”Nekaj vam moram priznati.”

Nekaj vam moram priznati. Po zmešani, nori in res grdi predvolilni kampanji doma sem rekla, da bom, če bom izvoljena, vsaj na začetku tega mandata malo bolj ležerna. Ker sem imela res dovolj metanja polen pod noge. Pa so mi eni rekli: ti, ležerna?! Nikoli bila in nikoli ne boš. Metanje polen pod noge doma te bo samo še bolj motiviralo v Uniji.

In … seveda so ti eni, ki so mi rekli, imeli prav.

In … postajam polnopravna članica odbora, ki bo v tem mandatu izjemno pomemben – konec koncev to dokazuje tudi njegova velikost. Zakonodajni odbor, ki skrbi za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Hkrati postajam polnopravna članica še enega, prav tako zakonodajnega odbora, za zaposlovanje in socialne zadeve. Ob tem, ko bom načez (spet) imela še en odbor, ki bo v primerjavi s prejšnjim mandatom vplivnejši, ker bo predvidoma septembra postal samostojen. To je odbor za javno zdravje.

Pri delegacijah za odnose s tretjimi državami bo medtem tokrat poleg regije Zahodnega Balkana še bolj v ospredju, kakopak, Palestina. Tam postajam polnopravna članica, morda tudi kaj več, ampak … o tem potem.

Vmes smo dobili tudi vodstvo tako Evropskega parlamenta kot Evropske komisije. Ne, ni idealno. In ne, nisem šla mimo svoje vesti. In da – najpomembnejše – lahko bi bilo slabše, verjemite. Lahko bi dobili sodelovanje s tistimi, ki vam pod krinko domoljubja in t. i. tradicionalnih vrednot danes prodajajo bučke, da jim je mar za vas.

Moji zadržki ostajajo. A tudi moja vztrajnost ostaja. Ker vem, da lahko. Ker … jaz, ležerna?! Se razume.

Lep večer,

-Irena

Foto: EP/Pia Schaefer