Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 5. decembra 2024, sodelovala na dogodku ”Izvolile_i smo vas, kaj pa zdaj?”, ki ga je organiziralo Društvo Parada ponosa. Dogodek je bil zasnovan kot dialog z mladimi volivkami in volivci, ki so imeli priložnost poslanki postavljati vprašanja in izraziti svoje poglede na ključne izzive in na ključne izzive, s katerimi se soočamo kot družba. Beseda je tekla tudi o pravicah LGBTQI+ skupnosti ter odgovornosti izvoljenih predstavnikov pri spodbujanju enakopravnosti in vključevanja.

Joveva je poudarila, da je vzpostavitev bolj vključujoče družbe, v kateri nihče ne bi bil zapostavljen zaradi svoje spolne usmerjenosti ali identitete, ena izmed njenih glavnih prioritet. Ob tem je napovedala, da bo tudi v prihodnjem mandatu ostala članica LGBTIQ+ interskupine v Evropskem parlamentu. “Verjamem, da je naša naloga kot izvoljenih predstavnikov ne le zagovarjati enakost, temveč jo tudi aktivno uresničevati z jasnimi in konkretnimi koraki,” je ob tem poudarila.

Ocenila je, da je Evropski parlament nedvomno najbolj progresivna institucija, ko gre za zaščito ranljivih skupin, vključno z LGBTQI+ skupnostjo. “Resolucije, pozivi in smernice, ki jih sprejemamo, jasno kažejo našo zavezanost boju proti diskriminaciji in zagotavljanju enakopravnosti,” je poudarila. Kljub temu je navzoče opomnila, da je Evropski parlament le so-zakonodajalec, kar pomeni, da ima omejen vpliv na neposredno implementacijo ukrepov na nacionalni ravni. “Končna odgovornost za ureditev številnih področij ostaja v rokah držav članic, kar na žalost pogosto predstavlja nepremostivo oviro pri sprejemanju konkretnih ukrepov,” je dodala.

Ob tem je izrazila razočaranje nad nekaterimi državami članicami, ki ne le ignorirajo evropske smernice, temveč celo sprejemajo zakonodajo, ki spodkopava že pridobljene pravice določenih ranljivih skupin. Posebej je izpostavila primer Madžarske, kjer so uvedli zakonodajo, ki omejuje pravice LGBTQI+ skupnosti pod pretvezo zaščite otrok.

Pri tem je izpostavila tudi omejenost orodij, ki so na voljo evropskim institucijam za ukrepanje. Poudarila je, da Evropski parlament redno opozarja na tovrstne kršitve in poziva k ukrepanju, tudi na podlagi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji. Omenjeni člen, ki sicer predvideva sankcije za države članice ob hudih in sistemskih kršitvah temeljnih vrednot Unije, je po besedah poslanke obstal v slepi ulici zaradi pomanjkanja politične volje nekaterih držav članic.

Na dogodku so udeleženci razpravljali tudi o vprašanju vidnosti LGBTQI+ skupnosti v politiki in medijih. Joveva je ob tem poudarila, da LGBTQI+ skupnost v evropskem političnem prostoru uživa podporo številnih zaveznikov, celo znotraj desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Žal pa je dodala, da tega ni mogoče reči za slovenske poslanke in poslance, ki pripadajo najbolj konservativnemu robu največje politične skupine v Parlamentu.

Dodala je še, da se sama raje osredotoča na tiste stvari, ki jih lahko neposredno premika znotraj svojih pristojnosti:

“Verjamem v moč konkretnih korakov. Čeprav bi si želela, da bi Evropski parlament imel več pristojnosti pri zagotavljanju enakopravnosti, se zavedam obstoječih omejitev. Zato svoj fokus usmerjam na tiste projekte in iniciative, kjer lahko s svojim delovanjem prispevam k resničnim spremembam – bodisi znotraj Evropskega parlamenta bodisi skozi spodbujanje sodelovanja med institucijami in civilno družbo.”

Joveva je svoj nastop zaključila z obljubo, da bo v Evropskem parlamentu še naprej zagovarjala interese LGBTQI+ skupnosti in delovala v smeri oblikovanja bolj vključujoče družbe.

Dogodek v sklopu serije dialogov s politiki je v Klubu Tiffany spretno moderirala Mentalika, ki je s svojo karizmatičnostjo in pronicljivimi vprašanji poskrbela za živahno in sproščeno razpravo.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja