Mladi o duševnem zdravju: Joveva v Celju prisluhnila predlogom dijakov

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 21. marca 2025, obiskala Gimnazijo Celje – Center, kjer je v okviru projekta EPAS – Če bi jaz odločal/a bi? sodelovala na razpravi o duševnem zdravju mladih. Dogodek je dijakom omogočil, da stopijo v vlogo odločevalcev ter predstavijo svoje konkretne predloge izboljšav na področju, ki so ga prepoznali kot ključno prioriteto za prihodnost Evrope.

Razprava je potekala v dveh delih – uvodnem moderiranem pogovoru s poslanko in predstavnicami stroke ter osrednjem delu, v katerem so dijaki predstavili svoje predloge ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja mladih. Predlogi so naslovili različne vidike – od večje dostopnosti psihološke pomoči in ozaveščevalnih programov, do ukrepov proti spletnemu nasilju, nerealnim podobam na družbenih omrežjih in preprečevanja medvrstniškega nasilja.

Če bi (samo) jaz odločala o duševnem zdravju mladih … bi jih najprej vprašala, kako so. In potem, kaj potrebujejo, je poudarila Joveva in ob tem izrazila zadovoljstvo, da so bili v razpravo vključeni tako politični kot strokovni glasovi. “Le z različnimi pogledi lahko ustvarimo celovite rešitve in okolje, kjer bodo mladi lahko odkrito govorili o svojih občutkih – brez strahu in brez stigme.”

Joveva je izpostavila tudi evropski politični okvir za tovrstne razprave. Kot nekdanja podpredsednica pododbora za javno zdravje je pojasnila, da je bil ta odbor leta 2023 prvič ustanovljen kot poseben parlamentarni pododbor, ki je v novem mandatu postal stalni. Čeprav ima Evropska unija na področju zdravstva še vedno omejene pristojnosti, pa so vsakršni premiki po njenem mnenju pomembni:

“Na ravni EU lahko oblikujemo strategije, podajamo priporočila in smernice, a ključna je volja držav članic, da ta priporočila tudi uresničijo.”

Osebno noto je razpravi dodala z iskrenim opisom svoje izkušnje ob izgubi matere in poti do iskanja pomoči pri psihoterapiji.

“Dolgo sem govorila, da sem okej, čeprav nisem bila. Dokler nisem bila dovolj močna, da priznam, da nisem. Pomembno je, da to normaliziramo – in si priznamo, da je v redu, če nismo vedno v redu.”

V odzivu na predloge dijakov je Joveva izrazila podporo večini pobud, pri čemer je poudarila, da bo ključni izziv, da se v prihodnjo srednjeročno finančno perspektivo na evropski ravni zagotovi stalno financiranje programov za duševno zdravje. Ob tem je opozorila na negotovost, ki jo prinaša vzpon političnih skrajnosti pred oblikovanjem novega evropskega proračuna po letu 2027:

“Čeprav svet ne deluje tako, da bi lahko odločali sami, verjamem da bomo poslanke in poslanci proevropskih sil storili vse, da bo področje duševnega zdravja postalo stalna postavka v evropskem proračunu.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje in izpostavila francoski primer uvedbe strožjega preverjanja starosti za dostop do spletnih vsebin. Ob tem je poudarila pomen zakonodaje, kot je Akt o digitalnih storitvah (DSA), pri katerem je sodelovala kot ena izmed parlamentarnih pogajalk.

“Zakon zahteva večjo odgovornost platform, vendar ključni problem ostajajo algoritmi, ki ustvarjajo informacijske mehurčke in spodbujajo izkrivljene predstave o svetu in življenju.”

Kot nekdanja novinarka je Joveva opozorila tudi na vlogo medijev pri oblikovanju javnega diskurza in odgovornosti za naslove in vsebine, ki se širijo po spletu. Ob tem je pozvala tudi k večji medijski pismenosti mladih.

Za zaključek je poslanka izrazila iskreno navdušenje nad predstavljenimi predlogi dijakinj in dijakov. ”Ko poslušam, kar sem danes slišala od vas, me je za prihodnost nekoliko manj strah. Vaše ideje, pogum in jasna vizija dajejo upanje, da se premikamo v pravo smer,” je ob tem dejala.

Poleg evropske poslanke Joveve sta na razpravi sodelovali tudi mag. Helena Maher Resinovič, univ. dipl. psihologinja in vodja svetovalne službe Gimnazije Celje – Center, ter prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.