Mladi o duševnem zdravju: Joveva v Celju prisluhnila predlogom dijakov

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 21. marca 2025, obiskala Gimnazijo Celje – Center, kjer je v okviru projekta EPAS – Če bi jaz odločal/a bi? sodelovala na razpravi o duševnem zdravju mladih. Dogodek je dijakom omogočil, da stopijo v vlogo odločevalcev ter predstavijo svoje konkretne predloge izboljšav na področju, ki so ga prepoznali kot ključno prioriteto za prihodnost Evrope.

Razprava je potekala v dveh delih – uvodnem moderiranem pogovoru s poslanko in predstavnicami stroke ter osrednjem delu, v katerem so dijaki predstavili svoje predloge ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja mladih. Predlogi so naslovili različne vidike – od večje dostopnosti psihološke pomoči in ozaveščevalnih programov, do ukrepov proti spletnemu nasilju, nerealnim podobam na družbenih omrežjih in preprečevanja medvrstniškega nasilja.

Če bi (samo) jaz odločala o duševnem zdravju mladih … bi jih najprej vprašala, kako so. In potem, kaj potrebujejo, je poudarila Joveva in ob tem izrazila zadovoljstvo, da so bili v razpravo vključeni tako politični kot strokovni glasovi. “Le z različnimi pogledi lahko ustvarimo celovite rešitve in okolje, kjer bodo mladi lahko odkrito govorili o svojih občutkih – brez strahu in brez stigme.”

Joveva je izpostavila tudi evropski politični okvir za tovrstne razprave. Kot nekdanja podpredsednica pododbora za javno zdravje je pojasnila, da je bil ta odbor leta 2023 prvič ustanovljen kot poseben parlamentarni pododbor, ki je v novem mandatu postal stalni. Čeprav ima Evropska unija na področju zdravstva še vedno omejene pristojnosti, pa so vsakršni premiki po njenem mnenju pomembni:

“Na ravni EU lahko oblikujemo strategije, podajamo priporočila in smernice, a ključna je volja držav članic, da ta priporočila tudi uresničijo.”

Osebno noto je razpravi dodala z iskrenim opisom svoje izkušnje ob izgubi matere in poti do iskanja pomoči pri psihoterapiji.

“Dolgo sem govorila, da sem okej, čeprav nisem bila. Dokler nisem bila dovolj močna, da priznam, da nisem. Pomembno je, da to normaliziramo – in si priznamo, da je v redu, če nismo vedno v redu.”

V odzivu na predloge dijakov je Joveva izrazila podporo večini pobud, pri čemer je poudarila, da bo ključni izziv, da se v prihodnjo srednjeročno finančno perspektivo na evropski ravni zagotovi stalno financiranje programov za duševno zdravje. Ob tem je opozorila na negotovost, ki jo prinaša vzpon političnih skrajnosti pred oblikovanjem novega evropskega proračuna po letu 2027:

“Čeprav svet ne deluje tako, da bi lahko odločali sami, verjamem da bomo poslanke in poslanci proevropskih sil storili vse, da bo področje duševnega zdravja postalo stalna postavka v evropskem proračunu.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje in izpostavila francoski primer uvedbe strožjega preverjanja starosti za dostop do spletnih vsebin. Ob tem je poudarila pomen zakonodaje, kot je Akt o digitalnih storitvah (DSA), pri katerem je sodelovala kot ena izmed parlamentarnih pogajalk.

“Zakon zahteva večjo odgovornost platform, vendar ključni problem ostajajo algoritmi, ki ustvarjajo informacijske mehurčke in spodbujajo izkrivljene predstave o svetu in življenju.”

Kot nekdanja novinarka je Joveva opozorila tudi na vlogo medijev pri oblikovanju javnega diskurza in odgovornosti za naslove in vsebine, ki se širijo po spletu. Ob tem je pozvala tudi k večji medijski pismenosti mladih.

Za zaključek je poslanka izrazila iskreno navdušenje nad predstavljenimi predlogi dijakinj in dijakov. ”Ko poslušam, kar sem danes slišala od vas, me je za prihodnost nekoliko manj strah. Vaše ideje, pogum in jasna vizija dajejo upanje, da se premikamo v pravo smer,” je ob tem dejala.

Poleg evropske poslanke Joveve sta na razpravi sodelovali tudi mag. Helena Maher Resinovič, univ. dipl. psihologinja in vodja svetovalne službe Gimnazije Celje – Center, ter prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.

 

 

/0 Comments/objavil/a

Joveva za Radio Štajerski val: Mladi živijo v tihi epidemiji težav z duševnim zdravjem

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 21. marca 2025, obiskala Gimnazijo Celje – Center, kjer je v okviru projekta ”EPAS – Če bi odločal/a jaz?” sodelovala na okrogli mizi o duševnem zdravju mladih. Pred dogodkom je za radio Štajerski val spregovorila o pomenu projekta, duševnem zdravju, zanimanju mladih za politiko in aktualnih izzivih Evropske unije. Ob tem je poudarila pomen tovrstnih srečanj z dijakinjami in dijaki in izpostavila, da projekt EPAS pomembno prispeva k državljanski vzgoji mladostnikov.

“Ti projekti so odlični, predvsem kot del državljanske vzgoje. Mladim omogočajo, da iz prve roke slišijo naše poglede, postavljajo vprašanja in komentirajo. Pomembno je, da ostanemo v stiku – in to je eden tistih projektov, ki to res omogočajo.”

Osrednja tema pogovora v Celju je bilo duševno zdravje mladih – tema, ki jo je poslanka označila za tiho epidemijo. Joveva je ob tem izpostavila pomen sodelovanja strokovnjakov pri razpravi, saj prav preplet različnih strokovnih in političnih pogledov omogoča celovitejši in kakovostnejši dialog z mladimi.

V pogovoru za radio je poslanka izpostavila, da se je z epidemijo Covid-19 tudi v Evropskem parlamentu povečala pozornost do vprašanja duševnega zdravja. Ustanovitev posebnega odbora za javno zdravje v letu 2023, ki je kasneje postal stalni odbor, za poslanko predstavlja pomemben korak v pravo smer. Kljub omejenim pristojnostim Evropskega parlamenta na področju zdravja, pa za Jovevo ostaja ključno predvsem to, da se vzpostavi širši politični in družbeni konsenz o pomenu duševnega zdravja, ki bo vodil v konkretne ukrepe tako na evropski kot nacionalni ravni.

”Leta 2023 smo v Evropskem parlamentu ustanovili pododbor za javno zdravje, ki je medtem prerasel v stalni odbor z razširjenimi, tudi zakonodajnimi pristojnostmi. Čeprav področje zdravstva še vedno v največji meri ostaja v domeni držav članic, je pomembno, da Evropska unija vse bolj prepoznava pomen duševnega zdravja in ga umešča višje na politično agendo. Dejstvo, da se o tem danes več govori in tudi več ukrepa kot v preteklosti, je zagotovo korak v pravo smer.”

Na vprašanje o zanimanju mladih za politiko in EU je Joveva poudarila, da se mladih ne sme posploševati:

“Tisti, ki jih politika že zanima, so tukaj. Naša naloga pa je, da pridemo do vseh ostalih. To lahko storimo predvsem s tem, da smo jim dostopni, ter da ostanemo odprti in pristni.” Tudi s projekti kot je današnji lahko mladi vidijo, da Bruselj vseeno ni tako daleč, je še dodala.

Dotaknila se je tudi aktualnih geopolitičnih razmer in razprav o povečanju obrambnih izdatkov v EU:

“Naslovi, kot je ‘re-arm’, po nepotrebnem strašijo ljudi. Res je, da varnost postaja vse pomembnejša, a to ne pomeni, da moramo pozabiti na druga področja. Tudi zato sem glasovala proti predlogu, da bi morale vse države članice obvezno nameniti 3 % BDP za obrambo.”

Za konec je izpostavila, da varnost ni zgolj vprašanje orožja in vojske:

“Odpornost pomeni tudi kibernetsko varnost, varovanje okolja in kakovost življenja ljudi. Če bomo zanemarili ta področja, nas nobena vojska ne bo mogla zaščititi.”

/0 Comments/objavil/a

Z mladimi moramo komunicirati iskreno – v živo, ne le prek ekranov

Pred začetkom današnje razprave o duševnem zdravju mladih na Gimnaziji Celje – Center je evropska poslanka Irena Joveva spregovorila tudi za celjske lokalne medije, za katere je pojasnila, kako pomemben se ji zdi neposreden stik z mladimi.

»To je ena redkih stvari, ki sem jih obljubila že pred vstopom v politiko – še preden sem bila izvoljena za evropsko poslanko. In tega se res trudim držati,« je dejala.

Joveva je ocenila, da projekti, kot je EPAS – Evropski parlament ambasador šole, ki jih organizira pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani, odpirajo priložnosti za kakovosten dialog med odločevalci in mladimi.

»Nočem z mladimi komunicirati samo prek družbenih omrežij – čeprav se zavedam, da je to pomembno in tudi sama to počnem. A osebni stik je nekaj drugega. Takrat nas lahko spoznajo kot ljudi, ne kot funkcije. In predvsem – vidijo, da jih slišimo,« je pojasnila.

Joveva je ob tem opozorila tudi na pomen spoštljivega in enakovrednega odnosa do mladih:

»Zelo pomembno se mi zdi, da do njih ne pristopamo pokroviteljsko. To je nekaj, kar pogosto vidim v politiki – in to mladim zagotovo ni blizu. Tudi meni ni bilo nikoli.«

Poudarila je, da si prizadeva za komunikacijo, ki temelji na spoštovanju, odprtosti in iskrenosti:

»Nisem nič boljša ali vrednejša od njih – res pa je, da sem trenutno na položaju, ki obstaja zaradi njih in za njih. In zato je prav, da jih poslušamo, da jih slišimo – in jih tudi upoštevamo.«

Na vprašanje, kako mladim približati politiko in jim pokazati, da Evropska unija ni tako oddaljena, kot se zdi, je poslanka odgovorila:

»Najpomembnejše je, da z njimi komuniciramo iskreno – brez floskul. Politika in šolski sistem imata tukaj skupno odgovornost. Skoraj vsa zakonodaja vpliva na mlade, saj gre za njihovo prihodnost. Jaz vedno razmišljam tudi kot mama – vse, kar počnem, počnem z mislijo na svojo hčerko.«

Mladi imajo po njenih besedah veliko priložnosti za aktivno vključevanje – od mladinskih svetov, civilnodružbenih organizacij in političnih podmladkov do številnih delavnic in projektov.

»Na mladih je, da si upajo in da so aktivni. Na nas, politikih, pa je, da jim dokažemo, da nismo vsi isti, da postavimo dober zgled in jim pokažemo, da jih potrebujemo. In da so več kot dobrodošli pri sooblikovanju družbe,« je sklenila.

/0 Comments/objavil/a

Joveva za Hayat: Moramo sankcionirati tiste, ki ogrožajo stabilnost BiH

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 20. marca 2025, na televiziji Hayat spregovorila o pismu, ki so ga evropski poslanci naslovili na visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Kajo Kallas, s pozivom k uvedbi sankcij proti predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku. Kot je poudarila, so tovrstni ukrepi nujni, da se zaščiti suverenost in ozemeljska celovitost Bosne in Hercegovine ter zagotovi stabilnost v neposredni soseščini Evropske unije.

Pismo, ki so ga skupaj z Jovevo pripravili poslanci Tineke Strik in Thijs Reuten, je podpisalo 28 evropskih poslancev iz desetih držav članic in petih političnih skupin. Cilj poziva je zaščita suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine ter ohranitev stabilnosti v neposredni soseščini Evropske unije.

»Če sankcij ne bomo uspeli sprejeti v Svetu EU zaradi zahteve po soglasju, to ne bo zaradi nas, ampak zaradi enega človeka – morda celo zadnjega Dodikovega zaveznika tam, Viktorja Orbána,« je poudarila Joveva. Po njenih besedah bodo v tem primeru pritisk preusmerili na posamezne države članice, da sankcije uvedejo samostojno.

Joveva je spomnila, da je Dodik že vrsto let pod sankcijami ZDA in Združenega kraljestva, zato bi morala tudi Evropska unija jasno ukrepati. »Sankcije morajo zadeti tiste posameznike, ki ogrožajo mir, stabilnost in ustavni red. Nikakor ne gre za obsodbo naroda, temveč za človeka, ki ravna v nasprotju z ustavo, pravno državo in evropskimi vrednotami,« je ob tem pojasnila.

Evropska poslanka je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi zaostrene politične krize v BiH po izrečeni sodbi Miloradu Dodiku na državnem sodišču. Kot je poudarila, jo globoko pretresa politična blokada, v kateri se je znašla država: »Vse težje dojemam, da se to res dogaja. Država je povsem ohromljena, evropska pot obstala, talci pa so običajni ljudje.«

V nadaljevanju je ocenila lansko leto kot zamujeno priložnost za celotno državo, saj so bile reformne agende pripravljene, vendar politične elite niso znale izkoristiti ugodnega trenutka. »Upam, da prihodnjih priložnosti ne bomo znova zapravili in da bodo v ospredje stopili novi, iskreni ljudje – tisti, ki resnično verjamejo v evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine,« je poudarila.

»Dodik se mora zavedati, da je vse bolj izoliran in da s svojimi dejanji ne škodi le državi, ampak tudi samemu sebi. Vračanje k nacionalistični retoriki preteklosti je nevarno in nedopustno. Vračanje k nacionalistični retoriki iz preteklosti je nevarno in nesprejemljivo. BiH ima institucije in zakone, ki jih mora spoštovati vsak – tudi Dodik. Ne moreš rušiti sodnega sistema, ker se z odločitvijo ne strinjaš.«

Za konec je spomnila, da je Slovenija zaprosila za posvet Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v BiH, ki bo potekala v petek.

Prispevek si lahko v celoti ogledate s klikom na povezavo.

/0 Comments/objavil/a

Dovolj mi je manipulacij določenih posameznic in posameznikov

Dovolj mi je manipulacij določenih posameznic in posameznikov.

Kaj želite, da vam napišem? Da sem prejokala celo nedeljo? Bi mi verjeli? Ali rekli, da izkoriščam tragedijo za samopromocijo?

Sožalja pač nisem in ne nameravam izrekati prek družbenih omrežij, sploh pa ne v primeru, ki je z mano povezan tudi osebno. Pa če to razumete ali ne. To ne pomeni, da je s tem karkoli narobe, a to je pač moja odločitev. Veste … če se nekaj ne objavi na družbenih omrežjih, to ne pomeni, da se ni zgodilo. Ali obratno.

Političnih točk na neki takšni, tudi zame neznosni grozoti, ki si je niti predstavljati ne morem, pa nabirala NE BOM. Kot jih, mimogrede, tudi sicer nikoli ne. In NE BOM vam razlagala, kako sem pomagala, kako pomagam in kako morda še bom.

Na tem mestu se bom samo še zahvalila zdravstvenemu osebju ter vsem ostalim tako ali drugače povezanim z reševanjem preživelih in družin, pa tudi vsem, ki počnete enako – torej, pomagate po svojih najboljših možnostih in zmožnostih. Vsakemu posebej.

Hvala.

 

/0 Comments/objavil/a

Joveva za N1: Potrebna je mednarodna in neodvisna preiskava o uporabi zvočne naprave

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. marca 2025, v oddaji »Iza vesti« izrazila podporo srbskim študentom in poudarila, da so v zadnjih dvanajstih letih dosegli več kot celotna srbska politika. V intervjuju je med drugim izpostavila nujnost mednarodne in neodvisne preiskave v zvezi z neznanim sredstvom, ki naj bi bilo uporabljeno med protestom 15. marca 2025 v Beogradu. Njegovo delovanje je med mirno zbranimi protestniki povzročilo nemir, stampedo ter resne zdravstvene posledice pri številnih udeležencih.

Joveva se je uvodoma dotaknila tudi tragedije, ki je prizadela Severno Makedonijo, ko je v požaru v diskoteki v Kočanih umrlo 59 mladih. Kljub tem, da ji je o nesreči bilo težko govoriti, pa je priznala, da so predstavniki makedonskih oblasti – čeprav pozno – vseeno odreagirali.

»Ne strinjam se z vsemi stališči makedonskega premierja in predsednice. Reagirala sta pozno, a vsaj nista zanikala, lagala ali manipulirala. Mislim, da je to vseeno velika razlika v primerjavi s tem, kako se oblasti v Srbiji spopadajo s tragedijo in korupcijo, ki je sistemska in globoko ukoreninjena. Tam vidimo zanikanje, pomanjkanje transparentnosti in oddaljevanje od vsega, kar je povezano z Evropo in njenimi vrednotami.«

Joveva se je kritično odzvala tudi na obisk srbskega predsednika pri ranjenih iz nedavnega požara, ki se zdravijo v Srbiji. Potezo je označila kot neprimerno in politično motivirano. »Ne razumem, kako lahko kdo to podpira, dopušča ali celo hvali pod krinko pomoči ljudem. Tudi druge države pomagajo – tudi moja Slovenija. A nihče se pri tem ni fotografiral. Družine teh ljudi jih sploh ne morejo obiskati, on pa je to izkoristil. Kot je že mnoge druge tragedije – za lastno promocijo,« je bila ostra. Ob tem je dodala, da bi se morali vsi, ki takšna dejanja opravičujejo, resno vprašati, kje so meje dopustnega. Če je komu takšno ravnanje postalo nekaj običajnega, bi se moral resno vprašati, kaj sploh še šteje za neobičajno,« je opozorila evroposlanka.

Ob sobotnem, doslej največjem protestu v Beogradu je Joveva poudarila, da ni dvoma, da je bilo uporabljeno neko sredstvo, ki je povzročilo paniko med zbranimi. »Nisem strokovnjakinja, da bi vedela, kaj točno je bilo uporabljeno – niti ne trdim, da imam vse odgovore. A dejstvo je, da je nekaj sprožilo množično paniko na ulicah,« je dejala. Ob tem je izpostavila, da je absurdno trditi, da se ni zgodilo nič, če pa je tolikšno število ljudi poročalo o enakih simptomih in zdravstvenih težavah.

Kot je nadalje pojasnila, so državljani Srbije že zdavnaj izgubili zaupanje v lastne institucije. Glede na številna pričevanja udeležencev protesta ter dostopne videoposnetke, ki kažejo nenavadno gibanje množice, Joveva vidi mednarodno in neodvisno preiskavo kot edino možno rešitev za razjasnitev dogodkov. »To je najmanj, kar bi morali zahtevati, če želimo priti do resnice,« je ob tem dodala.

»Menim, da lahko le mednarodna, neodvisna preiskava poda jasen odgovor o tem, kaj se je točno zgodilo, kdo je sprejel odločitev o uporabi česarkoli že, in ali so bile kršene temeljne človekove pravice.«

Po mnenju Joveve Evropska komisija dogajanje v Srbiji sicer spremlja, a (za zdaj) ostaja pasivna opazovalka. »Ne vem, kaj se še mora zgoditi, da bi končno nehali zgolj gledati in začeli ukrepati. Kljub temu upam, da bo obisk v Bruslju – govorim o obisku predsednika Vučića – vsaj v tem pogledu prinesel premik. Da mu jasno povedo, da je neodvisna mednarodna preiskava nujna. Vsaj to,« je pogovor zaključila evroposlanka.

Intervju si lahko v celoti pogledate s klikom na povezavo.

/0 Comments/objavil/a

Joveva poslala pismo predsednici Evropske komisije s pozivom k odzivu na aktualno dogajanje v Srbiji

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) je pripravila pismo, ki ga je skupaj s 34 preostalimi evropskimi poslanci in poslankami iz različnih političnih skupin ter držav danes poslala predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.

Pismo se navezuje na prihajajoče napovedane proteste v soboto, 15. marca 2025 v Beogradu, v njem pa podpisnice in podpisniki poudarjajo, da bi morala Evropska komisija odločneje podpreti evropske vrednote. Evropska unija ima namreč različne ekonomske in politične vzvode, ki bi jih lahko uporabili, če bi za to imeli potrebno politično voljo.

Podpisani evropski poslanke in poslanci obžalujejo, da se najvišji predstavniki EU do protestov doslej sploh še niso jasno opredelili in da je za nezadovoljstvo protestnikov delno odgovorna tudi preveč popustljiva politika zadnjih let, ki je vodila v aktualno stanje.

Poslanke in poslanci od predsednice Evropske komisije zahtevajo, da še pred 15. marcem javno opozori srbsko vlado, da bo vsakršno zatiranje protestov imelo neposredne posledice za srbski proces približevanja EU. Pozivajo predvsem k jasnemu in močnemu sporočilu, da EU ne bo tolerirala nadaljnje erozije demokratičnih vrednot v Srbiji.

Prvopodpisana evropska poslanka Irena Joveva je ob tem izjavila:

“V Beogradu se pred protesti v soboto tresejo tla. Predstavniki Vučićevega avtoritarnega režima so vidno zaskrbljeni, protestnike na drugi strani skrbijo morebitne represivne in nasilne metode zatiranja. Čeprav smo tudi v teh dneh videli organizacijo kontra-protestov, manipulacij in ustrahovanja oblasti, bodo sobotni protesti zelo verjetno največji doslej. Pričakovati je, da bodo ljudje na ulicah glasneje kot kdajkoli prej, na demokratičen in odločen način, vladajočemu režimu sporočili, da je dokončno izgubil njihovo zaupanje. Tudi zato je pričakovati, da se bo Vučičev režim pod vse večjimi pritiski protestov zatekal k vedno bolj represivnim metodam. To je tudi glavni razlog našega pisma in poziva, saj želimo opozoriti predsednico Komisije, da je skrajni čas, da se do teh protestov opredeli in jasno ter javno nakaže oblastem v Srbiji, da bo morebitno nasilje ali zatiranje protestov imelo posledice v njenem pristopnem procesu k članstvu v Uniji. Žal mi je, da je to sploh potrebno poudarjati, saj se protestnice in protestniki dejansko borijo ravno za spoštovanje prav tistih vrednot, ki naj bi jih EU želela od svojih članic, pa tudi kandidatk. Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da so študentski protesti svetu poslali novo podobo Srbije – države, ki ne pripada več enemu človeku, temveč vsem njenim državljanom. Srbije, kjer oblast ne zasleduje lastnih interesov, pač pa deluje v službi državljank in državljanov. To je Srbija, ki zavrača avtokracijo, klientelizem in zlorabo oblasti ter zahteva pravičnost, odgovornost in družbo, ki temelji na zaupanju, ne na strahu.”

S klikom na povezavo lahko dostopate do pisma s podpisi v originalni verziji. Slovenski prevod pisma je na voljo tukaj.

/0 Comments/objavil/a

Obsodba enega človeka ne pomeni obsodbe celotnega naroda

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) se je v četrtek, 13. marca 2025, udeležila zasedanja Skupnega parlamentarnega odbora EU – Bosna in Hercegovina (SAPC), kjer je izrazila resno zaskrbljenost nad politično in varnostno situacijo v državi. Opozorila je na nevarne trende nacionalistične retorike, spodkopavanje državnih institucij in zunanje vplive, ki ogrožajo stabilnost države ter njeno evropsko prihodnost. ”Obsodba enega človeka ne pomeni obsodbe celotnega naroda,” je poudarila v luči nedavne prvostopenjske obsodbe predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika.

Joveva je uvodoma spomnila, da je še pred nekaj meseci na srečanju SAPC v Sarajevu verjela v nadaljevanje pozitivnega trenda reform, a je namesto tega današnjo razpravo zaznamovala predvsem varnostna kriza v državi. “Namesto napredka na evropski poti smo se vrnili k starim nacionalističnim temam, hujskaški retoriki, širjenju strahu in secesionizmu,” je dejala. Ob tem je ostro kritizirala politično vodstvo Republike Srbske, ki ne le da ne spoštuje institucij države, temveč aktivno spodkopava njen ustavni red in demokratične procese.

Čeprav je mednarodna skupnost obsodila ravnanje predsednika Milorada Dodika, pa pri odzivih Joveva pogreša več odločnosti. ‘‘Konec koncev je tudi nova ameriška administracija jasno sporočila, da je treba spoštovati institucije države, pa tudi suverenost in ozemeljsko celovitost BiH, ki ne smeta biti nikoli postavljeni pod vprašaj,” je poudarila. Ob tem je izrazila obžalovanje, da Dodik kljub jasnim opozorilom nadaljuje z napovedmi neustavnih ukrepov, kar po njenih besedah le še dodatno zaostruje že tako napeto politično situacijo v državi.

V nadaljevanju je opozorila tudi na varnostne grožnje, ki jih predstavlja velika količina nezakonitega orožja v državi. “Javna skrivnost je, da se v Bosni in Hercegovini nahaja ogromna količina nezakonitega orožja, ki predstavlja resno varnostno tveganje. Vemo, da so bila nekatera teroristična dejanja v Evropi izvedena z orožjem, ki izvira prav iz Bosne in Hercegovine,” je ob tem pojasnila. Poleg tega je izrazila še zaskrbljenost nad prisotnostjo militarističnih kampov in širjenjem verske radikalizacije prek družbenih omrežij.

Joveva je posebej opozorila na zaskrbljujočo stopnjo korupcije, ki Bosno in Hercegovino uvršča med države z najvišjo stopnjo zaznane korupcije. “Bosna in Hercegovina si deli nezavidljivo mesto med državami, kot so Belorusija, Laos, Mongolija in Filipini. Namesto da bi vlagali v gospoda

rski razvoj in družbeni napredek, se energija in denar usmerjata v teme, ki nas vračajo v zgodnja devetdeseta,” je bila kritična.

Govorila je tudi o nevarnosti ruskegavpliva v regiji, pri čemer jo skrbijo tudi informacije o domnevnih ruskih vojaških kampih na ozemlju entitete Repbulike Srbske. ‘‘Ena od najbolj absurdnih stvari je tudi dejstvo, da državne institucije še ved

no uporabljajo ruski protivirusni program Kaspersky Lab, kljub temu da je Evropski parlament že leta 2018 izdal opozorilo o njegovih varnostnih tveganjih,” je še dejala.

Joveva je svoj nagovor sklenila z jasnim pozivom k dejanskemu ukrepanju, ne zgolj deklarativni podpori evropski poti Bosne in Hercegovine. “Ne bodite zgolj deklarativno za EU in mir. Pokažite to z dejanji,” je poudarila in izrazila upanje, da bo naslednje srečanje SAPC osredotočeno na pozitivne teme, kot so nadaljnji koraki k članstvu v Evropski uniji. Ob tem je dodala, da bodo evropske institucije v prihodnjih mesecih še jasneje izpostavile, kdo dejansko prispeva k evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine in kdo njen napredek nenehno zavira.

 

/0 Comments/objavil/a
,

Čas je za bolj odločne ukrepe in korenite reforme

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 12. marca 2025, sodelovala na razpravi o prvih 100 dneh delovanja nove Evropske komisije in njenem uresničevanju prednostnih nalog na področju obrambe, konkurenčnosti, poenostavitve in migracij. Čas je za bolj odločne ukrepe in korenite reforme v smeri večje učinkovitosti, je ob tem poudarila.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da je prvih 100 dni nove Komisije zaznamovalo turbulentno mednarodno okolje, v katerem je nova administracija ZDA močno pretresla na pravilih temelječo ureditev sveta. V tem kontekstu je opozorila, da mora Evropa nujno stopiti skupaj in se ustrezno odzvati na nove geopolitične razmere. “Res ne želim biti kritična, ker trdno verjamem, da moramo v EU stopiti skupaj, a žal se je v teh 100 dneh ponovno potrdilo, da potrebujemo korenite reforme delovanja EU v smeri večje učinkovitosti,” je poudarila.

Za Jovevo je Unija kljub nekaterim predlogom Komisije ostala prepočasna in premalo odločna pri ključnih reformah. ”V zadnjih tednih nismo premaknili nikamor, medtem ko nam konkurenčne sile v enem dnevu (lahko) marsikaj postavijo na glavo,” je opozorila in dodala da je sedaj skrajni čas za konkretne ukrepe, ne le previdne korake.

Čeprav je predloge o znižanju cen energije, povečanju vlaganj v tehnologijo in ukrepe za krepitev konkurenčnosti gospodarstva ocenila kot korake v pravo smer, je obenem opozorila, da so ti ukrepi ”premalo ambiciozni in prepozni”.

Evropska unija ima še vedno velik manevrski prostor, vendar  Joveva kot ključno oviro izpostavila predvsem pomanjkanje politične volje.

Kot je še dodala ima Evropska unija še vedno velik manevrski prostor, vendar ključna ovira ostaja pomanjkanje politične volje. Ob tem je poudarila, da bi morale države članice končno prepoznati, da njihov nacionalni interes ni ločen, temveč neločljivo prepleten z močjo in enotnostjo Unije.

 

Kot pomemben ukrep je izpostavila poenotenje evropske vojske in skupne vire financiranja, vendar hkrati opozorila, da to ne sme postati izgovor za zanemarjanje drugih strateško pomembnih področij. ”Potrebujemo investicije v infrastrukturo, energetiko, predvsem pa v ljudi. To je najboljša obramba Evropske unije,” je zaključila.

/0 Comments/objavil/a
,

Pred našimi očmi izginjajo generacije in najmočnejši si še vedno zatiskajo oči

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. marca 2025, sodelovala na razpravi o vse slabših razmerah v Gazi po nepodaljšanju premirja. ”Pred našimi očmi izginjajo generacije. In najmočnejši si še vedno zatiskajo oči,” je ob tem dejala.

Joveva je opozorila na popolno humanitarno katastrofo, ki se odvija pred očmi sveta, in izrazila ogorčenje nad ignoranco tistih, ki bi lahko ukrepali, pa tega ne storijo. ”In potem pridemo do točke, ko človek sploh ne ve več, kaj bi rekel. In to tisti človek, ki kljub temi vidi, kaj se dogaja. Ki ne tišči glave v pesek, ki se ne obrača po vetru, ki ves čas jasno in glasno govori o dejstvih,” je dejala.

V nadaljevanju je ob navezavi na temo spomnila, da je Izrael ponovno prekinil oskrbo Gaze z elektriko, kar v praksi pomeni, da skoraj nihče na tem območju nima dostopa do varne pitne vode. Prav tako je opozorila na popolno ustavitev dostave humanitarne pomoči, kar za Jovevo ne predstavlja nič drugega kot nadaljevanje in stopnjevanje genocida. ”Pred našimi očmi izginjajo generacije. In najmočnejši si še vedno zatiskajo oči. Ali še kaj hujšega,” je ob tem poudarila.

Joveva je bila kritična tudi do tistih, ki kljub jasnim dokazom še naprej opravičujejo neopravičljivo. ”Če bi tisti imeli trohico, samo trohico človečnosti v sebi, se zdaj ne bi obračali stran. Ne bi opravičevali neopravičljivega. Naredili bi tisto, kar bi morali storiti že zdavnaj,” je zaključila.

Foto: EP – Brigitte HASE

/0 Comments/objavil/a