Joveva za Radio Štajerski val: Mladi živijo v tihi epidemiji težav z duševnim zdravjem

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 21. marca 2025, obiskala Gimnazijo Celje – Center, kjer je v okviru projekta ”EPAS – Če bi odločal/a jaz?” sodelovala na okrogli mizi o duševnem zdravju mladih. Pred dogodkom je za radio Štajerski val spregovorila o pomenu projekta, duševnem zdravju, zanimanju mladih za politiko in aktualnih izzivih Evropske unije. Ob tem je poudarila pomen tovrstnih srečanj z dijakinjami in dijaki in izpostavila, da projekt EPAS pomembno prispeva k državljanski vzgoji mladostnikov.

“Ti projekti so odlični, predvsem kot del državljanske vzgoje. Mladim omogočajo, da iz prve roke slišijo naše poglede, postavljajo vprašanja in komentirajo. Pomembno je, da ostanemo v stiku – in to je eden tistih projektov, ki to res omogočajo.”

Osrednja tema pogovora v Celju je bilo duševno zdravje mladih – tema, ki jo je poslanka označila za tiho epidemijo. Joveva je ob tem izpostavila pomen sodelovanja strokovnjakov pri razpravi, saj prav preplet različnih strokovnih in političnih pogledov omogoča celovitejši in kakovostnejši dialog z mladimi.

V pogovoru za radio je poslanka izpostavila, da se je z epidemijo Covid-19 tudi v Evropskem parlamentu povečala pozornost do vprašanja duševnega zdravja. Ustanovitev posebnega odbora za javno zdravje v letu 2023, ki je kasneje postal stalni odbor, za poslanko predstavlja pomemben korak v pravo smer. Kljub omejenim pristojnostim Evropskega parlamenta na področju zdravja, pa za Jovevo ostaja ključno predvsem to, da se vzpostavi širši politični in družbeni konsenz o pomenu duševnega zdravja, ki bo vodil v konkretne ukrepe tako na evropski kot nacionalni ravni.

”Leta 2023 smo v Evropskem parlamentu ustanovili pododbor za javno zdravje, ki je medtem prerasel v stalni odbor z razširjenimi, tudi zakonodajnimi pristojnostmi. Čeprav področje zdravstva še vedno v največji meri ostaja v domeni držav članic, je pomembno, da Evropska unija vse bolj prepoznava pomen duševnega zdravja in ga umešča višje na politično agendo. Dejstvo, da se o tem danes več govori in tudi več ukrepa kot v preteklosti, je zagotovo korak v pravo smer.”

Na vprašanje o zanimanju mladih za politiko in EU je Joveva poudarila, da se mladih ne sme posploševati:

“Tisti, ki jih politika že zanima, so tukaj. Naša naloga pa je, da pridemo do vseh ostalih. To lahko storimo predvsem s tem, da smo jim dostopni, ter da ostanemo odprti in pristni.” Tudi s projekti kot je današnji lahko mladi vidijo, da Bruselj vseeno ni tako daleč, je še dodala.

Dotaknila se je tudi aktualnih geopolitičnih razmer in razprav o povečanju obrambnih izdatkov v EU:

“Naslovi, kot je ‘re-arm’, po nepotrebnem strašijo ljudi. Res je, da varnost postaja vse pomembnejša, a to ne pomeni, da moramo pozabiti na druga področja. Tudi zato sem glasovala proti predlogu, da bi morale vse države članice obvezno nameniti 3 % BDP za obrambo.”

Za konec je izpostavila, da varnost ni zgolj vprašanje orožja in vojske:

“Odpornost pomeni tudi kibernetsko varnost, varovanje okolja in kakovost življenja ljudi. Če bomo zanemarili ta področja, nas nobena vojska ne bo mogla zaščititi.”