”Dviga Slovenija zastave v ponos!”

Dviga Slovenija zastave v ponos … in klobuke … in šal pred Evropskim parlamentom!

Verjamem, da bomo danes imeli razlog za dvojno slavje. Za dvojni praznik. Ker bodo našim nogometašem krila in zagon dali zvesti navijačice in navijači. Tako tisti, ki bodo pustili svoje glasilke v Kölnu, kot vsi mi, ki bomo stiskali pesti pred ekrani.

In … ker danes obeležujemo dan državnosti. Dan, ki so ga sanjale mnoge generacije pred nami, ki so s svojo vztrajnostjo ter pogumom položile temelje naši državi.

Naši nogometaši danes morda drzno sanjajo o zmagi proti enim od favoritov turnirja … a drzno smo sanjali že velikokrat, mar ne? Tudi, ko so nam pred dobrimi tremi desetletji utirali pot k samostojnosti in svobodi. Te sanje niso več sanje!

Danes, jutri in čez 33 let … si želim, da bi vsi znali ločiti iskrenost od hinavstva. Dobro od zla. Zrno od plevela. Da bi vsi razumeli, da tisti, ki tako vneto pametujejo o enotnosti leta 1990, ki da je nikoli več ne bo, ker so seveda za to krivi vsi drugi, točno vedo, zakaj to počnejo. Interes po ne le ohranjanju, ampak poglabljanju delitev v slovenski družbi, je za ta del politike prevelik.

Danes, jutri in čez 33 let … si želim manj pokroviteljstva in samozadostnosti. Manj egoizma in sebičnosti. Več brižnosti in uvidevnosti. Več … državnosti.

Imamo čudovito državo. Te dni je nogomet postal simbol naše enotnosti, toda ne pozabimo, da smo tudi v težkih trenutkih vselej pokazali svojo humanost in svoj najboljši obraz. Dokazali, da smo narod, ki zna držati skupaj, ko je to najbolj potrebno.

Zato bodimo ponosni na vse, kar smo dosegli. In na vse, kar še bomo. Drznimo si sanjati, keeeeer …

”Slovenija gre naprej!”