Irena Joveva za Reporter: ”Vesela bom za vsakega na tej listi, nismo si konkurenca.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. aprila 2024, v intervjuju za Reporter osvetlila več ključnih tem, med njimi svoja prizadevanja za zagotavljanje slovenskih prevodov na digitalnih platformah, nedavno sprejetje evropskega akta o medijski svobodi in potrditev resolucije o pravici do varnega splava. Delila je tudi svoj pogled na kandidatno listo Svobode za prihajajoče evropske volitve: ”Kolegov na listi ne gledam kot na konkurenco, kvečjemu nasprotno. Vesela bom za vsakega na tej listi, ki bo izvoljen.”

Evropska poslanka verjame, da ima Svoboda močno listo, hkrati pa je ne skrbi, kdo na njej bo izvoljen. Verjame v uspeh in dober rezultat.

Na vprašanje o svojih prizadevanjih za slovenske prevode na spletnih digitalnih platformah je odgovorila, da je pri ideji za začetek kampanje Po slovensko izhajala iz izkušnje doma.

”Tega sem se lotila, ko sem videla svojega očeta, ko je želel s svojo vnukinjo gledati risanke na enem od mnogih programov. Ker niso bile sinhronizirane, on pa ne razume angleščine, sem začela razmišljati širše.”

Kot je pojasnila, je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, ki deluje na enotnem skupnem notranjem trgu. Zato se ji ne zdi pravično, da bi bila slovenščina ali katerikoli drug jezik na tem trgu diskriminiran.

”Seveda gre za dolgotrajen proces, ki ne gre od danes na jutri, ampak vendarle se zadeve premikajo. Navsezadnje bo to področje na nacionalni ravni uredila novela zakona o javni rabi slovenščine, s katero bo Applova Siri morala govoriti slovensko.”

Glede akta o svobodi medijev, ki ga je sospisala kot ena od parlamentarnih pogajalk, pa je povedala, da je vanj uspela dodati tudi določila, po katerih bo lahko slovenski inšpektorat zaprosil nizozemskega, naj ukrepa zoper Netflix, ki ima tam svoj sedež v EU, ker ne spoštuje zakonodaje (druge) države članice EU.

”Trenutno je to le možnost, ne pa tudi obveza. Ta bo določena predvidoma z naslednjo revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je predvidena za leto 2026. S tem bomo zagotovili, da ne bo več prihajalo do diskriminacije uradnih jezikov Evropske unije.”

V nadaljevanju je Joveva podrobneje spregovorila o aktu o svobodi medijev, ki zanjo predstavlja enega najpomembnejših tako osebnih kot parlamentarnih dosežkov v tem mandatu.

”Do tega akta je bilo zelo težko priti, marsikdo si ga ni želel. Komisarka Jourova je javno povedala, da je bil eden od razlogov za določene člene v tem aktu prejšnja vlada, torej vlada Janeza Janše, ko je blokirala financiranje STA in politično prevzemala nacionalno RTV.”

Pri vprašanju o možnostih, da se pravica do splava dejansko vključi med temeljne pravice na listini EU, je ocenila, da v Evropskem parlamentu nedavno sprejeta resolucija, navkljub oviram, predstavlja zelo pomemben, tudi simboličen korak k branjenju te pravice.

”Omogočanje pravice do splava ne pomeni, da se bo zdaj kar nenadoma več žensk odločalo zanj, temveč le to, da če se bodo, to lahko storijo varno. Zato tudi ne razumem kolegov in kolegic, predvsem slednjih, da so glasovale proti eni od temeljnih človekovih pravic.”

Glede migracij je izrazila strinjanje, da morata varnost in solidarnost iti ena z drugo, vendar je tudi posebej opozorila, da ne smemo zanemariti človekovih pravic. O sprejetem paktu o migracijah in azilu je dejala, da je bil, čeprav ni idealen, nujno potreben, saj je postavil enotna pravila na ravni celotne Unije.

”Strašenje ljudi na plečih migrantov se mi zdi obsojanja vredno. Migracij ne bo ustavila prav nobena ograja. Posploševanje nikoli ne prinese nič dobrega, ne moremo metati vseh v isti koš. Niso vsi migranti isti, niso vsi begunci in azilanti kriminalci. Kriminalce imamo povsod, navsezadnje tudi v politiki.”

Pogovor je zaključila s svojim pogledom na vpliv Slovenije v Evropski uniji kot majhne države ter s pozivom ljudem, naj se udeležijo volitev ter izkoristijo preferenčne glasove, da ne bi te odločitve prepustili drugim.

”Ni res, da se nič ne da, ker smo majhni, jaz ne gledam na nas kot na majhne, ampak kot na enakopravne vsem drugim. Bila sem del pogajalske ekipe pri sprejemanju ene od najpomembnejših zakonodaj – medijske evropske zakonodaje, ker so mi zaupali, da bom dobro opravila to delo. Sploh ni bilo pomembno, da sem iz Slovenije.”

Celoten intervju je na voljo v 17. izdaji letošnje revije Reporter.