kot zanimivost je poslanka izpostavila tudi pomen sanitarnega kordona, ki predstavlja zavračanje sodleovanja proevropskih sil s skrajnimi političnimi skupinami z radikalnimi prepričanji.

V nadaljevanju sta poslanca predstavila svoje ključne prioritete in pojasnila svojo vlogo znotraj politične skupine evropskih liberalcev. Joveva je poudarila, da v tem mandatu opravlja tudi odgovorno funkcijo podpredsednice skupine, poleg tega pa je predstavila svoje delo v odborih, katerih članica je. Med svojimi trenutnimi prioritetami je izpostavila spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje spletne varnosti, plačana pripravništva, krepitev javnega zdravja in promocijo vrednot, ki so pomembne za Slovenijo in celotno Evropsko unijo.

Po zaključku formalnega dela predstavitve so obiskovalci imeli priložnost za pogovor in vprašanja, pri čemer jih je posebej zanimal vpliv dela evropskih poslancev na aktualna dogajanja, kot je vojna v Palestini. Kasneje je sledil še ogled Parlamentariuma, interaktivnega muzeja Evropskega parlamenta, kjer so obiskovalci na inovativen način spoznali zgodovino Evropske unije, njeno delovanje in vpliv na vsakdanje življenje državljanov. S pomočjo sodobne tehnologije so se lahko preizkusili v vlogi evropskih poslancev, spoznavali zakonodajne procese in se poglobili v ključne mejnike evropskega povezovanja. Parlamentarium je navdušil s svojo dostopnostjo in interaktivnostjo ter obiskovalcem ponudil edinstven vpogled v delovanje Evropske unije.

Večer se je zaključil z okusno večerjo in prijetnim druženjem v eni od bruseljskih restavracij, kjer je sproščeno vzdušje zaokrožilo dan, poln novih doživetij.

”Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe, še posebej moji ekipi za organizacijo. Veselim se prihodnjih srečanj. Vsem, ki tokrat niste uspeli biti zraven, pa sporočam, da bo prihodnja ekskurzija predvidoma spomladi. Obljubim, da bom osebno storila vse, kar lahko, da slej ko prej pridete na obisk vsi, ki si to želite”, je o tej izkušnji in prihodnjih načrtih povzela Joveva.

 

@ijoveva

Čas … je … za … video povzetek nedavne ekskurzije v Bruselj! Ste se kdaj spraševali, kako dolgo traja pot z avtobusom iz Ljubljane do tja? Dolgo. 🫣 Predolgo? Odvisno od družbe. Z nami se ni za bati. 😁 Še tako naporna pot je priložnost za nova poznanstva, zanimive pogovore in ustvarjanje nepozabnih spominov. Mene pa taki trenutki vedno opomnijo, kako dragoceno je vključiti ljudi, jim približati naše delo, se jim konec koncev zahvaliti za podporo tudi na tak način. Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe, še posebej moji ekipi za organizacijo (Marko je največji car!). Veselim se prihodnjih srečanj ❤️ Vsem, ki tokrat niste uspeli biti zraven, pa sporočam , da bo prihodnja ekskurzija predvidoma spomladi. Obljubim, da bom osebno storila vse, kar lahko, da slej ko prej pridete na obisk vsi, ki si to želite.

♬ original sound – Irena Joveva

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 11. decembra 2024, v intervjuju za spletni portal ”Centre for European Progression” delila svoje poglede na izzive in priložnosti širitvenega procesa. ”Reforme Evropske unije in širitveni procesi lahko potekajo vzporedno, z roko v roki, saj eno ne izključuje drugega – gre za dvosmerni proces, ki je koristen za vse”, je ob tem poudarila poslanka.

Joveva je v pogovoru slovensko komisarko Marto Kos označila za izkušeno diplomatko z globokim razumevanjem regije Zahodnega Balkana, kar je na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom tudi prepričljivo dokazala. Čeprav je komisarki Kos bila dodeljena zahtevna naloga vodenja širitvenega resorja, ki ga je predhodno vodil kontroverzni madžarski komisar Varhelyi, Joveva verjame, da bo slovenska komisarka uspela oživiti proces širitve ter obnoviti zaupanje držav regije v Unijo.

Glede kritik držav kandidatk v zvezi s spoštovanjem načel pravne države je Joveva opozorila, da, čeprav morajo države regije izvesti vse potrebne reforme, izzivi vladavine prava niso omejeni zgolj na njih, temveč se pojavljajo tudi znotraj same Unije:

”V EU imamo avtoritarne voditelje, ki v Svetu uporabljajo pravico veta in blokirajo politične procese. Opažamo zlorabe sredstev EU, ogrožanje svobode medijev in temeljnih pravic. Do držav članic moramo biti enako strogi kot do držav pristopnic.”

Na vprašanje o reformi širitvenega procesa je poslanka poudarila potrebo po jasnejše opredeljenih kriterijih, doslednem nagrajevanju napredka v pogajalskem procesu namesto uvajanja novih pogojev, odpravi dvojnih meril ter okrepljenih komunikacijskih kampanjah Evropske unije. Zlasti je izpostavila pomen boljše predstavitve prednosti širitve državljanom, tako v državah članicah kot v državah kandidatkah:

”Obstajati morajo jasna merila, jasne nagrade in jasne posledice, če nekaj ni izpolnjeno. EU mora govoriti enotno, se izogibati nejasnim sporočilom in ne molčati brez nagrade državi pristopnici, ko so zahtevana merila izpolnjena.”

Joveva je zaključila prepričana, da bo Bruselj pospešil postopek širitve, hkrati pa je poudarila, da si ne smemo privoščiti več nobenega nazadovanja, saj bi to lahko ogrozilo celoten širitveni proces.

Intervju je v celoti dostopen v angleškem jeziku s klikom na povezavo.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 5. decembra 2024, sodelovala na dogodku ”Izvolile_i smo vas, kaj pa zdaj?”, ki ga je organiziralo Društvo Parada ponosa. Dogodek je bil zasnovan kot dialog z mladimi volivkami in volivci, ki so imeli priložnost poslanki postavljati vprašanja in izraziti svoje poglede na ključne izzive in na ključne izzive, s katerimi se soočamo kot družba. Beseda je tekla tudi o pravicah LGBTQI+ skupnosti ter odgovornosti izvoljenih predstavnikov pri spodbujanju enakopravnosti in vključevanja.

Joveva je poudarila, da je vzpostavitev bolj vključujoče družbe, v kateri nihče ne bi bil zapostavljen zaradi svoje spolne usmerjenosti ali identitete, ena izmed njenih glavnih prioritet. Ob tem je napovedala, da bo tudi v prihodnjem mandatu ostala članica LGBTIQ+ interskupine v Evropskem parlamentu. “Verjamem, da je naša naloga kot izvoljenih predstavnikov ne le zagovarjati enakost, temveč jo tudi aktivno uresničevati z jasnimi in konkretnimi koraki,” je ob tem poudarila.

Ocenila je, da je Evropski parlament nedvomno najbolj progresivna institucija, ko gre za zaščito ranljivih skupin, vključno z LGBTQI+ skupnostjo. “Resolucije, pozivi in smernice, ki jih sprejemamo, jasno kažejo našo zavezanost boju proti diskriminaciji in zagotavljanju enakopravnosti,” je poudarila. Kljub temu je navzoče opomnila, da je Evropski parlament le so-zakonodajalec, kar pomeni, da ima omejen vpliv na neposredno implementacijo ukrepov na nacionalni ravni. “Končna odgovornost za ureditev številnih področij ostaja v rokah držav članic, kar na žalost pogosto predstavlja nepremostivo oviro pri sprejemanju konkretnih ukrepov,” je dodala.

Ob tem je izrazila razočaranje nad nekaterimi državami članicami, ki ne le ignorirajo evropske smernice, temveč celo sprejemajo zakonodajo, ki spodkopava že pridobljene pravice določenih ranljivih skupin. Posebej je izpostavila primer Madžarske, kjer so uvedli zakonodajo, ki omejuje pravice LGBTQI+ skupnosti pod pretvezo zaščite otrok.

Pri tem je izpostavila tudi omejenost orodij, ki so na voljo evropskim institucijam za ukrepanje. Poudarila je, da Evropski parlament redno opozarja na tovrstne kršitve in poziva k ukrepanju, tudi na podlagi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji. Omenjeni člen, ki sicer predvideva sankcije za države članice ob hudih in sistemskih kršitvah temeljnih vrednot Unije, je po besedah poslanke obstal v slepi ulici zaradi pomanjkanja politične volje nekaterih držav članic.

Na dogodku so udeleženci razpravljali tudi o vprašanju vidnosti LGBTQI+ skupnosti v politiki in medijih. Joveva je ob tem poudarila, da LGBTQI+ skupnost v evropskem političnem prostoru uživa podporo številnih zaveznikov, celo znotraj desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Žal pa je dodala, da tega ni mogoče reči za slovenske poslanke in poslance, ki pripadajo najbolj konservativnemu robu največje politične skupine v Parlamentu.

Dodala je še, da se sama raje osredotoča na tiste stvari, ki jih lahko neposredno premika znotraj svojih pristojnosti:

“Verjamem v moč konkretnih korakov. Čeprav bi si želela, da bi Evropski parlament imel več pristojnosti pri zagotavljanju enakopravnosti, se zavedam obstoječih omejitev. Zato svoj fokus usmerjam na tiste projekte in iniciative, kjer lahko s svojim delovanjem prispevam k resničnim spremembam – bodisi znotraj Evropskega parlamenta bodisi skozi spodbujanje sodelovanja med institucijami in civilno družbo.”

Joveva je svoj nastop zaključila z obljubo, da bo v Evropskem parlamentu še naprej zagovarjala interese LGBTQI+ skupnosti in delovala v smeri oblikovanja bolj vključujoče družbe.

Dogodek v sklopu serije dialogov s politiki je v Klubu Tiffany spretno moderirala Mentalika, ki je s svojo karizmatičnostjo in pronicljivimi vprašanji poskrbela za živahno in sproščeno razpravo.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 26. novembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in o nalogih za aretacijo, ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). ”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to,” je o dvojnih merilih izrazila razočaranje poslanka.

Poslanka je v uvodu izrazila razočaranje nad neskladjem med vrednotami, ki jih Evropska unija deklarativno zagovarja, in njenim delovanjem v praksi:

”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to?”

S tem je opozorila na neodzivnost in molčečnost Unije ob hudih kršitvah mednarodnega prava in zločinih proti človeštvu, ki se dogajajo v Gazi.

Še posebej je izpostavila, da so izraelske sile izvedle smrtonosne napade na osebje in objekte Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), nato pa delovanje te agencije še dodatno omejile.

Kot je poudarila, Evropska unija s svojo neodzivnostjo in nezmožnostjo obsodbe teh dejanj dejansko legitimira takšna ravnanja. ”Molk in neuspeh Unije, ko gre za obsodbo izraelskih dejanj, pomenita, da jih de facto podpiramo,” je dodala.

V nadaljevanju je izrazila veliko razočaranje nad neenotnim odzivom Evropske unije na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo naloge za aretacijo visokih predstavnikov izraelskih oblasti in Hamasa:

”Kot Unija se radi predstavljamo kot zagovorniki vladavine prava, a ponovno so prevladala globoko zakoreninjena dvojna merila. To je sramotno,” je bila ogorčena poslanka.

Ob koncu je poslanka svoje kolegice in kolege v poslanskih klopeh pozvala k doslednosti pri spoštovanju vrednot Evropske unije in k odločnejšemu ukrepanju.

”Za vse, ki še vedno izbirate, od primera do primera, kdaj boste zagovarjali naše vrednote, je odločitev preprosta. Bodite boljši, kolegice in kolegi. Bodite tiho, ko otroci spijo. Ne pa takrat, ko jih ubijajo,” je zaključila Joveva.

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je 22. novembra 2024 odzvala vabilu predstavnic platforme SLOGA, ki v okviru kampanje ”The Future We Want” opozarjajo na nujnost ukrepanja na področju hitre mode. Ta ima izjemno škodljive posledice tako za okolje kot za mentalno zdravje mladih, zaradi česar zahteva od vseh odločevalcev pozornost in sistemske rešitve.

V razpravi smo osvetlili zaskrbljujoče prakse multinacionalk, ki delujejo v modni industriji. Posebej smo izpostavili izkoriščanje delovne sile v državah v razvoju, kjer so delovne razmere pogosto nehumane, plače pa prenizke za dostojno življenje. Ob tem smo opozorili na uničujoče posledice hitre mode za okolje – od prekomerne porabe vode pri proizvodnji tekstila do trajnega onesnaževanja okolja z mikroplastiko in škodljivimi kemikalijami.

Del razprave smo namenili tudi problematiki samega oglaševanja hitre mode, saj je ta zasnovana na ustvarjanju umetne potrebe po nenehnem nakupovanju. Predstavniki platforme SLOGA so izpostavili, da je oglaševanje eden ključnih motorjev hitre mode. Poleg tradicionalnih oglaševalskih kanalov multinacionalke vse pogosteje sklepajo dogovore z vplivneži na socialnih omrežjih, ki njihove izdelke promovirajo mladim. Ti vplivneži pogosto nevede ali zavestno spodbujajo neodgovorno potrošnjo in hkrati predstavljajo nerealne ideale telesne podobe in življenjskega sloga.

Srečanje s predstavnicama platforme SLOGA.

Izpostavili smo, da ravno stalno spreminjajoči se modni trendi mlade potiskajo v nenehno  sledenje novim trendom in produktom, kar lahko negativno vpliva na njihovo samopodobo. Ta pogosto vodi v motnje hranjenja, občutke nezadostnosti in anksioznost. Obenem pa mladim z nerednimi prihodki ravno nenehno nakupovanje povzroča finančni stres.

Strinjali smo se, da mora problematika hitre mode zavzeti višje mesto na agendi Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Poslanka Joveva je poudarila, da se v okviru svojih pristojnosti že zavzema za odgovorno potrošnjo in trajnostne prakse kjer je le možno. V okviru svojega dela bo tudi v prihodnje podprla vse zakonodajne pobude, ki bodo ustrezno naslovile problem oglaševanja hitre mode, zaščitile mlade pred njenimi negativnimi vplivi in spodbudile bolj trajnostne prakse v tekstilni industriji.

Z oddajo podpisa podpore je poslanka tudi simbolično podprla kampanjo in ob tem izrazila prepričanje, da je javna ozaveščenost prvi – a pogosto tudi najtežji korak na poti k spremembam.

“Bom naročila več kosov. Kaj ma veze? Pa več velikosti. Kaj ma veze? Vsaj ena stvar mi bo všeč, ostalo pač vrnem. Ali pa kar vse. Oni vrnejo denar in to je to.”

Ne, ni moj citat. Sem pa prepričana, da je citat marsikoga.

In ne, nisem popolna. Tudi jaz kdaj kupim kaj, česar ne potrebujem. In tudi jaz kdaj kupim kaj kljub zavedanju, da se za proizvodnjo tega lahko skriva ne nujno lepa ali pravična delavska zgodba. A vseeno se vedno bolj trudim biti vedno bolj ozaveščena.

Verjamem, da ste že slišali za izraz “hitra moda (“fast fashion”). Veste, da gre večina vrnjenih izdelkov neposredno v sežig, ker jih je ceneje proizvesti na novo? Ali pa to, da je za proizvodnjo ENE SAME bombažne majice potrebnih 2700 litrov sladke vode? Toliko vode spije ena oseba v dveh letih in pol!

Kaj pa to, da kupimo 60 % več oblačil kot 15 let nazaj, hranimo pa jih pol manj časa? Veste, da se v nova oblačila reciklira zgolj EN odstotek rabljenih, ostalo konča na odpadih?

Bom ponovila: nisem popolna. A če bi vsak od nas kupoval z vsaj enim od zgornjih vprašanj v mislih … bi bili morda vsaj malo bliže tej popolnosti.

Poceni je zdaj. Drago je za prihodnost.

Če vas ne gane planet, naj vas vsaj gane zdravje. In zdaj si bom privoščila nekaj, česar načeloma nikoli ne počnem. A brez slabe vesti, ker nikoli nisem in ne bom. Ne naročajte stvari prek tujih, običajno kitajskih spletnih veletrgovin. Ni problem (samo) v njihovem agresivnem oglaševanju, temveč v tem, da so izdelki (lahko) zdravju škodljivi.

Do rušenja duševnega zdravja, ki ga to ustvarjanje občutka nujnosti in pripadnosti povzroča predvsem mladim, sploh prišla nisem.

Toda ne bom zaključila pesimistično, ker upanje vendarle o(b)staja. Dokaz za to so tudi prostovoljke in prostovoljci iz platforme Sloga. Danes so mi predstavili projekt “The Future We Want” (Prihodnost, ki jo hočemo) in strinjali smo se, da je hitra moda eden največjih izzivov našega časa. Tekstilna industrija je tretja največja na svetu in civilna družba je (tudi) tu tista, ki ne le dviguje ozaveščenost …

… tudi sooblikuje EU zakonodajo. Določeni koraki so že bili narejeni, določeni še morajo biti. Sploh ni dvoma, da bo tudi ta pot polna izzivov, a moja podpora je tu – popolna.