Ste se kdaj spraševali, kako dolgo traja pot z avtobusom iz Ljubljane do Bruslja? Udeleženci prvega (zagotovo ne tudi zadnjega) izleta v novem mandatu evropske poslanke Irene Joveve zdaj vedo – dolgo. Morda celo predogo? Odvisno od družbe. V dobri družbi je namreč še tako naporna pot priložnost za nova poznanstva, zanimive pogovore in ustvarjanje nepozabnih spominov. Ob hitrem življenjskem tempu in številnih vsakodnevnih obveznostih so takšne priložnosti, resnično nekaj posebnega, česar preprosto ni vredno zamuditi. Medtem ko poslanko in njeno ekipo tudi taki trenutki vedno opomnijo, kako dragoceno je vključiti ljudi, jim približati delo evropskih poslancev in se jim konec koncev zahvaliti za podporo, tudi z organizacijo izleta.

Avtobus, poln potnikov z vseh koncev Slovenije in različnih starostnih skupin, je svojo pot najprej usmeril proti tromeji Nemčije, Francije in Luksemburga, v zgodovinski Schengen. Prav tam, v mestu, kjer je bila podpisana znamenita Schengenska pogodba o odpravi kontrol na notranjih mejah, je skupino na bregu reke Moselle pričakala tudi slovenska zastava. Pot se je nato nadaljevala proti Bruslju, prestolnici evropskih institucij, ki v adventnem času še posebej zažari. Praznično vzdušje, bleščeče izložbe butičnih trgovinic in omamne vonjave belgijskih dobrot so mestu vdihnili prav poseben čar, ki v decembru ne pusti ravnodušnega prav nikogar.

Po prijetno prespani noči so obiskovalce v Evropskem parlamentu pričakali poslanka Irena Joveva in poslanec Marjan Šarec. Joveva je obiskovalcem razkazala plenarno dvorano ter približala delovanje Evropske unije in vlogo slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. Skupaj s Šarcem sta predstavila politično sestavo in dinamiko novoustanovljenega parlamenta, pri čemer je Joveva pojasnila, kako se evropski poslanci povezujejo v politične skupine na podlagi skupnih vrednot in prioritet, ne glede na svojo nacionalno pripadnost. Kot zanimivost je poslanka izpostavila tudi pomen sanitarnega kordona, ki predstavlja zavračanje sodleovanja proevropskih sil s skrajnimi političnimi skupinami z radikalnimi prepričanji.

V nadaljevanju sta poslanca predstavila svoje ključne prioritete in pojasnila svojo vlogo znotraj politične skupine evropskih liberalcev. Joveva je poudarila, da v tem mandatu opravlja tudi odgovorno funkcijo podpredsednice skupine, poleg tega pa je predstavila svoje delo v odborih, katerih članica je. Med svojimi trenutnimi prioritetami je izpostavila spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje spletne varnosti, plačana pripravništva, krepitev javnega zdravja in promocijo vrednot, ki so pomembne za Slovenijo in celotno Evropsko unijo.

Po zaključku formalnega dela predstavitve so obiskovalci imeli priložnost za pogovor in vprašanja, pri čemer jih je posebej zanimal vpliv dela evropskih poslancev na aktualna dogajanja, kot je vojna v Palestini. Kasneje je sledil še ogled Parlamentariuma, interaktivnega muzeja Evropskega parlamenta, kjer so obiskovalci na inovativen način spoznali zgodovino Evropske unije, njeno delovanje in vpliv na vsakdanje življenje državljanov. S pomočjo sodobne tehnologije so se lahko preizkusili v vlogi evropskih poslancev, spoznavali zakonodajne procese in se poglobili v ključne mejnike evropskega povezovanja. Parlamentarium je navdušil s svojo dostopnostjo in interaktivnostjo ter obiskovalcem ponudil edinstven vpogled v delovanje Evropske unije.

Večer se je zaključil z okusno večerjo in prijetnim druženjem v eni od bruseljskih restavracij, kjer je sproščeno vzdušje zaokrožilo dan, poln novih doživetij.

”Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe, še posebej moji ekipi za organizacijo. Veselim se prihodnjih srečanj. Vsem, ki tokrat niste uspeli biti zraven, pa sporočam, da bo prihodnja ekskurzija predvidoma spomladi. Obljubim, da bom osebno storila vse, kar lahko, da slej ko prej pridete na obisk vsi, ki si to želite”, je o tej izkušnji in prihodnjih načrtih povzela Joveva.

 

@ijoveva

Čas … je … za … video povzetek nedavne ekskurzije v Bruselj! Ste se kdaj spraševali, kako dolgo traja pot z avtobusom iz Ljubljane do tja? Dolgo. 🫣 Predolgo? Odvisno od družbe. Z nami se ni za bati. 😁 Še tako naporna pot je priložnost za nova poznanstva, zanimive pogovore in ustvarjanje nepozabnih spominov. Mene pa taki trenutki vedno opomnijo, kako dragoceno je vključiti ljudi, jim približati naše delo, se jim konec koncev zahvaliti za podporo tudi na tak način. Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe, še posebej moji ekipi za organizacijo (Marko je največji car!). Veselim se prihodnjih srečanj ❤️ Vsem, ki tokrat niste uspeli biti zraven, pa sporočam , da bo prihodnja ekskurzija predvidoma spomladi. Obljubim, da bom osebno storila vse, kar lahko, da slej ko prej pridete na obisk vsi, ki si to želite.

♬ original sound – Irena Joveva

“Bom naročila več kosov. Kaj ma veze? Pa več velikosti. Kaj ma veze? Vsaj ena stvar mi bo všeč, ostalo pač vrnem. Ali pa kar vse. Oni vrnejo denar in to je to.”

Ne, ni moj citat. Sem pa prepričana, da je citat marsikoga.

In ne, nisem popolna. Tudi jaz kdaj kupim kaj, česar ne potrebujem. In tudi jaz kdaj kupim kaj kljub zavedanju, da se za proizvodnjo tega lahko skriva ne nujno lepa ali pravična delavska zgodba. A vseeno se vedno bolj trudim biti vedno bolj ozaveščena.

Verjamem, da ste že slišali za izraz “hitra moda (“fast fashion”). Veste, da gre večina vrnjenih izdelkov neposredno v sežig, ker jih je ceneje proizvesti na novo? Ali pa to, da je za proizvodnjo ENE SAME bombažne majice potrebnih 2700 litrov sladke vode? Toliko vode spije ena oseba v dveh letih in pol!

Kaj pa to, da kupimo 60 % več oblačil kot 15 let nazaj, hranimo pa jih pol manj časa? Veste, da se v nova oblačila reciklira zgolj EN odstotek rabljenih, ostalo konča na odpadih?

Bom ponovila: nisem popolna. A če bi vsak od nas kupoval z vsaj enim od zgornjih vprašanj v mislih … bi bili morda vsaj malo bliže tej popolnosti.

Poceni je zdaj. Drago je za prihodnost.

Če vas ne gane planet, naj vas vsaj gane zdravje. In zdaj si bom privoščila nekaj, česar načeloma nikoli ne počnem. A brez slabe vesti, ker nikoli nisem in ne bom. Ne naročajte stvari prek tujih, običajno kitajskih spletnih veletrgovin. Ni problem (samo) v njihovem agresivnem oglaševanju, temveč v tem, da so izdelki (lahko) zdravju škodljivi.

Do rušenja duševnega zdravja, ki ga to ustvarjanje občutka nujnosti in pripadnosti povzroča predvsem mladim, sploh prišla nisem.

Toda ne bom zaključila pesimistično, ker upanje vendarle o(b)staja. Dokaz za to so tudi prostovoljke in prostovoljci iz platforme Sloga. Danes so mi predstavili projekt “The Future We Want” (Prihodnost, ki jo hočemo) in strinjali smo se, da je hitra moda eden največjih izzivov našega časa. Tekstilna industrija je tretja največja na svetu in civilna družba je (tudi) tu tista, ki ne le dviguje ozaveščenost …

… tudi sooblikuje EU zakonodajo. Določeni koraki so že bili narejeni, določeni še morajo biti. Sploh ni dvoma, da bo tudi ta pot polna izzivov, a moja podpora je tu – popolna.

Evropska poslanka Irena Joveva se je danes, 19. novembra 2024, preko video povezave udeležila strokovnega posveta o boju proti nasilju nad ženskami in otroki, ki je potekal v Gledališču Park v Murski Soboti. Dogodek je zbral številne strokovnjake in zainteresirano javnost, Joveva pa je v svojem nagovoru izpostavila ključne izzive in nujnost ukrepanja na tem področju.

”Verjamem, da se vsak izmed nas po tiho zaveda, koliko nasilja nad ženskami obstaja v naši družbi, a le malo ljudi o tem tudi govori,” je uvodoma poudarila poslanka in dodala, da je statistika nasilja vse prej kot tiha.

V nadaljevanju je Joveva predstavila podatke, ki osvetljujejo razsežnost problema. Spomnila je na ocene Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih je ena od treh žensk na svetu žrtev fizičnega ali spolnega nasilja, medtem ko je ena od dveh žensk od 15. leta starosti dalje doživela spolno nadlegovanje.

”Te številke so realnost. Realnost, ki je prepogosto spregledana, preslišana ali celo namensko prezrta, tako v družbi kot med odločevalci,” je opozorila Joveva.

Poslanka je izpostavila, da Evropska unija te težave jemlje resno in da so grozljivi podatki že spodbudili tudi konkretne zakonodajne ukrepe.

”Ravno v letošnjem letu smo sprejeli direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki bo pomembno vplivala in izboljšala varnost žensk.”

Nova direktiva, je po oceni Joveve, prinesla celosten pristop k reševanju problema. Naslovila je kriminalizacijo fizičnega in psihičnega nasilja, z jasnimi opredelitvami kaznivih dejanj, kot sta spletno zalezovanje in kibernetsko nadlegovanje je okrepila zaščito v digitalnem okolju, ter od držav članic zahtevala pripravo novih akcijskih načrtov za boj proti nasilju.

”Njen namen je jasen: zagotavljanje varnosti pred vsemi oblikami nasilja in kaznovanje storilcev nasilja,” je pojasnila Joveva.

Kot je v svojem nagovoru še dodala, pa zakonodajni ukrepi sami po sebi ne zadostujejo brez sprememb v družbi:

”Iskreno si želim, da bo dosežen še pomembnejši napredek, ki ga ne more zagotoviti noben zakonodajni ukrep, temveč ga lahko dosežemo s stranskim učinkom ukrepov prek pomembnega družbenega premika. Govorim o zagotavljanju okolja, znotraj katerega se bodo vse žrtve bodisi ženske bodisi otroci počutili dovolj varne, da o nasilju spregovorijo, ga prijavijo in poiščejo pomoč,” je ob tem poudarila.

Kot ključno rešitev je poudarila pomen odprtega dialoga ter usposobljenega osebja v zdravstvenih ustanovah, ki pogosto predstavljajo prvi stik z žrtvami nasilja. Ob tem je pohvalila organizacijo današnjega posveta in izpostavila, da tovrstni dogodki ter veliko zanimanje zanje vračajo upanje in dokazujejo, da je družbeni premik ne le potreben, temveč tudi mogoč.

Ob koncu je Joveva zagotovila, da bo tudi v prihodnje vztrajno zagovarjala pravice žensk in otrok ter se zavzemala za zakonodajo, ki bo zagotavljala najvišje standarde zaščite.

”Želim vam uspešen posvet in vam zagotavljam, da bom še naprej v sklopu svojega dela v Evropskem parlamentu velika zagovornica zaščite žensk in otrok pred nasiljem, predvsem pa se bom borila za zagotavljanje zakonodajnih varovalk, ki bodo služile kot temelj najvišjih standardov pravnega varstva,” je sklenila.

Poleg evropske poslanke Irene Joveve, so na posvetu sodelovali še Župan Mestne občine Murske Sobote, Damjan Anželj, direktorica Centra za socialno delo Pomurje, Sandra Babič in direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić.